371
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 219. Imam sod rdečega vina, ki je med vožnjo se navzel duha po posodi (po plesnobi). Kaj mi je narediti, da vino zgubi ta duh ? Vino je letošnjo. (J. R. v V.)
Odgovor: Duh po plesnobi odpravite, ako vino iz-filtrujete ter je pretočite v zdravo posodo. Priporočajo tudi, pretakati vino v prav zdravo posodo, ob pretakanji pa v brenti, s katero se vino prenaša, mešati je s finim namiznim oljem, na hektoliter vina naj pride 1 ty olja. V zdravi posodi, kamor pretočite dobro z oljem pomešano vino, stopi potem olje na vrh, in lahko je s sr-kalom poberete ter poljubno porabite, ker ostane nepokvarjeno.
Vprašanje 220. Ali se smejo presaditi pomladi brez škode jabolčna drevesa na pritlični podlogi, katera so bila okulovana meseca avgusta t 1., ali bodo pognala lepo in veliko mladiko iz popka kakor taka, ki se pre-sade? Glede rož sem skusil, da ni razlike. Ali ima glede jablan in hrušek kedo kako skušnjo? (M. H. v R. na R.)
Odgovor: Po leti okuiovani popek se je k deblu popolnoma prirastel in ima v sebi isto moč, kakor vsak drug popek, Ki je na njem samem zrastel. Vsled presaditve bode seveda rast nekoliko zaostajala, kakor se to sploh godi pri vsakem presajenem drevesu. Ako je podloga dobra, t. j. dobro ukoreninjena iu .-e je presajalo pravilno, tedaj bode neznatno malo razločka med presajenim iu nepresajenim okulantom. Na vrtu kme-ti>8ke družbe imamo glede tega precejšnje skušnje, ker vrtnar one podloge, katere bi drugače po zimi v roki cepil ter pomladi v drevesnico posadil, okuluje po leti ter jih pomladi kar naravnost presadi. To dela, da si časa prihrani, doseže najboljši uspeh.
Vprašanje 221. V predzadnji številki „Novic" poročate, koliko je Blejska podružnica dobila za čiščenje žita s podružničnim trijerjem vzlic temu, da udje za čiščenje nič ne plačajo. Ker bi radi tudi mi uredili porabo našega trijerja, izvolite v c. listu prijaviti, kako postopa Blejska podružnica, kar utegne ne samo nas, ampak gotovo tudi druge zanimati. (A. P. v R.)
Odgovor: Blejska podružuica uredila je porabo trijerja s prepričanjem, da je večin i naših kmetovalcev taka, da se rajši najkoristnejše reči ne poslužijo, če reč sama ne pride k njim. Iz tega vzroka je ukrenila, da pošlje trijer vsakemu, ki želi žito čistiti, na dom. Ako bi se pa trijer na razne vozove nakladal in zopet razkladal in bi ga zdaj ta, zdaj oni rabil, vsi skupaj pa niso vešči temu delu, bil bi stroj kmalu pokvarjen, a bilo bi ga tudi težko dobiti, ker marsikedo bi se pobrigal dobiti ga hitro, pa bi odkladal vrniti ga. Podružnica je zato dala delati za trijer poseben voz, ki na njem trdno stoji v zaboji (kostnu), katerega strani se dado ob delu tako odpreti, da povečajo prostor na vozu, na katerem trijer stoji. Na vozu so tudi vse potrebne posode, da jih ni treba ob delu šele iskati, ampak so precej pri roki. S trijerjem hodi vedno en in isti človek ki je dela vajen ter plačan od podružnice. Ta človek, gre s trijerjem od hiše do hiše, čisti žito, in sicer podružničnim udom brezplačno, neudom pa po 10 kr. od mernika. Iz te pristojbine plačujejo se stroški za tega delavca in za popravo. Ker je tako čiščenje za kmetovalca zelo prilično, ni ga skoraj v Blejski podružnici gospodarja, ki bi ne dal semenskega žita čistiti; pri tem se pa napredno kmetijstvo pospešuje, družabniki imajo svojo korist, podružnica ima pa še dobiček. Ni toraj dovolj, samo omisliti si skupnih strojev, ampak njih poraba mora biti pravilno urejena, če hočemo, da se doseže namen.
Vprašanje 222. Od vseh strani nas nadlegujejo agentje zavarovalnic zarad zavarovanja proti ognju. Ker dajete v c. svojem litu vsakemu o vsaki reči dober svet, vprašam Vas tudi jaz, in sicer: Katero zavarovalnico proti ognju nam najbolj priporočate: (G. H. v L.)
Odgovor: To je zelo kočljivo vprašanje, na katero Vam ne moremo kar naravnost s tem odgovoriti, da Vam imenujemo eno izmed mnogih zavarovalnic. Predno se zavarujete, povprašajte pri več družbah, koliko Vam je plačati od vsakih 100 gld. zavarovane vrednosti. Tista družba, ki stavi najcenejše pogoje, tisto si izberite. Pa to ni še vse. Varujte se onih zavarovalnic, katere neusmiljeno tožarijo kmete za zastale premije, o požaru pa se na vse načine vijejo, da odbijejo ubogemi pogo-relcu nekaj krajcarjev za ostale ogorke. Prav lahko in z mirno vestjo Vam priporočamo zavarovalnice, katere dajejo svoje oglase v naš list, one zavarujejo ceno in pošteno izplačujejo škodo.