Poštnina platana y gotovini.
V
Posamezna številka stane 2 dinarja.
ZELEZHIGiIRSRI VESTNIH
STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez
posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351.
Štev. 12.
Maribor, dne 15. junija 1927.	li. letnik.
Kaj hočemo krščanski socialisti?
Prometna zveza je članica Jugoslovanske strokovne izveze, kii stoji na ikršoansiko-sociailnem temelju. S tem smo (tudi železničarji krščanski socialisti.
Kaj hoče krščanski socializem?
Krščansko socializem hoče, da bi se družabne razmere uredile po krščanska pravičnosti, da bi vsak človek in vsak stan dosegel to, kar mu gre, to je: pravico.
Ali pa je sploh možno, da doseže vsak človek, kar mu gre? Nekateri pravijo, da ne bo nikdar iprišel tisti trenutek, da 'bi na svetu zmagala pravičnost, vedno bodo taki ljudje, ki bodo izrabljali svojega bližnjega. Posebno kapitalisti, bogatini bodo siromake tlačili. Človek je sebičnež in čim več ima, tem več hoče tudi imeti. Zato se aiavadno zgodi, da tisti, ki jih štejemo med takozvane posedujoče, pritiskajo neposedujoče. Najslabše se zato navadno godi ubogim delavcem, ki ne posedujejo drugega kakor gole roke. Vsak ubogo delavsko paro izrablja im si z njegovimi žulji polni svojo mošnjo. Ni torej verjetno, da bi krščanski socializem im pa železničarji v Prometni zvezi uspeli kdaj s svojimi zahtevami, da mora dobiti vsak, kar mu gre in popolno pravico.
Na ta ugovor moramo priznati, da res v sedanjem življenju vlada sebičnost ljudi, da se neposedujoče delavce izrablja povsod,da kapitalisti in sebični bogatini komandirajo v občinah in državah po svetu. A ne smemo misliti, da je to pravilno in da mora vedno tako ostati.
Krščanski socialisti verujejo, da mora zmagati pravica in ljubezen nad krivico in sovraštvom vsaj v toliki mehi, da se omogoči vsem ljudem pošten zaslužek in gospodarski obstoj.
Zato ,se krščanski socialisti dosledno borijo zoper krivico in sebičnost. Prvo sredstvo, ki ga rabijo za ta boj, je versko. Povdarjajo v zmislu svojega imena »krščanski socializem«, da mora amagati krščanstvo v vseh ljudeh. V to svrho zahtevajo vzgojo vse mladine v krščanskem duhu, svobodo Cerkve, da more neovirano izvrševati svojo duš-mopastirsko Službo med ljudstvom, nadalje ureditev tudi države in vseh javnih razmer po krščanskih načelih. Kristusova načela ljubezni morajo zmagati v vseh družinah, stanovih in narodih. Cerkev mora imeti proste roke, da lahko uči Kristusov nauk. Pa ne samo to! krščanski socialisti hočejo tudi sami pomagati, da zmagajo ta načela. Zato vzgajajo svoje družine v krščanskem duhu, (pošiljajo otroke v krščanske šole, ustanavljajo za odrastlo mladino kršč. društva, za stanove pa krščanske stanovske organizacije in strokovne izveze.
Samo oznanjevanje krščanskih načel pa je še premalo. Akoravno bi še tako povdarjali vero in versko vzgojo, vendar se bo vedno nahajalo mnogo ljudi, posebno boga-
tinov in kapitalistov, ki bodo kljub vsem verskim naukom bližnjega izrabljali. Tukaj bi nič ne pomagalo samo učenje in poudarjanje krščanske pravičnosti do siromakov. Prostovoljno se nočejo ti ukloniti Kristusovim naukom in zapovedim. Treba jih k temu prisiliti!
Zato je postavil krščanski socializem poseben socialen program za ureditev občin, države in vsega javnega življenja po krščanskih načelih. Krščanski socialisti zahtevamo, da se izdajo take državne postave, ki bodo ščitile vse uboge ljudi, posebno gospodarsko stiskane delavce. Te postave Imajo namen, da izsilijo pravico tam, kjer bogatini in delodajalci nočejo prostovoljno dati pravice delavcem. Sedaj se delodajalec ne more več ustavljati pravičnim zahtevam delavca, postava izsili od njega, da da delavcu to, kar mu gre. Ako pa noče dati tega, ga pa država kaznuje.
Ravno po zaslugi krščanskega socializma imamo celo vrsto postav, ki branijo delavca pred izkoriščanjem, n. pr. postave o delovnem redu, delovnem času, o delovnih pogodbah, o zavarovanju, o delavskih zaupnikih, delavskih inšpekcijah itd. Delavstvo tako ni več izročeno na milost in nemilost izkoriščevalcem, ima mogočnega branitelja v so ci al n ih p ost avah.
Vse to je .zasluga krščanskega socializma. Vendar pa še ta ni vse. Krščanska socializem se še naprej trudi, da pridobi še nove ugodnosti delovnim slojem. Treba samo, da trdno držimo s krščansko-socialnimi društvi, strokovnimi organizacijami in tako omogočimo našim voditeljem uspešno borbo zoper krivico in izikoriščevanje.
Odvisnost.
(Dalje.)
Zadnjič enkrat smo omenili, da imamo z vsemi državnimi nastavljene! nekaj skupnega. Da imamo namreč vsi enega in istega delodajalca ali še boljše: zastopnika delodajalcev. Že to dejstvo samo nas sili k temu, da se združimo, da se združimo vsaj tedaj, ko zahtevamo od naših zastopnikov kot delodajalcev, naj spoštujejo dobre zakone in ono, kar je v njih slabega, pa naj v našem imenu legalnim potom odstranijo.
Naša družina delojemalcev, delavcev, je še mnogo večja. Družina delavcev, vseh mogočih vrst delavcev, je mnogobrojna, raztepena po celi naši mili domovini in spet združena v naši Jugoslovanski strokovni zvezi. JSZ se mi zdi nekak skupen dom vseh krščansko mislecih delavcev. Mati nas vseh, ki se v potu svojega obraza, z žuljavimi rokami in utrujeno glavo služimo vsakdanji kruh. Zato pa se mi zdi čudno, da se najdejo ljudje, ki pravijo, čemu nam je treba JSZ?! Čemu nam je treba matere? Vsak otrok potrebuje mater. Ko je majhen in slaboten — še posebno. Nismo li mi delavci sedaj v gotovem oziru majhni, slabotni in betežni, ter ali ne potrebujemo materinega varstva, ma-
terine zaščite posebno sedaj? Gotovo! No, torej, zakaj se večkrat ne zatekamo k svoji materi JSZ? Zakaj jo ignoriramo? Ati nam mogoče ni mati? Vendar nam ni mačeha? In če ije, smo krivi mi, ker mi smo jo storili mačeho, ko bi nam lahko bila najboljša mati . . .
Reorganizacija prometne službe.
Zdi se mi, da je edino mogoče kapitalistu tako reor-gan/izirati prometno službo, kakor se namerava. Čemu je treba uradnikov I. kategorije na mestih, kakor so načel-niška nekaterih odeleuj in odsekov direkcije? Cernu je treba sedaj naenkrat za taka mesta fakultetne naobrazbe, če je dosedaj zadostoval poldrugi razred srednje šole?
Povsem je treba povdariti, da je treba uradniku prve kategorije veliko dražje nagrajabi izvršeno delo, kakor pa uradniku druge in tretje kategorije. Nimamo nič proti uradnikom višjih kategorij, spoštujemo njih naobrazbo, privoščimo, da, celo zahtevamo, da se jih dobro plača. Pa ravno tako upravičeno ©e sme tudi zahtevati, da se jim da tako delo, za kojega je potrebna akademska naobrazba. Nič ne rečemo: načelnik gradbenega odelenja naj bo inže-ner, ravno tako tudi načelnik strojnega odelenja; jurista je treba za administrativno-pravno odelenje, skoraj za vsa druga odelenja, zlasti za odseke 'posameznih odelenj pa zadostuje srednješolska naobrazba.
Uvodoma smo omenili, da izgleda, kakor bi kapitalisti hoteli reorganizirati sedajno železniško službo, kar hočemo utemeljiti.
Kdo more dandanes poslati svojega sina na visoke šole? Ne nižji uslužbenec v državni Službi, ne tovarniški ali poljski delavec, ne manjši kmet ali celo vtiničar. Pač pa ga lahko pošlje veleposestnik, tovarnar, Skratka vsak, ki ga lahko prištevamo kapitalistom, med temi nič manj oni, ki sedijo pri vladnem koritu in zajemajo z veliko žlico.
Znano je, da so veliko bolj talentirani in marljivi sinovi iz dežele priprostih štarišev. Ti, ko bi mogli izvršiti višje šole, bi bili gotovo zmožni producirati več, kakor pa njih sovrstniki 'iz razvajenih kapitalističnih družin.
Torej ne le, da niso na mestih, kakor so prej imenovana načelniška mesta, 'potrebni uslužbenci z fakultetno naobrazbo, ki stanejo upravo veliko več, ampak verjetno je, da bo na takšnem mestu eden s srednješolsko naobraz-bo celo lahko boljši. Tudi to se da utemeljiti. Jurist je lahko dober jurist, inžener dober inžener, ne pa tudi računski, 'komercijelni ali administrativni, da ne rečem celo — prometni uradnik (no, iza poslednje je vendar tudi uprava uvidela, da jim ni treba univerze). Torej na mesta, kjer ni treba visoke tehnike, čemu nastavljati tehnike? Saj ga tudi ne bo veselilo, namreč delo, ker ni iz njegove stroke. Z veliko večjo vnemo bo delal drugi, ki ima veselje za dotično delo, bo ga tudi boljše upravit.
Še eno naj omenim. Menda je mnogim znano, da imamo načelnika, ki niti službenega jezika ni zmožen, rabi tolmača! Pomislite, koliko stane upravo gospod načelnik, ki je uradnik prve kategorije in je višje položajne plače, koliko iznašajo njegove premije in sedaj je še treba plačati tolmača. To je načelnik jedinice. Če sme vse to imeti načelnik jedinice, si bo mislil načelnik kakega odelenja, zakaj pa jaz ne bi smel. In ni izključeno, da bo delal največ »adlatus«, poleg njega pa bo vlekel še eden plačo in sicer celo boljšo, več ali manj nepotrebno. Zopet pa povdarjamo, da ne bo kakšnega nesporazuma: kot nepotrčbno smatramo, da se zahteva fakultetna naobrazba za načelniška mesta, kjer za vršenje službe fakultetne naobrazbe ni treba. Kakor že rečeno, je to v korist upravi. Im drugo, kar je treba povdariti še prav posebno: Vidi se, da je uradništvo nižjih kategorij se že začelo zavedati, da se jih ravno tako zapostavlja, kakor sploh vso nižjo uslužbenstvo in da ne
dela uprava velike razlike med njimi in navadnimi delavci. Vsega uradništva je razmeroma le veliko, vsem tem dati boljša mesta in plače, se upravi izdi preveč. Boljši je dati enim, tistim, ki jih je manj im ki mogoče že z ozirom na svojo »visoko« naobrazbo se ne bodo hoteli družiti z navadnimi delavci. Nehote človek začne misliti, bodo li ti uradniki prve kategorije pri železnici upravni eksponenti ali uslužbenci? Pa pustimo to!
Mislim, iz teh par navedenih, precej jasnih znakov je dovolj očito, da bo naša uvodna sumnja žal s precejšnjo sigurnostjo upravičena in da je naša dolžnost, da se začnemo takoj, še danes, pripravljati vsi pošteni železničarji od priprostoga delavca pa do prve uradniške kategorije — mislim uradnika, ki mu sebičnost ni vse — da preprečimo, da bi se državna služba delila na ta način, ker to ni v dobrobit države in tudi ne njenim uslužbencem.
Iz navodil o pravilniku o voznih olajšavah.
(Konec.)
Člen 34.
Prvi razred na železnici pripada višjim uradnikom, t. j. uradnikom glavnih skupin prve in druge kategorije; drugi razred pripada vsem drugim uradnikom; tretji razred pa zvamičnikom, služiteljem im pomožnemu osobju.
Uslužbencem drž. prometnih naprav, Iki imajo na železnici pravico na L, ozir. II. razred, pripada na ladijah prvi razred; ostalim tretji razred.
'Družinskim članom pripada oni razred, tki ga Ima družinski poglavar, bodisi, da je aktivni uslužbenec ali upokojenec.
Člen 35.
Vsaka prosta vozovnica idaje pravico do brezplačnega prevoza prtljage najvišje do 30 kg.
Člen 36.
Aktivni uradniki, zvaničniki in služiteiji drž. prometnih naprav uživajo brezplačen prevoz selitvenih stvari na železnici in ladijah v teh-te slučajih:
1.	Ob nastopu službe.
2.	Ob premestitvah, bodisi po službeni potrebi, bodisi na prošnjo.
3.	Ob selitvi vsled upokojitve v roku enega leta od dneva upokojitve.
4.	Ob odpustitvi iz službe, v koliko to ni bila posledica kazni.
5.	Če se uslužbenec poroči, najdalje šest mesecev od dneva poroke.
Ako uslužbenec poda ostavko na službo, uživa le izjemoma to ugodnost.
Člen 38.
Pomožno pisarniško osobje uživa ugodnosti, ki so navedene v čl. 36 točke 1., 2. in 4., ile v izjemnih slučajih in izrecnim odobrenjem kompetentne oblasti.
Člen 40.
Nakaznica za brezplačen prevoz selitvenih stvari drž. prometnega osobja daje uradnikom z družino pravico brezplačnega prevoza selitvenih stvari največ do 10.000 kg, zvaničnikom in služiteljem z družino največ do 5000 kg, pomožnemu osobju z družino največ do 3000 kg, uradnikom brez družine največ do 3000 kg, zvaničnikom in slu-žitel jem brez družine največ do 2000 kg im pomožnemu osebju največ do 500 kg.
Člen 41.
Ako želi vdova po umrlem aktivnem uslužbencu njegovo truplo prepeljati na kak drugi kraj, se 'bo dovolil takoj po smrti brezplačen prevoz od kraja, kjer je uslužbenec umrl, pa do mesta, kjer ga želi pokopati.
Člen 42.
Aktivni uslužbenci, 'ki se nahajajo na takih službenih mestih, kjer se težko ali pa se sploh ne morejo dobiti živ-iljenske 'potrebščine, lahko prevažajo od drugih krajev živila brezplačno.
Člen 44.
Osobje, ki ima družino in je zaposleno pri jedinicah, ki po odločitvi direkcije ne spadajo v kraje, v katere je brezplačen prevoz življeniskih potrebščin dovoljen, lahko dobijo enkrat v dobi treh mesecev nakaznico za brezplačen prevoz živil do 50 kg.
Člen 45.
V mesecih september, oktober, oziroma november lahko dobijo uslužbenci eno ali več nakaznic za brezplačen prevoz živil največ do 500 kg. To velja samo za one, ki imajo družino.
Člen 48.
Enkrat v koledarskem letu se dovoljuje uslužbencem brezplačen prevoz kuriva in to: poročenim do 5000 kg in neporočenim do 2000 kg.
Člen 51.
Brezplačno karto lahko izrabi uslužbenec samo, ako ima osebno legitimacijo, ki spričuje, da je uslužbenec drž. prometnih naprav.
Te legitimacije so dvojne: osebne vezane legitimacije in osebne listne legitimacije.
Člen 52.
Osebne vezane legitimacije se izdajajo:	aktivnim
uradnikom, zvaničnikom in slnžiteljem drž. prometnih naprav; ženam aktivnih uradnikov, zvaničnikov in služite-djev in deci v smislu čl. 38 izakona o drž. prometnem oso-bju; upokojenim uradnikom, zvaničnikom in služiteljem v smislu 61. 30. tega pravilnika. Ženi im deci, za koje ima uslužbenec pravico na doklado v smislu čl. 38 v zvezi s čl. 129. zakona o drž. prometnem osobju; udovam in deci umrlih aktivnih uslužbencev im upokojencev drž. prometnih naprav, dokler prejemajo pokojnino v smislu čl. 133. zakona o drž. prometnem osobju. Rodbinskim članom umrlega aktivnega uslužbenca pripada legitimacija, ako je uslužbenec bil najmanj 5 let v službi drž. prometnih naprav.
'Člen 54.
Osebne listne legitimacije se izdajajo:	pomožnemu
osobju drž. prometnih naprav in ženam ter deci stalnih delavcev vseh drž. prometnih naprav.
Člen 56.
Na osnovi vezane osebne legitimacije imajo uslužbenci bodisi aktivni, bodisi upokojeni, oziroma njihovi rodbinski člani pravico, da si neposredno pri postajni blagajni kupijo karto po režijski ceni za vse potniške in brzovlake, kakor tudi za vse potniške ladije. Za brzovlake samo tedaj, če je vožnja daljša, kakor 150 km. Režijska cena znaša 20. del od normalne tarife.
Režijske vožnje rod. članov delavstva.
Glasom navodil k pravilniku za vozne olajšave ol. 57 ije odvzeta pravica do kupovanja režijskih kart družinskim članom delavstva, kakor tudi vsemu pisarniškemu pomožnemu osobju in dnevničarjem ter njih družinskim članom. S tem ukrepom je zadan našemu delavstvu težek udarec, in če še pomislimo malo nazaj, vidimo, da je to letos že četrti težek udarec na delavstvo. Prvi letošnji udarec je bila redukcija, potem znižanje urnin, občutno zvišanje davka, in slednji: odvzetje režijskih voženj. Delavstvo je postalo
popolnoma iz sebe in vsepovsod, kjer se nahaja par delavcev skupaj, se kritizira. Rečemo lahko, da imajo za to dovolj vzroka. Ne bi mogoče temu tako nasprotovali, ako bi bile življenjske potrebščine res najcenejše, ampak sedaj, ko se na vseh koncih zopet dvigajo cene, a naš zaslužek se vedno bolj zmanjšuje! Do sedaj smo še imeli ugodnost, da smo si življenske potrebščine kupovali kje drugod, pri sorodnikih ali pri znancih, a sedaj nam je ž odvzetjem režijskih kart tudi to nemogoče.
Pri roki mi je izplačilni listek za mesec maj. Delal sem v tem mesecu samo 144 ur, to je samo 18 dni (ostale dneve smo morali biti na brezplačnem dopustu) po Din 3.50 na uro. Sem poročen in Imam par majhnih otrok. Ali uganete, koliko je znašal moj celomesečni zaslužek? Ra-ounimo: 144 ur po Din 3.50 je 504 Din. Od tega se mi je odtegnilo: za provizijski sklad Din 4.50, za bolniško blagajno Din 15.12, osebnega davka Din 10.08, invalidskega davka Din 2.52, komornega davka 1 Din in izrednega davka Din 3.02, skupaj torej Din 36.24. Ako to svoto odštejem, dobim okrog 468 Din. Od tega se mi je že odštela razlika na davkih za mesec april in za pogrebno društvo, tako da sem dobil le Okoli 450 Din. Kako naj izhajam s to plačo s svojo družino? Ni li to uganka? Samo za živila zadostuje le, če zelo štedim, na polovico meseca; kaj naj pa naredim z drugo polovico meseca? Kje je pa obleka, kurivo, šolske potrebščine za otroke itd.? To ni nobena šala, ampak živa resnica!
Iz navedenega je torej jasno spoznati, v kakem stanju se nahajamo sedaj, in mi mora vsakdo priznati, da nam ni mogoče več živeti. Naše telo je zmučeno in shujšano, ker ni potrebne hrane. Kako pa naj še potem vršim službo, ki je pri progovnih sekcijah razmetoma zelo težka. Naj le poskusi (kdo s praznim želodcem dvigati kramp dan na dan. Bo videl, da to ni malenkost in da ta napor stane zdravje in življenje. Ni se torej čuditi, da je delavstvo razburjeno in kriči: »Dajte nam kruha!« Da, upravičen je ta klic in merodajni faktorji — zganite se že vendar orikrat in nam pomagajte!
Razne okrožnice.
Okrožnica št. 77/VI-27. Predmet: Pravilnik o povlasti-cah, prevoz kuriva, čl. 10. Po rešenju g. ministra za promet M. S. br. 10474/27 je dopolniti čl. 48 navodil o izdajanju voznih olajšav (Sl. n. s. u. št. 8 iz leta 1927) sledeče: Uslužbencem, ki si nabavijo kot kurivo premog namesto drv, se dovoljuje brezplačen prevoz premoga in sicer oženjenim 2500 kg in neoženjemim 1000 kg v teku enega leta. — Za direktorja: Inž. 'Schneller s. r.
Okrožnica št. 80/VI-27. Predmet: Listne legitimacije rodbinskih članov aktivnih delavcev in pomožnega osobja. Generalna direkcija je z aktom G. D. broj 34286 z dne 20. maja t. 1. dostavila sledečo naredbo: Po členu 57 uputstva od 11. aprila t. g., M. S. broj 4993-27, oduzeto je pravo na režijsku vožnju članovima porodice stalnih radenika, zatim mornara, ložača, šteknera, kuvara itd. direkcije Rečne Plovidbe, kao i pomoćnom kancelarijskom osoblju i dnev-ničarima i njihovim članovima porodice, pošto im lične ilisne legitimacije izdate služe samo za dokaz idenditete prilikom koriščenja izdatih im besplatnih karata. Pre ob-narodovanje ovih uputstva od strane ove direkcije, kao i od strane te Direkcije su lične lisne legitimacije napred pomenutim licima s pravom na režijsku vožnju, stoga se naredjuje direkciji, da svoje područno osoblje obavesti, da napred označenim licima ne izdaje karte za režijsku vožnju na osnovi ličnih lisnih legitimacija, jer im iste služe samo za dokaz istovetnosti prilikom koriščenja izdatih iin besplatnih karata. Za svako protivno postupanje po ovom naredjenju krivce uzimati na odgovor i kazniti.« — Šefom edinic naročamo, da prečrtajo s črnilom žig na zadnji strani listnih legitimacij rodbinskih članov in rokodelcev ter
ma legitimacijah dnevničarjev in njihovih članov. Potniške blagajne ne smejo izdajati na podlagi teh legitimacij režijskih kart. — Direktor: Inž. Knežević s. r.
Iz osrednjega odbora.
Osrednji odbor sklicuje za 3. julij 1927, ob 9. uri predpoldne svoj redni letni občni zbor. Občni zbor se vrši v Mariboru, Koroška cesta 1 (uprava »Slovenca«) s sledečim dnevnim redom:	1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Pozivamo vse skupine in plačilnice, da pošljejo na la občni zbor svoje zastopnike s pooblastili. Predloge skupin in plačilni« je vposlati do dne 28. junija načelstvu. — Osrednji odbor.
Dopisi.
Iz mariborske delavnice. Bič, ki tepe nas železničarje že iz leta 1923, je vedno hujši. 'Najhujši udarci, ki so padali ravno zadnji čas po železničarjih, kažejo, da železniška uprava nima srca in ljubezni do svojega osobja. Zmanjšanje umine delavcem v kurilnicah, po raznih skladiščih in najslabše plačanim delavcem, kar je sploh delavstva na železnici, to je progovnemu delavstvu, ni tako malenkostna in smo primorani, da to krivico javno ožigosamo in ne mirujemo tako dolgo, da se to zopet popravi. — Ako govorimo o neusmiljenem postopanju železniške uprave do delavstva, vidimo, da se dan za dnevom kršijo naše zajamčene pravice. Priznati moramo, da je nujno potrebno, da se vse železničarske organizacije zjedinijo za enoten nastop. Naš »Železničarski Vestnik« je že večkrat pisal o tej akciji, a žalibog, da je še do danes ostalo samo pri besedi. Sprožila se je sicer misel, da se je sklicala neka skupna konferenca v Ljubljani, a menda tudi ta konfer mica ne bo žela tistega uspeha, kot bi ga sicer morala. Govori se o enotni železničarski organizaciji. O tem se je že zelo dosti pisalo. Pa vendar je potrebno, da tudi jaz povem o tem svoje mnenje. •Po mojih dosedanjih doživljajih sem odločno za to, da se takoj nastopi s koalicijskim delom. Premnogi bi me vprašali, zakaj sem tako vnet za koalicijo? Če pogledamo malo globje v duše naših železničarjev, vidimo, da so popolnoma različnega svetovnega naziranja in tako se mi z li nemogoče izvesti načrt za enotno strokovno železničarsko organizacijo. Tisti sovražni duh, ki še danes žalibog veje med železničarji, ovira v največji meri to združitev. Potrebno je torej, da se s primernima koalicijskimi odbori ti duhovi
pomirijo in le potem še lahko upamo na uspešno delo. Mi hočemo enotno organizacijo z enotnimi pravili, ki pa morajo biti taka, da me žalijo ne tega in ine onega političnega somišljenika. Nikakor pa mi ne ugaja izjava sodruga Čan-žeka, ki je izjavil, da je koalicijsko delo samo izkoriščanje organizacij im da se potom koalicije ne bo doseglo ničesar. K temu lahko mirno pripomnim, da, ako se iz organizacij odstranijo tiste osebe, ki ne uživajo zaupanja železničarjev, bo ta koalicija imela sigurne uspehe in znala priprav-iljati teren za res enotno železničarsko organizacijo. Zelo neumestna, ako ne rečem demagoška, je tudi agitacija gotovega člana UJNŽ radi redukcije delavstva v naši delavnici. Po teh vesteh ima baje UJNŽ usodo vsega delavstva v rokah in da ta organizacija uživa naj večje zaupanje pri načelstvu delavnice. Z drugimi besedami rečeno:	elani
UJNŽ bodo odločali, kdo naj bo reduciran im kdo ne. Ne trdim, da se vrši ta agitacija po navodilu odbora, ker sem prepričam, da ije odbor podružnice UJNŽ v Mariboru stvar-nejši in se gotovo tudi zaveda, da enaka agitacija ni nikakor koristma za organizacijo samo. — Ako hočem biti popolnoma nepristranski kritik in kritizirati vse, kar ni v redu, moram omeniti tudi postopanje gotovih oseb v kurilnici Maribor in progovne sekcije Maribor koroška proga. Te osebe so se pri meki deputaciji zagovarjale s tem, da so umine pomožnega delavstva v delavnici večje, kakor pa umine rokodelcev v kurilnici in pri progovni sekciji. Omenjali so, da so vsi pod enim gospodarjem in da se redukcija v delavnici ne izvaja. Mislim, da je naloga raznih de-putaciij, da zahtevajo izboljšanje položaja, ne pa, da vprašujejo, zakaj 'imajo ti in ti delavci boljše plače im zakaj se tudi tam ne izvede redukcija. Vprašam, kaj reče k temu ISŽJ? Da je ta vesit resnična, lahko potrdi vodstvo delavnice, ki se je radi te denuncijacije še moralo zagovarjati. Torej to ni v skladu z enotnim delom in trebalo še bo marsikaj kritizirati, predno bomo lahko uspešno delali v enotni organizaciji.
ZAHVALA.
Najtopleje se zahvaljujem osrednjemu odboru Prom. zveze v Mariboru za naklonjeno ml podporo, katero sem prejel ob svoji bolezni. Srčna hvala!
Hleb e c Alojzij, prog. del.
do najfinejše izdelave VjoVJJtj izdeluje po najnižjih cenah Kristovič Anton, Čevljar v Studencih, Kralja Petra cesta št. 68. Prevzema tudi vsakovrstna popravila^______________________
Pozor železnićarjil Najcenejša in najfinejša izdelava vseh vrst oblek pri Leopoldu Kraker, krojač« v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 48.	21—21
Priporočamo, nabavite si samo
„KARO“
čevlje
Dragotin Roglič
Maribor, Horošha cesta 19.
Tudi na obroke!

Tiskarna sv. Cirila y Maribora
r. z* z o* z«
se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, računov, lepakov in drugih tiskovin.
V Knjigarni in prodajalni Cirilovo tiskarne na Koroški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne in prodajalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poceni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in prešani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in druge potrebščine; vsakovrstno knjige, leposlovne in šolske ter razne molitvenike.
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■UBIBBIBE
I___________________5
Posojila daje po & % Vloge obrestuje po d-7 V2%
edino 9e
lielavsta talilnica in psojilnica v Marini
rog. zadruga z omejeno zavezo
! !
Odgovorni urednik: Friderik Krebs v Mariboru. — Izdajatelj: Osrednji odbor P. Z., Maribor; odgovarja Martin Kores. — Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru; zanjo odgovarja: Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru.