GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LJUBLJANA, APRIL 1975 ŠTEVILKA 4 LETO XVI._____LJUBLJANA, APRIL 1975_^ ŠTEVILKA 4 Svet ZK TZL je razpravljal Svet ZK TZL je imel 9. aprila 1975 sejo, na kateri je razpravljal o izpolnjevanju sklepov januarske konference ZK. Ob tej Priložnosti so poudarili, da so številna vprašanja, o katerih so govorili na konferenci, medsebojno tako tesno povezana, da bi jih le težko ločeno obravnavali. Kljub temu je potrebno nekatera vprašanja postaviti na prvo niesto, ter sprožiti konkretne akcije, da bi jih čimprej rešili. Prav gotovo ni le naključje, da je prav nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in problematika delitve osebnih dohodkov tisti problem, ki se ga bomo lotili najprej. Na seji sveta ZK smo ugotovili, da smo v naši delovni organizaciji doslej dokaj uspešno usklajevali naš osnovni sistem delitve osebnih dohodkov z ustreznimi družbenimi predpisi iu s splošno političnimi načeli delitve. Ta ugotovitev velja predvsem za uveljavljanje načel o vrednotenju živega dela v delitveni praksi. Svet ZK je ocenil, da je v tem smislu doslej uspešno potekalo vgrajevanje različnih elementov iz samoupravnih sporazumov v naš sistem delitve osebnih dohodkov. Prav tako so bili doseženi osnovni cilji samoupravnega sporazuma za našo panogo, saj je uilo gibanje osebnega dohodka pri nas skladno z značilnostmi, ki veljajo za kovinsko predelovalno industrijo. V našem sistemu so se prav tako uveljavila in praktično izvajala načela solidarnosti pri delitvi osebnega dohodka. Na seji sveta so ocenili, da so dosegli tudi različne druge cilje, ki j|h ima sistem delitve na teme-*ju samoupravnega usklajevanja delitve OD. Treba je poudariti, da je svet ZK ugotovil, da spremljajo delno prilagajanje osnovnega sistema delitve OD nekatere slabosti, ki postanejo lahko ovira za nadaljnjo uspešno uporabo tega sistema. Razni dodatki in dopolnitve so povzročile, da so osnove za delitev OD v primerjavi z dodatnimi deli OD nizke. Svet ZK je sklenil, da je prav zaradi omenjenih pojavov potrebno sedanji sistem strokovno proučiti in pripraviti predloge, kako odpraviti slabosti. Obenem moramo zagotovRi enoten sistem, ki bo vseboval načela delitve, kakor jih predvidevajo družbeni dogovori in samoupravni sporazumi. Ob obravnavi problematike delitve OD je svet ZK ugotovil, da v naš dosedanji sistem delitve OD načela delitve po kriterijih minulega dela niso bila vključena. Zato je sklenil, da je potrebno sedaj, ko imamo za ta primer enoten kriterij vrednotenja na podlagi sindikalne liste, uveljaviti načela minulega dela tudi v naši praksi. To naj bi bila prva faza ukrepov na področju delitve OD, ki naj bi jo realizirali najkasneje v mesecu maju tega leta. V tem času naj bi uveljavili tudi nove višine najnižjih osebnih dohodkov. Ko je svet ZK obravnaval problematiko nadaljnjega uveljavljanja odnosov po ustavnih pred- pisih, je ugotovil, da je le-te v smislu ocene dosedanjega dela potrebno temeljito proučiti. Prav tako moramo opredeliti pojave, ki so spremljali postopek uveljavljanja novih odnosov in točno začrtati pot poglabljanju teh odnosov. Svet ZK je zadolžil komisijo za družbeno ekonomske odnose, da v čim krajšem času pripravi potrebne analize, stališča in predloge, da bi na podlagi sklepov konference ZK točneje določili naloge za nadaljnjo poglobitev novih odnosov in uresničitev ustavnih ciljev. Oddali smo vsak svoj glas za najboljše (Foto Jubilej samoupravljanja In že je minilo 25 let, ko so bile v letu 1950 izvedene prve volitve članov v Delavski svet podjetja in Upravni odbor podjetja. V vsem tem dolgem obdobju od leta 1950 vse do danes so uspešno sodelovali samoupravljalci na vseh področjih političnega in ekonomskega razvoja ter v izgradnji samoupravne demokracije. Posebno velja ta ugotovitev za delo samoupravnih organov v osnovnih enotah takega razvoja t. j. v temeljnih organizacijah združenega dela. Ves ta dolgoletni napor pri razvijanju samoupravnih odnosov se je pozitivno izražal pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, v katerem delu je našel delovni človek kot samoupravijalec na svojem delovnem mestu vse tiste pravice, ki mu zagotavljajo njegov nenehni nadljnji razvoj. In prav te ugotovitve so se pokazale kot uspešne pri volitvah y samoupravne organe, ki so bile m ®f ž m s 3/ojin glasov mspfVA? KHA7\'0JusAnmmiMJA mBMšm....... n v našem podjetju dne 15. aprila 1975. Priprave za volitve, potek in rezultat volitev je pokazal, da delovni ljudje prav dobro poznajo, kaj vse lahko ustvarijo po sprejetem samoupravnem sporazumu v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in kako pomembno je pri tem njihovo nenehno sodelovanje in ustvarjanje dobrin. Taka ugotovitev je povsem razumljiva, če pogledamo končne rezultate o izvedenih volitvah delegatov v Delavski svet podjetja, v Delavske svete temeljnih or- ****************************************************************>4* K-**************************** xz Človek je izhodišče in cilj revolucije Letošnji praznik dela pomeni več kot samo praznik tisti delavski praznik, ki ga delovni ljudje vsakoletno praznujemo in je že davno postal tradicionalen. Letos se skoraj sočasno s praznovanjem prvega maja izteka tretje desetletje od zmagovitega konca oborožene ljudske revolucije in zmage nad fašizmom. Ko so si fašistični imperialisti 1941. razdelili med seboj slovensko zemljo, je bil slovenski narod obsojen na smrt. Narodnoosvobodilna vstaja ljudskih množic, ki jo je organizirala Osvobodilna fronta pod vodstvom komunistične partije, je bila začetek boja za življenjski obstoj. Stotisoče delavcev, kmetov in resničnih patriotov se je vključilo v najbolj krvavo bitko na življenje in smrt, kar jih pomni slovenska zgodovina. Prekaljena v ilegalnem boju je partija zbrala okoli sebe vse napredne, demokratične in domoljubne sile ter z njimi v štiriletnem narodnoosvobodilnem boju odprla slovenskemu narodu pot v samostojen socialistični razvoj. Z zmago v NOB si je slovenski narod izbojeval pravico do samoodločbe in se na tej osnovi prostovoljno združil z bratskimi jugoslovanskimi narodi v socialistično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. S tem si je slovenski, kakor sleherni jugoslovanski narod in narodnost, ustvaril tisto politično, gospodarsko in kulturno samostojnost, ki zagotavlja lasten socialistični razvoj v zvezi jugoslovanskih narodov in narodnosti. V novi jugoslovanski skupnosti so bili odločilni prvi zgodovinski koraki, to je ustvarjanje osnovnih material- nih pogojev ter družbenogospodarskih in političnih predpostavk za socialistično preobrazbo družbe. Revolucionarna oblast, katere nosilci so bili tisti delovni ljudje, ki so odločili bitko v narodnoosvobodilni vojni, je podružbila osnovna proizvajalna sredstva. V političnem in gospodarskem sistemu pa je zagotovila, da v jugoslovanski socialistični družbi ni mogoče več tolerirati nobene oblike izkoriščanja človeka po človeku. Sledila so leta naporov v graditvi mlade socialistične družbe, ko se še vedno čutijo posledice podedovane zaostalosti. Premagati gospodarsko, politično in kulturno zaostalost je bila še ena preizkušnja nove družbe in nov dokaz, da je prekaljenost v borbi dala novega poleta delovnim ljudem. Z uresničitvijo temeljnega gesla socialistične revolucije: »Tovarne delavcem!« smo napravili nov zgodovinski korak. S tem pomembnim posegom smo najgloblje zaorali v ledino teorije in prakse socializma. Z izročitvijo tovarn v upravljanje delavcem, z uspešnim razvojem delavskega in družbenega samoupravljanja se je naša družba prerodila. Rezultati dosedanjega materialnega in družbenega razvoja so omogočili, da se življenjska raven delovnih ljudi stalno izboljšuje; nekdaj odtujeni rezultati in pogoji dela so postali domena delovnih ljudi. Socialistični samoupravni odnosi se vse bolj utrjujejo in razvijajo. Z delegatskim sistemom, ki predstavlja splošno načelo našega političnega sistema, se je odločanje delovnih ljudi iz osnovnih celic dela in življenja (KS, TOZD itd.) preneslo na vsa področja družbenega upravljanja in odločanja. J. E. ★ ★ * * * * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ t ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ^4-********************************************************************************************* ganizacij združenega dela in delovne skupnosti, ter v Upravni odbor podjetja. Po razpisu volitev za delegate v samoupravne organe je bilo v podjetju pri teh volitvah določenih osem volilnih enot z 11 volišči skupaj s 3431 volilnimi upravičenci. Udeležba pri volitvah je bila izredno dobra, saj je glasovalo 2939 delavcev oz. 85,5 %, kar vse je lep uspeh, če upoštevamo pri tem, da v tem odstotku ni všteto 356 volilcev oz. 10,5 %, ki iz upravičenih vzrokov niso glasovali (službena potovanja, delo na terenu, bolezen, študij itd.). Še bolj je razveseljiva ugotovitev pri teh volitvah, da je precej žena in mladine bilo izvoljenih v organe upravljanja. Od 68 izvoljenih delegatov v organe samoupravljanja do polovice je bilo izvoljenih 25 mladincev oz. 36,7 % in 15 žena oziroma 22 %, v Upravni odbor podjetja pa sta bili izmed osmih predlaganih delegatov izvoljeni dve ženski. Novoizvoljeni delegati se sedaj ob svoji izvolitvi prav gotovo zavedajo, da jim pripada častno toda tudi zelo odgovorno delo, saj se bodo prizadevno vključevali v delavsko samoupravljanje. Rezultati rednih volitev z dne 15. aprila 1975 V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 2 let so bili iz TOZD Pl izvoljeni: Černivec Franc, Brank Peter, Kostevc Franc, Kranjec Ivo, Ka-rada Peter. V Delavski svet TOZD Pl so bili izvoljeni za mandatno dobo 2 let: Bašnec Ivan, Kregar Mitja, Šmid Stane, Novak Franjo, Jerman Janez, Konjar Franc, Poberaj Simon, Špendc Marjan, Sto-janovski Stanko, Utroša Andrej. V Upravni odbor podjetja za mandatno dobo 2 let je bil iz TOZD Pl izvoljen: Bradeško Stanislav. V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 2 let so bili Iz TOZD FI izvoljeni: Nadlišek Leopold, Trontelj Branko, Sajevec Pavel, Čepuran Mirko, Jakopič Vladimir. V Delavski svet TOZD FI so bili izvoljeni za mandatno dobo 2 let: Pečar Danilo, Bizjan Rezka, Podboj Franc, Rozman Danilo, Javornik Rafael, Dulmin Stane, Deganek Jovan, Tomšič Mojca, Gazič Cazim, Borovič Milorad. (Nadaljevanje na 3. str.) Pregled trimesečnih rezultatov dela Gospodarski položaj podjetja je odvisen predvsem od dveh dejavnikov: od uspešnosti dela v podjetju in ekonomskih razmer v Jugoslaviji in. v tujini. Dolžnost vseh nas je, da s svojim uspešnim poslovanjem čimbolj zmanjšamo vpliv negativnih zunanjih gibanj kot so inflacija, nelikvidnost itd. Več pozornosti bomo morali posvetiti problemom stroškov poslovanja, dviganju notranjih cen in pričeti z akcijo štednje in racionalizacije Ob pregledu količinskega in finančnega poslovanja za preteklo leto ugotavljamo, da smo kar dobro izpolnili zastavljeno nalogo. Po ocenah družbenopolitičnih in gospodarskih krogov bo gospodarski položaj v tem letu nekoliko težji kot v preteklem letu, čeprav je načrt za leto 1975 pokrit z že podpisanimi pogodbami. Menimo, da bo v našem podjetju poslovanja v podjetju. najtežje organizirati redno preskrbo z domačimi in uvoženimi reprodukcijskimi materiali. Kako smo gospodarili v prvem trimesečju letošnjega leta in kako sledimo začrtanim nalogam fizičnega obsega skupne in blagovne proizvodnje ter blagovne in interne realizacije za celotno podjetje, po TOZD in proizvodnih grupah — nam pokaže spodnji pregled. > > - tim Naziv proizvoda Izvršite plana I—III % Izvršite letnega plana % Odnos I—III. li % Vodne turbine 24,4 8,1 42,3 Črpalke 21,7 5,6 35,8 Žerjavi in reduk. 49,3 12,0 25,7 Oprema za cementar. 19,8 0,8 48,1 Hidravlične stiskal. 2,9 0,8 7,7 Strojni deli 109,2 32,8 77,2 Diesel motorji 42,3 15,7 40,9 Talna transp. sred. 186,8 28,6 926,7 TOZD Fi 47,9 11,3 67,2 Ulitki jeklene litine 102,5 26,4 113,9 Ulitki sive litine 103,7 24,9 104,5 Ulitki spec. litine 108,2 20,2 134,2 Zvarjene! 86,0 22,2 88,5 Odkovki 136,1 34,5 106,7 TOZD Pi 99,2 24,2 105,1 Kisik 126,4 31,6 119,5 TOZD IVET 126,4 31,6 119,5 Tiskovine 110,0 27,5 122,2 TOZD ZSE 110,0 27,5 122,2 Skupna proizvodnja 78,7 19,0 92,6 Blagovna proizvodnja 74,0 17,3 106,5 Blag. realizacija 87,5 20,4 109,5 Interna realizacija 87,1 22,3 78,7 Izvršitev načrta L—III. 1975 ! % Izvršitev let. načrta % Odnos L—III. 1974 % Domači trg 105,3 21,1 138,5 Izvoz 72,1 18,8 189,4 Skupaj os. dej. 92,8 20,4 150,4 Načrt fakturirane realizacije sicer ni dosežen, se pa močneje približuje cilju kot realizaciji fizičnega obsega proizvodnje. Na domačem trgu zaznamujemo celo preseg. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta beležimo skokovit preseg skupne fakturirane realizacije (50,4 %), pri izvozu celo višjega (89,8%). Na ta preseg delno vpliva tudi porast cen izdelkov. Osebni dohodki se delijo v okvirih, ki jih določa samoupravni sporazum elektro in kovinske panoge z dopolnitvijo naše sistemizacije. V letu 1974 je poprečni neto osebni dohodek znašal 2821,28 din, dočim je znašal poprečni neto osebni dohodek v decembru 1974 že 3168,45 din. Gibanje oziroma porast osebnega dohodka v prvih mesecih letošnjega leta napram planiranim osebnim dohodkom in v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta lahko vidimo iz spodnjega pregleda. Izplačano napram mes. načrtu % Izplačano napram let. načrtu % Izplačano napram letu 1974 % januar 96,8 8,0 123,8 februar 98,8 8,2 130,2 marec 101,3 8,4 131,2 L trimesečje 99,0 17,3 128,4 Zgornji podatki nam kažejo, da Naša naloga je, da v bodoče smo v prvem trimesečju tega leta dosegli načrt 99,0 %, napram istemu obdobju v letu 1974 pa presegli za 28,4 %. več proizvedemo ustvarimo več finančnih sredstev in tako izboljšamo ali celo zvišamo rast osebnih dohodkov napram rasti življenjskih stroškov. E. S. Na svoji seji z dne 3 . 4. 1975 so med drugim člani osnovnih organizacij v Litostroju obravnavali poročilo delegacije. ki je obiskala Železarno Skopje in ugotovili, da je bil dosežen namen obiska. Izdelan je bil poseben dogovor, ki ga morajo obravnavati še vse OOS. Glede na razpravo o dosedanji zgradbi ambulante daje konferenca na osnovi razprav OOS pozitivno stališče k predlogu za gradnjo novih prostorov (po možnosti v prostorih novogradnje!. Konferenca je sprejela sklep, da se zadeve, ki so širšega pomena za kolektiv, najprej obravnavajo na ravni sindikata. V ta namen je potrebno zagotoviti material za razpravo vsaki OOS posebej in to več izvodov za vsako OOS. Samoupravni sporazum o delitvi stanovanj in sredstev za nakup stanovanj, gradnjo in adaptacijo hiš naj obravnavajo IO OOS do 20 aprila. Ker IO OOS predloga programa niso v celoti obravnavali, naj to store do 20. aprila 1975 ter vnesejo v program Sklepi sindikata specifične probleme OOS. Do istega roka morajo tudi komisije izdelati svoje programe. Glede na sklepe posvetovanja sindikalnih delavcev ljubljanske in zasavske regije je potrebno: — OOS nad 1000 delavcev takoj razfor-mirati in ustanoviti več manjših OOS — Izobraževati sindikalne aktiviste in druge družbenopolitične delavce. Konferenca OOS je na osnovi ocene političnega aktiva v zvezi gradnje vlečnice na Sorici sprejela stališče, da bi z gradnjo nadaljevali, kolikor obstajajo za nas ugodni pogoji. — Ker razmere narekujejo, da se odnosi med delegacijo in DPO, delegacijo in samoupravnimi organi in strokovnimi službami, opredelijo v samoupravnem aktu, je konferenca sprejela sklep, da strokovna služba to uredi. — Konferenca ocenjuje, da so razprave in oblikovanja stališč na OOS v zvezi skupne in splošne porabe ter programa gospodarskega in družbenega razvoja občine Ljubljana šiška v redu potekale. — Vsaka OOS naj o svojem delu dopisuje v časopis Litostroj. — Konferenca je obravnavala gradivo Občinskega sindikalnega sveta šiška ter sprejela stališče, da IO OOS pripravijo predloge za razdelitev sindikalnih priznanj. — Konferenca je obravnavala stališča IO OOS glede malic tor sprejela na osnovi priporočila socialne službe sklep, da so do brezplačne malice upravičeni vsi tisti delavci, ki iz zdravstvenih razlogov delajo po štiri ure vsak dan. Iz tega sledi, da so do bonov za malico upravičeni invalidi, bolniki in nosečnice. — IO OOS naj takoj ustanovijo komisijo za LO in družbeno samozaščito. Poimenski seznam dostavijo predsedniki te komisije pri konferenci. Proizvodnja v prvem trimesečju tekočega leta nasproti trimesečnemu načrtu je dosežena le 78,7 %. Od začrtanih smernic močno odstopajo oprema za hidravlične stiskalnice, oprema za cementarne, črpalke, turbine, di-esel motorji, žerjavi in zvarjen-ci. Trimesečni načrt proizvodnje je močno presežen pri talnih transportnih sredstvih, manj pri odkovkih, kisiku, odlitkih vseh vrst in strojnih delih. Glede na enako obdobje leta 1974 je skupna proizvodnja dosežena 92,6 %. Močno negativna odstopanja opažamo pri vseh finalnih proizvodih razen pri talnih transportnih sredstvih, kjer je opaziti skokovit porast proizvodnje. Pri vseh ostalih proizvodih razen zvarjencev je proizvodnja prvega trimesečja 1975 nekoliko višja kot v letu 1974. Skupna blagovna proizvodnja in blagovna realizacija napram načrtu ni dosežena, napram preteklemu letu pa nekoliko presežena. Interna realizacija je v zaostanku napram načrtu kakor tudi napram lanskoletni proizvodnji. Kumulativni pregled skupne in blagovne proizvodnje ter blagovne in interne realizacije za celotno snovno proizvodnjo ponazarjamo z naslednjimi stolpičastimi grafikoni. ■!>-; n g 30 Opomba.: ^ letni f>Un I I četrtletni plan Q četrtletna izvršitev Fakturirana realizacija je eksterna realizacija, ki je v končni fazi rezultat združenega dela vseh TOZD in nam ustvarja finančna sredstva za pokrivanje potreb enostavne in razširjene reprodukcije. Eksterno realizacijo delimo na domači trg in izvoz. Z realizacijo izvoza krijemo delno tudi potrebe uvoza. Seveda, če zaostajamo v udeležbi izvoza, imamo težave pri uvozu repro-materiala. Čeprav je stanje naročil za domači trg in izvoz dobro, se s stanjem plačanih računov ne moremo pohvaliti. Nekoliko drugače je s fakturirano realizacijo, ki nam pokaže sledeče rezultate. Raziskovalna dejavnost Poslovni uspehi vsakega podjetja so med drugim odvisni od tega, kako zna prisluhniti novim tokovom v svetu in koliko je sposobno samo prispevati k razvijanju sodobnih izdelkov. Kratek zastoj na tej, nikoli do konca prehojeni poti k novemu in sodobnemu že pomeni umik iz konkurence in gospodarski propad. Litostroj med podjetji ni izjema. Naš širok proizvodni program, ki obsega pretežno zelo težavno individualno in maloserijsko proizvodnjo, še zaostruje to odvisnost. Taka vrsta proizvodnje, kot je naša, mora upoštevati novosti in jih uvajati v proizvodno delo neprekin jeno, medtem ko se pri velikoserijski proizvodnji dogaja to v krajših ali daljših časovnih presledkih. V Litostroju se zavedamo, da ima razvoj sodobnih konstrukcij svojo zdravo osnovo edino v aktivnem znanstvenem raziskovalnem delu. Zato pripisujemo tej dejavnosti izreden pomen. Prav ta okoliščina se je jasno izrazila v naših odločitvah na zborih delovnih ljudi v začetku marca t. L, kjer so vse naše temeljne organizacije združenega dela pristopile kot soustanovitelji k Raziskovalni skupnosti občine Ljubljana— šiška, Področni raziskovalni skupnosti za strojništvo in Raziskovalni skupnosti Slovenije. Vse te raziskovalne skupnosti so sedaj ustanovljene in so že pričele s svojim delovanjem. Veseli nas, da so naši delegati in predstavniki zasedli v njih vidna mesta. S tem je potrjena volja naših delovnih ljudi po izvajanju ustavnih pravic in soodločanju o sredstvih, ki jih odmerjamo skupni porabi; poudarjen pa je tudi interes našega združenega dela na raziskovalni dejavnosti. Tako je npr. dr. Marko KOS, direktor PRŠ, izvoljen v izvršilni odbor Raziskovalne skupnosti Slovenije, dipl. inž. Leopold ŠOLC pa je prevzel predsedniško mesto skupščine Raziskovalne skupnosti občine Ljubl jana-šiška in predsedniško mesto področne raziskovalne skupnosti za strojništvo. Ob prevzemu predsedni- ške dolžnosti na ustanovni skupščini Področne raziskovalne skupnosti strojništva je imel za zbor uporabnikov in zbor raziskovalcev krajši nagovor. Tega objavljamo zaradi načelnih stališč, ki se v njem izražajo. Inž. Šole je najprej omenil, da je temeljni pogoj našega gospodarskega napredka v visoki proizvodnosti. V njej je tudi ključ do zmanjšanja inflacije, ključ do gospodarske stabilizacije, jačanja obrambne moči države in visokega življenjskega standarda. Samo proizvodno delo lahko ustvarja dobrine, ki s svojo presežno vrednostjo dajejo denar za kritje splošnih in skupnih potreb. Raven proizvodnosti je odvisna od tehnologije in proizvodnih sredstev. Pri zastarelih proizvodnih načinih in sredstvih je proizvodnost lahko samo nizka, visoka pa je pri modemi tehnologiji, sodobnih strojih in napravah. Naše temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti so nedavno skupno z raziskovalnimi organizacijami podpisale samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju področne raziskovalne skupnosti za strojništvo. Potrebno je, da pričnemo z uveljavljanjem svojih ustavnih pravic, na podlagi katerih ima delovni človek odločilen vpliv na vse gospodarsko in družbeno življenje. Prav tako naj delovni človek tudi odloča o tistem delu presežne vrednosti svojega lastnega dela, ki ga namenja raziskovalni dejavnosti. V naši področni raziskovalni skupnosti za strojništvo bomo tudi potrjevali raziskovalne programe, ki bodo pospeševali našo strojno industrijo in odrejali sre- dstva le za take programe. Razumljivo je, da bomo nastopali proti takim raziskavam, ki bi bile same sebi namen. Skupščina bo prav tako z vsemi inovacijskimi dejavnostmi ter z vsemi svojimi močmi in vsem svojim vplivom podpirala in pospeševala število naših prijavljenih patentov. Le-to ne vzdrži nobene primerjave z industrijsko bolj razvitimi državami in prav gotovo pomeni za nas pravo sramoto. Za poznavalce naših razmer nekoliko zmanjšujejo to sramoto okoliščine, da nam no-vatorjev in raclonalizatorjev v naših delovnih organizacijah pravzaprav sploh ne manjka. Kar je narobe, je to, da je naš splošni odnos do izumiteljev slab in da gojimo nekakšno nerazumevanje do izumiteljev, prav tako pa je očitno nerazumevanje za ustanavljanje posebnih strokovnih služb. Menim, da smo v pogledu no-vatorstva prav na samem začetku in bo zato treba še marsikaj napraviti. Med drugim moramo spoznavati naš zakon o patentih in o mednarodnih patentnih uzancah. Prav tako moramo izobraziti slušatelje naših tehničnih fakultet in morda tudi uvesti izobraževanje posebne vrste inženirjev, ki naj bi se ukvarjali s sprovajanjem patentnih zahtevkov. Naj končno omenimo še eno splošno nalogo, ki je prav tako izredno pomembna. To je skrb za pospeševanje samega raziskovalnega dela, ter skrb za raziskovalne kadre. Skupščina naj trdno vztraja in deluje s stališča, da je za neodvisno in svobodno družbo osnovni pogoj njenega obstoja lastna raziskovalna dejavnost. Naša področna raziskovalna skupnost za strojništvo naj ima vsem nam skupen cilj: uveljavljanje odločitev našega delovnega človeka v napredek strojništva in s tem našega gospodarstva ter celotne družbe. združena podjetja strojegrad nje V tej številki časopisa vam predstavljamo bolj obširno še eno od podjetij, ki so združena v ZPS. Začetek tovarne Indos, ki je pred dvema letoma slavila svoj srebrni jubilej, sega tja v leto 1948. Tedaj je bilo z nacionalizacijo dveh privatnih delavnic ustanovljeno Mestno strojno podjetje, ki je imelo svoje prostore sprva na Cesti v Mestni log, leto kasneje pa se je preselilo na Dolenjsko cesto. Podjetje je kmalu prenehalo s Prvotno proizvodnjo raznih stro- jev in naprav za mlinsko industrijo, lončarskih kolovratov, jeklenk za živo srebro ter preko raznih obdelovalnih strojev in mostovnih dvigal v letu 1953 prešlo iz obrtne dejavnosti v postopno industrijsko proizvodnjo. S pridobitvijo lastne livarne smo v istem letu pričeli z maloserijsko izdelavo namiznih in stoječih vrtalnih strojev in se že leto kasneje preimenovali v Indos (Industrijo obdelovalnih strojev). Število zaposlenih je raslo in že pred dvajsetimi leti, ko smo se preselili v Moste, dosegli številko 100. V letu 1955 je bil v Indosu iz delan prototip prvega jugoslovan skega viličarja, ki je sicer kon čal na odpadu, vendar je pomenil prelomnico v življenju, delu proizvodnji in razvoju tovarne Naslednje leto, se pravi 1956., je bila že izdelana prva serija ena j stih diesel viličarjev, ki so bil konstruirani doma in izdelan skoraj v celoti iz domačega ma teriala. število izdelanih viličarjev je nato vse bolj naraščalo — viličar je mimo ekscentrskih in hidravličnih stiskalnic bolj in bolj prevzemal vodilno vlogo v naši proizvodnji. Leta 1962 smo izdelali že 240, leta 1964 pa 400 viličarjev z nosilnostjo od 600 do 2500 kp. Nekako vzporedno s proizvodnjo je raslo tudi število zaposlenih, rasli pa so tudi novi prostori. S smotrnim delom smo uspeli v razmeroma kratkem obdobju zgraditi veliko strojno obdeloval-nico, montažno halo, upravno zgradbo in vrsto stranskih prostorov. Vse to nam je omogočilo, da je letna proizvodnja diesel in elektro viličarjev že presegla tisoč kosov pri 300 zaposlenih. Spričo vse večjih potreb po viličarjih smo opustili proizvodnjo stiskalnic in se posvetili tudi specialni opremi naših viličarjev, zakaj želje kupcev so široke predvsem, če gledamo na vsestransko Rezultati rednih volitev (Nadaljevanje s 1. str.) V Upravni odbor podjetja za mandatno dobo 2 let je bil iz TDZD FI izvoljen: Premk Miha. V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 2 let so bili iz TOZD IVET izvoljeni: Pihler Oskar, Zupanič Alojz, Pavli Alojz, Sigulin Marjan, 2e-rovnik Ladislav. V Dčlavski svet TOZD IVET za mandatno dobo 2 let so bili izvoljeni: B ra jak Ivan, Benko Vid, Kovačič Franc, Brvar Zoran, Šimu-nič Emerik, Podpečan Branko, Južnik Lado, Slovša Franc, Si-merl Miran, Brankovič Stanoje. V Upravni odbor podjetja za mandatno dobo 2 let je bil iz TOZD IVET izvoljen: Gantar Ivan. V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 2 let so bili iz TOZD ZSE izvoljeni: Cigale Karolina, Dadič Ivan. V Delavski svet TOZD ZSE za mandatno dobo 2 let so bili izvoljeni: Novak Jure, Brank Zdenka, Lukina Sonja, Lozar Tončka, Zoran Ana, Klobasa Zdenka, Koštrun Ana, Omejc Marija, Popovič Mi-lorad, Štrukelj Maks. V Upravni odbor podjetja za mandatno dobo 2 let je bil iz TOZD ZSE izvoljen: Žnidaršič Slavko. V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 1 leta je bila iz Tozd LINT izvoljena: Rojina Majda. V Upravni odbor podjetja za mandatno dobo 2 let je bil iz Tozd LINT izvoljen: Belič Rado. V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 2 let sta bila Iz TOZD ICL izvoljena: Šmid Stane, Mušič Gojko. V Delavski svet TOZD ICL za mandatno dobo 2 let so bili izvoljeni: Bolčič Pavla, Virant Jože, Zupančič Anton, ing., Bizjak Valentin, dipl. ing. V Upravni odbor podjetja za mandatno dobo 2 let je bila Iz TOZD ICL izvoljena: Brinovec Slavka. V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 2 let so bili iz SSP izvoljeni: Gorenc Jože, dipl. ing., Arko Karol, ing., Bratkovič Henrik, Hajrič Majda, dipl. oec. V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 1 leta sta bRa izvoljena: Prvinšek Janez, Grundner Mila. V Delavski svet DS SSP za mandatno dobo 2 let so bili izvoljeni: Eržen Karel, Gregorič Franc, ing., Klemen Marjan, Kobler Ivan, Hrovat Slavka, Razpotnik Alda, Gerkšič Anton, Kos Ivan, Totalovič Dušan, Zafošnik Franc. V Delavski svet DS SSP za mandatno dobo 1 leta so bili iz SSP izvoljeni: Vrezovnik Bojan, Barborič Alenka, dipl. oec., Novak Slavica, Bedenk Otmar. uporabnost in namembnost viličarja, z ozirom na različen tovor, ki na prenaša — prevaža. Dandanes je viličar v sleherni moderni tovarni nenadomestljiv stroj, ki poleg tega. da nadomesti vrsto težaških delavcev, tudi pospešuje drugo proizvodnjo. Po Jugoslaviji uspešno obratuje že preko 7500 naših viličarjev, zato smo posvetili tudi posebno skrb vzdrževanju — se pravi servisni službi. Le-ta je preko centralnega servisa v tovarni razpredena po vsej državi, s kupci pa smo tudi sicer v bolj ali manj stalnem stiku. Ob koncu velja poudariti, da si je Indos že pred leti razdelil proizvodnjo viličarjev z Litostrojem. Mi izdelujemo viličarje do 3000 kp, Litostroj pa nad 3000 kp. Že ta delitev programa proizvodnje je bila nekakšna osnova za medsebojno sodelovanje in ne nazadnje tudi rahel zarodek sedanjega ZPS, ki nam po svoji temeljni zasnovi obeta še večje razvojne in proizvodne možnosti. Prav gotovo lahko štejemo za uspeh podjetja to, da smo kljub nenehni rasti cen trgovskega blaga in uslug kooperantov uspešno zaključili leto 1974 in izvršili plan. Ivan Lukančič Ugotovitve in sklepi Z K Litostroj V Upravni odbor podjetja za mandatno dobo 2 let je bil iz SSP izvoljen: Einhauer Martin, ing. Palačkovič Ljubo, Jamšek Franc. V delavski svet podjetja za mandatno dobo 2 let so bili iz TOZD Servis izvoljeni: Žagar Valentin, Kristič Vladko, Palačkovič Ljubo, Jamšek Franc. V Delavski svet podjetja za mandatno dobo 1 leta so bili iz TOZD Servis izvoljeni: Merklin Ernest, Polh Franc, Perme Simona, Tomšič Janez. V Upravni odbor podjetja za mandatno dobo 2 let je bila izvoljena: Kašček Tilka. V Delavski svet TOZD Servis so bili izvoljeni: a) za mandatno dobo dveh let: Sadar Ignac, Kastelic Dane, Kopač Rajko, Pristalič Janez, Saj k Marija, Avbelj Marija, Dornik Ratko, Ilič Peter, Lazič Milan, Lovenjak Franc. b) za mandatno dobo enega leta: Čadež Janez, Janežič Peter, Mavec Alojz, Nahtigal Marjan, Seliškar Franc, Božič Ivan, Cerar Janez, Jež Stefan, Komelj Peter, Špende Anton. S. M. Svet ZK Litostroj Je na svoji seji z dne 9. aprila 1975 in na podlagi sklepov konference ZK z dne 30. 1. 1975 obravnaval: Načela enotne politike delitve osebnih dohodkov na temeljih delovnih uspehov z vključitvijo v principe družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in sindikalne liste. Proučitev možnosti za organizacijo novih TOZD na osnovi nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v duhu nove ustave in tretje seje CK ZKS. Svet je na osnovi izhodišč in široke razprave sprejel sledeče sklepe: I. Svet ZK v celoti sprejema podana izhodišča, ki obravnavajo problematiko prve in druge točke, ter jih daje v razpravo OO ZK v Litostroju. Uvede naj se minulo delo in najnižji osebni dohodek tako kot ga predvideva Sindikalna lista za leto 1975. Služba pripravi osnutek pravilnika do 31. 4. 1975, na družbeno političnih organizacijah naj ga obravnavajo do 15. 5. 1975, na DS TOZD naj bi ga obravnavali do 25. 5. 1975, sprejem na zborih do 30. 5. 1975, obračun za mesec maj, tj. Izplačilo 15. 6. 1975. Na podlagi predlogov in razprav družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov v TOZD in Sveta ZK naj pričnejo z ureditvijo sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Svet ZK Litostroj predlaga sledeča izhodišča: a) Sporazum mora obdržati vse pozitivne lastnosti dosedanjega načina nagrajevanja. b) Ureditev sporazuma naj se izvede tako, da bodo elementi delitve enostavni in razumljivi vsakemu delavcu. c) Obdržati je elemente kolektivnega učinka, ki je pogojen s produktivnostjo, rentabilnostjo in ekonomičnostjo poslovanja v TOZD. d) Urediti moramo tisti del sporazuma, ki ureja norme proizvodnih delavcev, norme za izdelavo tehnične dokumentacije in nagrajevanje po času. — Služba naj pripravi osnutek do 1. 8. 1975; — Na družbeno političnih organizacijah naj to obravnavajo do 30. 9. 1975. — Na DS TOZD naj obravnavajo do 30. 10. 1975. — Na zborih naj obravnavajo v novembru 1975; — Izhodišča stopijo v veljavo s 1. 1. 1976. II. Svet ZK zadolžuje komisijo za družbeno-ekonomske odnose, da nemudoma pripravi analizo in oceno sedanjega stanja na področju uveljavljanja ustavnih določil v podjetju, prouči pojave, ki spremljajo sedanji proces ter poda konkretne predloge za nadaljnje ukrepe v tem smislu, da bi zagotovili bolj dosledno uresničevanje ustavnih ciljev. Svet je na podlagi poročila vzel na znanje informacijo o posvetovanju sekretarjev ZK članic JUMEL in imenoval za člana predsedstva tov. Mihaela Žilavca, za njegovega namestnika pa tov. Marjana Trobca. Svet je obravnaval tudi poročilo delegacije, ki je obiskala železarno Skopje in potrdil sporazum, ki Je bil sestavljen ob tej priliki. Svet je ravno tako sprejel poročilo delegacije, ki je obiskala brodogradillšče TITO v Beogradu. Glede na težavno gospodarsko situacijo je svet zadolžil družbeno-politične In samoupravne organe, da nadaljujejo stike z omenjenim podjetjem. Sekretar sveta ZK Litostroj Mihael Žilavec Smernice krajevne konference Komunistična partija je bila pred mnogimi leti kot mlado drevo z močnimi koreninami. Le-to se je razraslo v košato drevo, ki stoji in kljubuje raznim zunanjim vplivom. To drevo lahko imenujemo tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva. Toda drevesa je treba tudi obrezovati in negovati, tako da dobimo najprimernejši sad. Tudi ljudi izbiramo, premeščamo zato, da bi dobili kar najboljše strokovnjake in za tisto delo tudi najsposobnejše. Tako izbiro in obračun dela je imela tudi Krajevna konferenca SZDL na terenu Litostroj. Konferenca je najvišji organ, ki usklajuje politično aktivnost v skupno akcijo na terenu. Na njej so volili organe konference, sprejemali temeljne politične usmeri- tve, program dela in finančni program. Njeni člani so obravnavali in ocenjevali delo organov ter sprejeli dogovore in stališča za družbeno politične akcije. Letna konferenca Krajevne konference terena Litostroj Konferenca ima tudi nalogo oblikovati politične smernice za delo delegacij skupščine družbeno politične skupnosti, zbor krajevnih skupnosti in skupščino samoupravnih interesnih skupnosti. Na KK SZDL je bilo izvoljeno tudi predsedstvo konference, ki je tudi njen izvršilni organ. Vsa družbeno politična praksa na terenu je pokazala, da je prav stopnja utrjevanja odnosov, notranja povezanost in koordinacija med posameznimi družbeno političnimi faktorji najboljša. Zato so sestavljali vodstvo iz osnovne organizacije ZK, socialistične mladine, ZB, ZRVS, delegacije SIS, KS, vodstvo KS in drugi. Za povezavo teh organov pa je bil soglasno izvoljen njen dosedanji predsednik inž. Jože Kušar. Na konferenci smo zvedeli, da je tudi dosedanji odbor opravil svojo nalogo, ki seveda ni bila majhna, posebno, če ugotavljamo, da je bilo delo opravljeno le v prostem času. Naj navedem le nekaj primerov. Konferenca je imela tri sestanke, prav tako tudi izvršilni odbor, politični aktiv se je sestal 18 krat, kadrovska komisija 17 krat. Sklicanih je bilo 5 zborov občanov, izvršeno je bilo dokaj uspešno dvoje volitev. Na teh se- stankih in zborih so obravnavali vprašanja, ki so bila s terena ali drugod. Zelo je bila aktivna kadrovska komisija, ki je morala po ustavnih določilih evidentirati 200 delegatov, ki jih je predlagal teren Litostroj v PS, v zbor KS, v SIS, v svet KS in krajevne konference. Tudi novo vodstvo KK ne bo ostalo brez dela, saj je predsednik inž. Kušar v svojem referatu podal tudi vrsto predlogov in smernic, ki jih bo treba rešiti, kakor na primer: enoten in koordiniran nastop vseh družbeno političnih in samoupravnih sil z idejno usmeritvijo ZK, krepiti notranje odnose in pritegovati k sodelovanju čim več sodelavcev, zajeti k sodelovanju vse kulturne institucije na terenu, usposabljati in krepiti delegacije SIS, KS, usposabljati hišne svete za samostojno delo, urediti in povečati kapacitete vzgojnega varstva, nuditi pomoč šoli Hinka Smrekarja za ureditev in pripravo celodnevnega pouka, uresničiti načrt civilne zaščite na terenu in še vrsto raznih predlogov s terena ali širše skupnosti. Vse te naloge, ki naj bi bile izpolnjene, bodo zahtevale veliko truda izvoljenih članov, kakor tudi pomoč naših občanov, ki so voljni opravljati razna dela, saj brez te pomoči ne bodo izvršeni sklepi krajevne konference SZDL. Inž. I. Šavor Bili smo v »Železarni Skopje« Na razširjeni seji kolegija v marcu 1975 je bil med drugim obravnavan težak materialni položaj, oziroma oskrba našega podjetja z reprodukcijskim materialom, surovinami in materiali, ki jih dobivamo iz jugoslovanskih železarn. Ugotovljene so bile težke posledice, ki se že kažejo v realizaciji finalne proizvodnje v prvi četrtini leta. Če se materialna oskrba ne bi v najkrajšem času izboljšala, je razumljivo, da je lahko resno ogroženo izpolnjevanje gospodarskega načrta za leto 1975. Da bi še v pravem času oskrbeli našo proizvodnjo z ustreznimi surovinami in materiali, je bil sprejet niz ukrepov, med drugim tudi ta, da TZ Litostroj naveže tesnejše stike in sodelovanje s tistimi delovnimi organizacijami, s katerimi imamo največje poslovne pogodbe in obveze. »Železarna Skopje« je naš dobavitelj črne toplovaljane pločevine, katero v Litostroju uporabljamo za skoraj ves naš proizvodni program in to v večjih količinah. Zato je bilo sklenjeno, da »Železarno Skopje« obiščejo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in uprave Litostroja z namenom, da se pospeši poslovno sodelovanje, da to poslovno sodelovanje postane normalno in da se v neposrednih razgovorih proučijo možnosti vzpostavljanja tudi drugih gospodarskih, družbenopolitičnih in samoupravnih vezi. V letih izgradnje te velike sodobne železarne je sodeloval tudi Litostroj skupno z Metalno iz Maribora v izgradnji skupno 31 žerjavov za vročo valjarno in jeklarno. Po letu 1967, ko je »Železarna Skopje« začela s poskusnim obratovanjem, pa do leta 1973, je bilo sklenjenih le nekaj manjših pogodb v smislu dobave toplovaljane pločevine Litostroju. Prvo večje naročilo pločevine je bilo izvršeno v letu 1973, in sicer je vsebovalo 500 ton toplovaljane pločevine, vendar so nam iz »Železarne Skopje« dobavili le 194 ton, ostalo pa so nam enostransko stornirali. V letu 1974, kljub našim prizadevanjem že novembra 1973, nas »Železarna Skopje« ni vzela v proizvodni program. Šele na posebno intervencijo marca 1974 smo sklenili pogodbo za 460 ton pločevine. Seveda so nam dobavo potrdili šele za II. polletje 1974. Dobavljeno je bilo vsega 54 ton. Za leto 1975 smo na njihovo zahtevo prijavili že oktobra 1974 potrebe v višini 3000 ton pločevine. Ob priliki obiska predstavnikov nabave nam je bilo sporočeno, da »Železarna Skopje« lahko dobavi le 60 do 70 odstotkov od zahtevane količine. Pri podpisovanju pogodbe pa je bila količina znižana vsega na 1000 ton. K sklenjeni pogodbi od 8. 2. 1975 smo morali podpisati tudi dodatek, s katerim proizvajalec zahteva v 3. točki, da mora kupec pri dostavi četrtletnih specifikacij deponirati pri proizva- jalcu 3 (tri) bianco akceptne naloge, ker v nasprotnem naših potreb ne lansira v proizvodnjo. Kljub intervencijam v Železarni Skopje od pogojev niso odstopili in nam je zato že propadlo 250 ton. Naš predlog je namreč ta, da pošljemo akceptne naloge, ko bo roba pripravljena za odpremo. Strokovne službe v Železarni pa se opravičujejo, da je ta ukrep delo samoupravnih organov zaradi zelo velikih dolgovanj kupcev, posebno še zaradi zelo velikega uvoza repromateriala, za katere je potrebno odpiranje akreditivov vnaprej. Naročena pločevina je za naše konkretne objekte in bo nedoba-va odnosno prepozna dobava imela za posledico kasnenje rokov v naši pločevinami in na sploh v letošnji finalizaciji in izvrševanju gospodarskega načrta. Predelovalci v strojni industriji se ob takem poslovanju znajdemo v težkem stanju, saj naše poslovanje izgleda približno takole: Da bi lahko proizvajali in prodajali naše viličarje, skiskalnice in drage naše proizvode, najamemo pri banki kredit, s katerim več mesecev kreditiramo dobavitelja pločevine in vzdržujemo naše poslovanje. Ko je naš proizvod gotov in ga dobavimo kupcu, je ta nelikviden in nam več mesecev ne plača računov, tako tudi njega v tem primeru kreditiramo. Pripomniti je še to, da je najeti kredit pri banki zelo drag in zahteva takojšnje vračanje in visoke obresti. V združenju jugoslovanskih železarn so si posamezne železarne uredile vsaka svoj proizvodni program. Ce naj se na dragi strani vsi porabniki jekla iz naših železarn obnašamo stabilizacijsko, je razumljivo, da smo dolžni kupovati proizvode naših železarn, vendar pod normalnimi tržnimi in uzakonjenimi pogoji, da ne bi pri tem prizadeli niti delavca v železarni, niti delavca v nadaljnji predelavi jekla. Naj nas pouči, kako pomembno je dogovarjanje in medsebojno izpolnjevanje obvez med železarstvom in nadaljnjo predelavo jekla tudi tale primer: Litostroj skupno z Metalno iz Maribora izdeluje žerjave za poljsko »Združenje črne metalurgije«. To naročilo temelji na osnovi blagovne izmenjave med Združenjem jugoslovanskih železarn in poljskim Združenjem črne metalurgije, po kateri jugoslovanska stran dobavlja tudi naše žer- Ah, zakaj tako zgodaj V zgodnjih jutranjih urah so zapeli telefoni ali zvonci na hišnih vratih in prebujali, ne samo tiste, ki jim je bil klic namenjen, ampak tudi njihove družinske člane. »Le kdo zvoni in me prebuja na dela prosto soboto aprilskega dne,« so se spraševali in odgovarjali na klic, nekateri prijazno, drugi z raznimi hudomušnimi pripombami. Občani so vedeli, da se na terenu Litostroj nekaj pripravlja. Poklicane občane so obvestili kurirji, da je to poziv civilne zaščite. Na ta klic se je zbralo določeno število občanov v enote civilne zaščite, ki so nato zavzeli svoja mesta. Enote civilne zaščite so sklicali zato, da bi ugotovili, kako naj bi delovale posamezne enote v organizaciji civilne zaščite. Le-ta je sestavljena iz enot požarne varnosti, prve pomoči, reda in varnosti F.KB itd. v primeru naravnih nesreč oziroma vojne. Politični aktiv terena, ki je sestavljen iz posameznih članov vseh političnih in samoupravnih dejavnosti, je v planu vaj CZ predvidel vse, kar bi lahko vpli- valo na potek vaj. Toda teoretično načrtovanje je eno, praktična izvajanja pa popolnoma nekaj drugega. Tako je prišlo tudi do manjših pomanjkljivosti, ki pa niso bistveno vplivale na izvedbo same vaje. Ob tej priložnosti lahko zapišemo, da je zavest naših delovnih ljudi dovolj visoka, saj so se razen nekaterih posameznikov na zbornem mestu javili skoraj vsi. Nekateri so sicer imeli nekaj pripomb, od katerih jih je nekaj šlo na račun vodstva enot. Toda naloga teh vodstev je bila tudi v tem, da so znali razlikovati dobronamerne kritike od nepomembnih. Vsekakor pa je bilo tudi precej pripomb humoristične narave. Nekaj nervoze je bilo opaziti pri nekaterih tudi takrat, ko težko pričakovanega znamenja za alarm ni in ni hotelo biti. Na splošno lahko zapišemo, da je vaja uspela. Politični aktiv terena se ob tej priložnosti vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri vaji civilne zaščite, najlepše zahvaljuje. Inž. Ivan Šavor j a ve ter druge končne izdelke in produkte naših železarn, v zameno tudi za staro železo, ki ga v velikih količinah potrebujejo prav jugoslovanske železarne.« Za omenjene žerjave potrebujemo v Litostroju pločevino, ki nam bi jo dobavila železarna Skopje. Ob tem razmišljamo, če morda s tem ne škodujemo sami sebi, mednarodno blagovno menjavo pa postavljamo na trhle temelje. Tudi dejstvo, da nam skoraj po vsej Jugoslaviji primanjkuje električne energije, kar je tesno povezano z resolucijo o družbe-no-ekonomskem razvoju Jugoslavije, nas ohrabruje, saj prav to in tudi vse republiške resolucije dajejo prednost izgradnji in graditeljem energetskih objektov. Prav sedaj, z veliko napora, v Litostroju gradimo pomembne objekte za jugoslovanske hidroelektrarne. Kakor koli zavirati izgradnjo energetskih objektov bi pomenilo neizpolnjevanje najpomembnejših ciljev ekonomske politike in plana za leto 1975. Z vsemi pojasnjenimi problemi smo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter uprave odšli v »Železarno Skopje«, da se s tamkajšnjimi predstavniki kolektiva dogovorimo za boljše vsestransko sodelovanje obeh kolektivov. V Železarni Skopje smo bili prijazno sprejeti, pri čemer smo obojestransko ugotovili sledeče: — da med obema kolektivoma obstaja široka poslovna sodela-va in skupni interesi, zaradi česar je še posebej koristna medsebojna izmenjava mišljenj predstavnikov obeh kolektivov. Skupno smo ugotovili, da je posebno v času, ko uveljavljamo nova ustavna načela še kako pomembno ne samo dogovarjanje, pač pa tudi združevanje istih ci-jjev ter izkušenj, da bi s tem koristili sebi in družbi. — da je karakter proizvodnje obeh podjetij velikega splošnega družbenega pomena, kar predstavlja na tržišču realizacijo ciljev ekonomske politike in plana razvoja pomembnih energetskih objektov, ki so posebnega družbenega pomena, kakor tudi, da je dobro sodelovanje obeh podjetij pogoj za boljše izpolnjevanje izvozne dejavnosti. — da je kolektiv Litostroja v dosedanji sodelavi ugodno izpolnjeval svoje obveze ob dobavah iz Železarne Skopje, kar nam daje zaupanje, da je Litostroj dober in pošten plačnik. — da ima Železarna Skopje trenutno velike težave z električno energijo, saj obratuje s 60 odstotno redukcijo. — da je železarna v velikih težavah zaradi obratnih sredstev, ki jih rabi za normalno obratovanje in izpolnjevanje proizvodnih nalog, izplačevanje osebnih dohodkov delavcem ter nabave reprodukcijskega materiala, rezervnih delov za vzdrževanje strojev in naprav. Od tod tudi ukrep, da pravzaprav zahtevajo plačilo vnaprej, kar pa je za nas nesprejemljivo. — da je Železarna Skopje še vedno v izgradnji in da nekateri prvotni projekti pridobivanja surovega železa niso popolnoma uspeli, kar povzroča velike težave v izvrševanju planskih obveznosti do kupcev. Ob koncu razgovora pa smo skupno oblikovali sledeče sklepe: Potrebno je nadaljevati s stiki predstavnikov družbeno-poli-tičnih organizacij in samoupravnih organov ter uprave obeh kolektivov. Vzpostaviti je treba stike obeh kolektivov na vseh področjih dela in še posebno takrat, kadar to zahtevajo konkretna vprašanja v pogledu medsebojnih odnosov. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij »Železarne Skopje« se obvezujejo, da preučijo vse možnosti, da zadovoljijo potrebe Litostroja po pločevini, da bi v Litostroju lahko realizirali pomembne energetske objekte izjemnega pomena za Jugoslavijo. Predstavniki obeh kolektivov se obvezujejo, da bodo preverjali Rudniki in železarna Skopje je največji metalurški kombinat v naši državi, ki je specializiran za proizvodnjo vseh vrst pločevine. Po izpolnjenem srednjeročnem planu bo proizvodnja pločevine dosegla okoli milijon ton. Strokovnjaki predvidevajo, da bo proizvodnja surovega železa z dograditvijo novih kapacitet dosegla okoli 2 milijona ton letno. izpolnjevanje medsebojnih poslovnih obvez ter da bodo intervenirali v primerih neizvrševanja dogovorjenih obvez. V smislu urejevanja medsebojne sodelave morajo veljati normalni poslovni postopki. Glede na pomembnost dobrih poslovnih odnosov pa se pri realizaciji medsebojnih obvez s strani železarne Skopje izključijo posebne zahteve. Obveljajo naj normalni postopki plačevanja, medsebojno dobavljanje blaga, kakor tudi medsebojne in verižne kompenzacije. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov TZ Litostroj se obvezujejo, da bodo redno pregledovali stanje realizacije medsebojnih obvez, kar uključuje tudi intervencije v primerih neizpolnjevanja oz. nepravočasnega izpolnjevanja obvez do železarne. Predstavniki Litostroja se bodo zavzemali za to, da Litostroj tudi v bodoče sodeluje in dobav- lja »železarni Skopje« rezervne dele in kvalitetno opremo za nadaljnjo modernizacijo in izgradnjo železarne. Predstavniki obeh podjetij so se obvezali, da te zaključke proučijo na vseh družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih ter upravah podjetij. Zaključke ob teh obravnavah pa si predstavniki obeh podjetij izmenjajo pismeno ali pa ob priliki vrnitve obiska predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov »Železarne Skopje« v Litostroju. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih orsranov smo menili, da je bil sestanek v »Železarni Skopje« tako pomemben za kolektiv Litostroja, da celotno snov v skrajšani obliki posredujemo preko našega časopisa vsem članom kolektiva, da bi tako v razpravi o teh zaključkih bili seznanjeni vsi člani kolektiva. Karol GORNIK Samoupravno odločanje delavcev Že od nekdaj, zlasti pa v času po sprejetju nove ustave, si v naši delovni organizaciji prizadevamo, da bi odločanje čim bolj približali delovnemu človeku, oziroma, da bi delavec res odločal o rezultatih svojega dela. Pri nas sprejmemo vsako leto mnogo pomembnih dokumentov in sporazumov, ki veljajo za ves kolektiv. Kasneje pa ugotavljamo, da smo naredili več ali manj organizacijskih napak. S tem smo delavcu onemogočili, da bi o pomembnih stvareh odločal sam. Mnogokrat smo razmišljali o pravem in najboljšem načinu, kako dogovarjanje in odločanje uresničiti, a priznajmo, da nam tega vse doslej še ni uspelo narediti. Dogajalo se je, da nekaterih pomembnih dokumentov na zborih sploh nismo obravnavali, sprejeli smo jih namreč že na delavskih svetih, večkrat pa so si te pravice lastili dragi organi, oziroma organizacije. Sedaj, ko smo pred sprejemom važnega dokumenta, to je samoupravnega sporazuma o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in posojil, naj povem nekaj besed o samem postopku za sprejem tega dokumenta. Na ta način bi morali sprejemati tudi druge pomembne dokumente, oz. sporazume. Osnutek, ki ga je naredila strokovna služba, naj najprej pride v osnovno organizacijo sindikata. Le-te naj ga obenem z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prediskutirajo ter ga z dopolnili vred dajo v obravnavo konferenci sindikata. Tu naj zberejo pripombe vseh OOS in drugih družbenopolitičnih organizacij. Da bi pripombe lahko izrekli res vsi člani kolektiva, je nujno, da najvažnejše dokumente natisnemo v posebni izdaji časopisa in jih damo v javno razpravo vsaj deset dni pred sejo OOS. Tako dopolnjen predlog dokumenta je zrel za obravnavo na DS TOZD. Ko zberemo pripombe vseh DS TOZD, naj material obravnavajo še člani DS podjetja, ki naj upoštevajo vse pripombe družbenopolitičnih organizacij delavskih svetov TOZD, upravnega odbora ter skupno z vsemi pripombami pošljejo popravljen predlog zborom v obravnavo in sprejem. Morda res tudi ta predlog ni najboljši, je pa vsaj za začetek dovolj primeren. Sestanek tehnologov v Gostolu V okviru odbora za proizvodno politiko ZPS deluje tudi team za tehnologijo. Žal so se prijavile za delovanje v tem teamu samo 4 članice: Litostroj, STT, Indos in Gostot. Naloge tega teama so predvsem: s sodobnimi postopki povečati produktivnost, poenostaviti postopke obdelave, normative časa in materiala, izbor in uvajanje sodobne opreme in vzgoja kadrov za to področje. Na prvi seji tega teama smo se dogovorili, da se moramo najprej spoznati z razvojem tehnologije v posameznih OZD, šele potem bomo lahko sestavili skupen program dela. Glede na ta sklep smo imeli v februarju skupen sestanek v Litostroju, v marcu pa v Gostolu. Prisotni so bili po 2 — 4 tehnologi iz vsake OZD, ki je vključena v team. Na teh sestankih smo se spoznali z načini normiranja v posameznih OZD, tehnološkimi postopki, s problemi pri pripravi dokumentacije, strojnim parkom in orodji. Veliko smo pridobili že pri taki izmenjavi problemov in izkušenj. Kaže pa, da bomo v perspektivi še največ skupnih točk imeli pri uvajanju sodobne opreme. Tu mislim predvsem na uvajanje numerično krmiljenih obdelovalnih strojev. Jožko Drašček Le složni bomo uspeli Že v prejšnji številki našega glasila smo pričeli z objavljanjem razgovorov s predsedniki sindikalnih organizacij TOZD. Danes vam predstavljamo še naslednjih pet. Vprašanja, na katera so odgovarjali, so bila: 1. Od kdaj ste v Litostroju in kaj je vplivalo na vas, da ste Pognali korenine v tej tovarni? 2. Katera naloga je za predsednika osnovne organizacije najvažnejša? 3. Kaj pričakujete od članov osnovne organizacije sindikata, ki ji predsedujete? DRAGO DEČMAN — Servis 1- V naši delovni organizaciji sem od leta 1957, v Litostroju pa sem se zaposlil zato, ker sem se že od otroških let navduševal za zelezo in za kovine. Tu pri nas sem našel, kot pravimo, »svoje delo«, in v Ljubljani se počutim Prav tako kot v svojem rojstnem kraju. Nikoli nisem niti pomislil ?a to, da bi zapustil Litostroj, pa čeprav sem imel zelo privlačne Ponudbe od drugih podjetij. Veste, naše podjetje se mi zdi kot velika družina z mnogimi otroki, ki se tudi večkrat na dan sprička- in tudi sprejo, a nikoli ne prestopijo določene meje. Res je, skregamo se, pa se tudi kmalu Pobotamo. 2. Prva in najbolj odgovorna naloga vsakega predsednika sindikata TOZD naj bi bila predvsem skrb za to, da bi TOZD dobro gospodarila in da bi bili delavci zadovoljni tako z osebnimi dohodki kot s svojim delom. Prav tako naj bi predsedniki, seveda po svojih močeh, pripomogli k temu, da bi se zmanjšala vse Previsoka fluktuacija delavcev, ki Pesti tudi našo TOZD. Vsi mi, dolgoletni litostrojčani, si želimo, da bi nam bilo čim več novih ndadih delavcev, ki šele stopajo v naše podjetje, podobnih v tem, da bi v našem podjetju vztrajali ?!rn dlje, saj ga bodo le na ta na-din spoznali, obenem bodo vzlju-Pili svoje delo. Predsednikova dol-2P°St je tudi v tem, da problema-tiko in težave svojih delavcev v svoji TOZD pravilno razlaga in dejanja delavcev tudi zagovarja, Ce je potrebno. Tako delo pa mu ie večkrat onemogočeno s tem, da 0 določenih problemih delavci ne govore naravnost in po resnici, fesnico namreč prikrojijo po svo-in tako pride do dezinforma-cije, ki večkrat naredi mnogo več škode kot nikakršna infor-Jhacija. Da bi olajšali predsednikom njihovo pomembno družbe-dopolitično dejavnost, bi se le-ti *Porali spopolnjevati na raznih družbenopolitičnih seminarjih. Poglejte npr. mene, jaz sem v Li-tpstroju že dolga leta, pa o marsikaterem problemu, ki tare naše delavce, ne vem ničesar. Vsak dan nam prinese nekaj novega in ?e se vsakodnevno ne spopolnju-}®š, ne opraviš svojega dela tako, kot je treba. Večkrat sem že oparil, da delavci, ki se ukvarjajo z družbenopolitičnim delom, a obedom vestno izpeljujejo svoje ob-veznosti v neposredni proizvod-dji, morajo hočeš nočeš zanemar- jati ali družbenopolitično delo ali pa svoj poklic, saj je dvojna obremenitev za marsikoga res prehuda. 3. Od članov sindikalne organizacije naše TOZD pričakujem predvsem to, da bodo aktivno in prizadevno delali na svojih delovnih mestih, da bodo disciplinirano spolnjevali svoje delovne dolžnosti in da bodo upoštevali vse predpise naše delovne organizacije. Morda bi bilo treba delavce večkrat opozarjati, ne samo na njihove pravice, ampak tildi na dolžnosti, saj bodo le z natančnim spolnjevanjem tako enih kot drugih prispevali svoj delež k večjemu uspehu TOZD pa tudi celotnega podjetja. Želim si tudi več povezanosti med samimi člani sindikata, pa tudi tega, da bi me delavci večkrat sami obvestili in mi poročali o stvareh, ki se jim ne zdijo pravilne ali o problemih, ki jih tarejo. Prav gotovo bi bilo prav, da bi delavce, ki največkrat ne vedo, kam naj bi se obrnili za nasvet ali za obrambo svojih pravic, napotili k njihovim sindikalnim poverjenikom, ki se bodo prav gotovo potegnili za pravice svojih delovnih tovarišev. Kot predsednik sindikalne organizacije IVET pa si želim, da bi vse TOZD delovale res enotno, povezano in tovariško, saj bomo le tako dosegli svoj skupni cilj. Naj omenim še to, da smo pri nas v podjetju dosedaj morda res premalo poskrbeli za bolne litostroj-čane in za. tiste, ki bolehajo zaradi daljših težkih bolezni. Dogajalo se je celo, da je bil kdo v bolnišnici pol leta, pa ga ni nihče obiskal. Čeprav so to bili res redki osamljeni primeri, sem prepričan, da bo v prihodnosti drugače in da bomo tudi to odpravili. MIRO PODBEVŠEK — Pl 1. V Litostroj sem prišel septembra 1953, ko sem se vpisal v takratno industrijsko kovinarsko šolo. Od tega leta naprej sem v naši gospodarski organizaciji vseskozi do danes. Ko je človek mlad in ko zori s podjetjem vred, se naveže na delo, ki ga opravlja in seveda tudi na svoje sodelavce. Res je kdaj pa kdaj prišlo do nesporazumov ali nezadovoljstva s tem ali onim, ki smo jih kmalu zgladili, toda konec koncev sem v Litostroju prebil precejšen del svojega življenja — 22 let in tu sem pravzaprav preživel svojo mladost. 2. Kar se tiče najpomembnejše naloge predsednika sindikalne organizacije menim, da je to predvsem: a) Izpolnjevanje sklepov osmega kongresa Zveze sindikatov Slovenije in njihovo uresničevanje v vsakdanji praksi b) Prenašanje in dosledno upoštevanje predlogov osnovne organizacije sindikata TOZD Pl. Prav tako menim, da je ena od glavnih nalog predsednika prelomiti miselnost, da sindikat ni organizacija, ki skrbi za nabavo ozimnice in pobiranje članarine, ampak, da je sindikat pomembna družbenopolitična organizacija delavcev. Pri tej aktivnosti bi predsedniku v marsičem lahko pripomogli, predvsem s praktičnim delovanjem, člani zveze komunistov in člani zveze mladine. Vsi vemo, da je mlade pravzaprav veliko laže k delu pritegniti, kot starejše, ki imajo o določenih stvareh že vkoreninjeno mnenje. Prav tako opažam tudi dejstvo, da je sindikalna organizacija v preteklosti v marsikaterem življenjskem vprašanju stala ob strani. Za to bi sicer lahko našli tudi opravičilo. Npr.: po pravilniku službe varstva pri delu bi morali v določenih prostorih Pl zavoljo zdravja in varnosti pri delu odsesavati prah in pline, pa tega tudi s pomočjo sindikalne organizacije ne moremo narediti. Naj povem še to, da je sindikat odigral pomembno vlogo pri uvedbi toplih malic ter pri reorganizaciji teh malic v podjetju. Toda že so se našli posamezniki, ki so zlovoljno kritizirali in dajali v nič vse prizadevanje sindikalnih delavcev. Mnenja sem, da takšni osameli primeri sindikalnim aktivistom ne bi smeli vzeti poguma in volje do dela. Prav tako sem prepričan, da je ta ukrep samo en korak, ki ga je sindikalna organizacija v zadnjem času storila v dobro delovnega človeka. 3. Od članov naše sindikalne organizacije pričakujem predvsem, da bodo vestno izpolnjevali naloge, ki jih od njih zahteva delovno mesto ter seveda vso pomoč in sodelovanje pri praktični uresničitvi nalog, ki so jasno razložene v sklepih preteklega kongresa slovenskih sindikatov. STANE KOCJAN — ZSE 1. V naši delovni organizaciji sem zaposlen že enaindvajseto leto. Prav gotovo so to že leta, o katerih govorimo, da smo pognali v nekem podjetju korenine pa tudi o mladih poganjkih, saj nas ni malo takih zvestih Lito-strojčanov, ki imamo v našem podjetju zaposlene že svoje potomce. Stanovanjske težave v prvih letih mojega službovanja v podjetju tudi meni niso bile prizanesene. Z rešitvijo tega za večino najtežjega problema šele začno trdno poganjati korenine. Seveda se pojavljajo tudi drugi mnogoštevilni problemi, toda prav v Titovih zavodih Litostroj je človek le redkokdaj ostal sam s svojimi problemi, saj je bila skrb za človeka vedno v ospredju. Žal vse prevečkrat pozabljamo pohvaliti prav to skrb ali pa se nam ne zdi omembe vredna. 2. Tudi vnaprej bo imela sindikalna organizacija toliko nalog, da jih ni mogoče kar tako na kratko našteti in razvrstiti po pomembnosti, toda vsi vemo, da je sindikat ena najmočnejših družbenopolitičnih organizacij pri nas, ki skrbi med drugim za so- liden življenjski standard naših delovnih ljudi, za odpravo neprijetnih in nezaželenih posledic inflacije, za večjo proizvodno storilnost delovnega človeka, za ustreznejše delovno okolje, za boljše delovne odnose med ljudmi, pa kaj bi še naštevali. Seveda bomo v svojih prizadevanjih uspeli le, če bomo tako predsednik kot vsi člani v svojih hotenjih in tudi v dejanjih enotni. 3. Vprašanja, ki ste nam jih zastavili, me spominjajo na to, da se, kot je videti, delimo vse bolj in bolj na takšne, ki venomer kaj pričakujejo in take, ki imajo vedno le dolžnosti in naloge ta pričakovanja izpolnjevati. Je mar zato nenavadno, da žanjemo manj uspehov, kot pa je bilo volje za delo. Menim, da govorim v imenu vseh, če trdim, da se bomo trudili, da bi bila ta razlika med pričakovanjem in izpolnjevanjem ne samo vedno manjša, ampak da bi končno tudi izginila. MARJAN LOVŠIN — SSP 1. V Litostroju sem se zaposlil pred 21 leti, točneje septembra 1954. V naši gospodarski organizaciji sem od takrat stalno zaposlen v razvojnem in projektivnem biroju. Prva leta po vojni so bila v naši državi tri res velika podjetja in to: Ivo Lola Ribar, Rade Končar in Titovi zavodi Litostroj. Mladi smo se želeli zaposliti v velikem podjetju in tako se mi je izpolnila želja, da bi se zaposlil v enem od gigantov takratne težke industrije — Titovih zavodih Litostroj. Leta so tekla in prišel sem do spoznanja, da se člo-vek-delavec resnično uveljavi na svojem delovnem mestu šele takrat, ko se pridobljeno znanje prek potrebnega izobraževanja združi s prakso. 2. Menim, da je za predsednika sindikalne organizacije najbolj pomembno, da s svojimi sodelavci uresniči temeljna načela OOS, iz katerih je razvidno, da v osnovni organizaciji sindikata delavci neposredno izražamo svoje interese, jih usklajujemo med seboj s stališči razrednih interesov, na tej podlagi določamo skupni interes in se borimo za njegovo uresničevanje po samoupravni poti. Naj še pripomnim, da je OO SSP sestavljen iz petih pododborov in sicer za: a) Projektivno-razvojni sektor b) Prodajni sektor c) Računovodski sektor d) Nabavni sektor e) Upravo podjetja Naloga predsednika je v tem, da vse interese in zahteve delovnih ljudi teh petih sektorjev upošteva in uskladi ter jih nato v imenu vseh članov OO SSP zastopa na konferenci OOS Titovih zavodov Litostroj. 3. Od članov osnovne organizacije pričakujem, da bodo zainteresirani za razvoj družbenoekonomskih odnosov tako v TOZD kot v skupnih službah, saj bomo lahko le na rezultatih ekonomskega poslovanja nudili delovnemu človeku ugodnejše pogoje za življenje. Zavedajmo se, da bomo na podlagi delovnih uspehov lahko namenili več sredstev za viš- ji družbeni standard naših delavcev. Vsi vemo, da je mnogokrat le težko odločati o problemih gospodarjenja znotraj TOZD ali skupnih služb, saj moramo ob tem misliti na skupne interese delovne organizacije ali širše delovne skupnosti. Seveda pa bodo te odločitve mnogo lažje, če bodo vsi člani OOS v delovni skupnosti družbeno politično in ekonomsko usposobljeni. Vsi se dobro zavedamo, da ne moremo od predsednika OOS in njegovih sodelavcev pričakovati zadovoljivih rezultatov, če nam delavci v TOZD in SSP ne bodo vsestransko pomagali. Le s skupnimi napori in s skupnimi odločitvami bomo dosegli zaželene rezultate, ki jih bomo vsi veseli. JOŽE GAŠPERLIN — IC 1. V TZ Litostroj sem se zaposlil prvega junija 1962. Svojega poklica sem se sicer izučil v Niko Železniki, toda ker ni bilo dovolj dela za vse mlade, pa tudi spopolnjevati sem se hotel še naprej, sem odšel v Ljubljano, kjer sem obiskoval strojni oddelek strojne tehnične šole. V tovarno sem prišel kot orodjar in prav v Litostroju se mi je ponudila priložnost za nadaljnje izobraževanje. Dokler je človek mlad, si želi spremembe delovnega okolja in življenjskega ritma. No, z leti se ustališ in si na svojem delovnem mestu in s svojim delom kar zadovoljen. Zase lahko trdim, da sem v teh letih, odkar sem v podjetju, menjal delovna mesta, glede na stopnjo kvalifikacije in se tako v marsičem izpopolnil. 2. Kot predsednik naše sindikalne organizacije naj povem, da sindikat vsaj doslej ni imel kaj prida vpliva na delitev osebnih dohodkov, na družbeni standard pa tudi ne na delovno disciplino. Sicer o nalogah in obveznostih osnovne organizacije raje ne bi na dolgo razpredal, saj se mi zde vse enako pomembne. Ob tem pa naj poudarim, da bi se vsi skupaj morali čimbolj truditi za čim boljše delovne pogoje delavcev. Menim, da je o nalogah potrebno govoriti tedaj, ko se že oziroma nazaj na preteklo obdobje in obenem na temelju doseženega razpravljamo o novih načrtih za naprej. 3. V naši TOZD imamo specifične probleme, saj se člani sindikata dele na učno in tehnično osebje. Med temi člani žal ni tako tesne sodelave, kakor bi si želeli, kar pa je zaradi različnih turnusov dela nekako razumljivo. Povem naj, da je tudi v miselnosti enih in drugih kar precejšnja razlika. Posebnost sindikalne organizacije TOZD ICL so tudi tovariška srečanja, ki jih prirejamo enkrat letno, toda še na teh srečanjih je udeležba žal maloštevilna, saj ima večina članov sindikalne organizacije obveznosti tudi zunaj delovnega časa. Prav zato menim, da bi bilo lepo in prav, da bi si naši člani našli malo več časa za ugodnosti, ki jih osnovna organizacija nudi svojim članom. Želim si, da bi člani sindikalne organizacije imeli več zaupanja v sposobnost sindikalne organizacije in da bi nudili članom izvršnega odbora čim večjo pomoč pri izpolnjevanju njegovih nalog, ki bodo v prihodnje še večje in zahtevnejše, kot so bile pred časom. J. P. Litostroj ekipni šahovski prvak Ljubljane Naši šahisti so pred kratkim zopet osvojili dragoceno trofejo in sicer naslov ekipnega sindikalnega prvaka Ljubljane za leto 1975. To je bilo že 28. prvenstvo po osvoboditvi in dokazuje velik razmah te lepe igre. Naše barve so zastopali sledeči igralci: Papler, Lorbek, ing. Srebrnič, Mušič, ing. Janjič, ing. Lagudin in Kobler. S tem so naši šahisti ponovno potrdili visoko kvaliteto šaha, ki ga gojijo že ves čas, kajti zmaga na močnem turnirju v prvi ligi ni bila slučajna, temveč plod čvrstega in upornega dela. Ni bilo lahko nastopati stalno 7 tednov v konkurenci najboljših in osvojiti najvišji naslov. Na tem tradicionalnem prvenstvu je sodelovalo 48 sindikalnih ekip raznih podjetij in ustanov iz Ljubljane s 384 igralci, ki so bili razdeljeni v šest lig tako, da je v prvi ligi 8 izbranih najboljših ekip. Iz prve lige izpadeta vsako leto dve zadnje-uvrščeni ekipi v nižjo drugo ligo, a prvi dve ekipi iz druge lige napredujeta v prvo ligo. Prve tri ekipe iz prve lige pa so se uvrstile naprej v republiško prvenstvo, ki bo letos junija v Bohinju. Omeniti je potrebno, da je sindikalno prvenstvo med naj-masovnejšimi prireditvami ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod v naši republiki in je doseglo svoj cilj ne samo po množičnosti ampak tudi po kakovosti, saj nastopajo tudi visokokvalificirani igralci od mednarodnega mojstra navzdol. Končni vrstni red je bil sledeči: nič in inž. Lagudin, ki sta osvojila kar 78 % oziroma 80 % možnih točk. Sicer pa je bila vsa ekipa zelo izenačena, kar je pripomoglo k uspehu. Ko se na eni strani veselimo svojih uspehov, moramo žal na drugi strani ugotoviti, da naša šahovska sekcija nima že več kot deset let svojega prostora, kjer naj bi se člani shajali. Ta je eden izmed osnovnih pogojev delovanja. Zanimanje za šah je med člani kolektiva veliko in bi se dalo še marsikaj dobrega doseči na polju rekreacije. Omeniti moramo tudi mentorstvo, ki jo šahovska sekcija nudi učencem litostrojske industrijske šole, kjer je zanimanje za šah tudi zelo razširjeno. Upamo, da so šahisti zaslužili svoj klubski prostor in želimo, da uprava podjetja ter sindikalna organizacija čimprej reši ta problem. Ivan Kobler EjSPRASUJ EIE EIodcovarjamoI L Litostroj 2. RTV RSNZ Komet Železničar UJV P. Morgan 8. Železničar II. 28.5 točk 28 točk 27 točk 25.5 točk 20.5 točk 20 točk 11.5 točk 8,5 točk Med najuspešnejšimi igralci naše ekipe sta bila inž. Srebr- Pred dnevi smo v uredništvu našega glasila prejeli pismo delavcev R. S. in V. J. iz SSP NS, v katerem izražata nekaj kritičnih misli. Med drugim se pritožujeta nad dolgo, neurejeno in naporno vožnjo z avtobusom, ki ju vsak dan pripelje na delo v Litostroj. Njun »delovni čas« traja vsak dan približno 10 ur, ker pa sta že stara Litostrojčana pa tudi lahko primerjata svoje pogoje dela nekdaj in danes. Prepričana sta, da morata danes več delati, za svoje delo pa ne dobivata dovolj visokega osebnega dohodka. Tudi prehrana v podjetju jima ni po godu; ker opravljata težko fizično delo potrebujeta gotovo več hrane, kot drugi delavci, ki ne delajo na težaških delovnih mestih. Oba podpisnika pisma menita tudi, da delavci na zboru delovnih ljudi ne morejo priti do besede, saj Litostrojski šahisti s priborjenim pokalom (Foto J. J.) Obisk delegacije Z namenom, da bi seja sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo konec junija v Beogradu, obravnavala slabosti in pomanjkljivosti v delu OOS, nas je v ponedeljek, 7. aprila 1975, obiskala delegacija iz Beograda. Obiska se je udeležil tudi predstavnik Zveze sindikatov Slovenije in predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana — Šiška. Z naše strani so se razgovora udeležili predsedniki OOS, predsednik konference OOS, predsednik CDS, sekretar sveta ZK, predstavniki OOZSMS in drugi. Pogovarjali smo se o organiziranosti, vlogi in delu osnovnih organizacij sindikata. Kljub temu, da naše delo teče načrtno, bo za preobrazbo sindikata v tisto družbeno politično organizacijo, ki bo imela pomemben vpliv na oblikovanje družbeno ekonomskih odnosov, potrebno še veliko dela tako aktivistov kot vsega članstva. Seja sveta ZSJ bo nedvomno pokazala na vse pomanjkljivosti in slabosti v delu OOS ter nakazala rešitve v nadaljnjem delu. MIRO PEČEK so zbori preveč splošni in na njih ne obravnavajo problematike, ki žuli delavce v njihovem neposrednem delovnem okolju. Pišeta tudi o pravicah in dolžnostih, o katerih bi se tudi enkrat rada »po domače« pomenila. Tovariša iz SSP NS sta si pač izbrala pot, ki se jima je zdela najbolj enostavna. V uredništvu bomo takih prispevkov, ne glede na to, ali bo v njih graja ali hvala, tudi v prihodnje veseli. Nujno je, da delavci Izražamo svoja mnenja in zahteve, kar se da javno in čimbolj neposredno in prav naš časopis je mesto, kjer izmenjujemo stališča, mnenja in interese. Naše glasilo je in mora ostati javna tribuna vseh delovnih ljudi litostrojske delovne skupnosti. In zdaj k stvari. Res je, da so zbori delovnih ljudi kot najširša oblika odločanja delavcev v naši tovarni v nekaterih primerih preveč obširni. Poudarimo pa naj, da je problematika, s katero se ukvarjajo ti zbori od sprejema nove ustave naprej tolikanj obširna, da se zbori tako zavlečejo, da delavci lahko samo še pasivno spremljajo potek. Velja razmisliti, kar so zapisale že družbeno politične organizacije v sklepih, da naj se oblikujejo za uspešno delo primerno veliki zbori, torej takšni, da bodo predstavljali ustrezno zaokroženo celoto, kjer bodo vsi delavci lahko aktivno sodelovali. S kom se dogovoriti o pravicah in dolžnostih »po domače«? Najprej polščita vašega sindikalnega odbornika, ali celo predsednika sindikata; če ne gre drugače, je to tudi dolžnost vajinega predpostavljenega vodje. V pravilniku o medsebojnih razmerjih delavcev (dobili smo pa vsi in ga tudi že podpisali), je mogoče najti vse pravice in dolžnosti, ki jih imamo delavci v združenem delu. Tiste pravice in dolžnosti, ki pa se nanašajo na konkretno delovno mesto pa so določene v sistemizaciji delovnih mest. S prehrano, kakršno imamo danes med delovnim časom, smo lahko vsi zadovoljni. Še pred desetletji si nihče ni mogel niti misliti, da bi se lahko na delovnem mestu brezplačno hranili. O ostalih problemih, omenjenih v pismu, smo se pogovarjali s strokovno službo, ki je za to zadolžena. Prepričani smo, da bodo službe in vodilni delavci iz vašega sektorja preverili vaš »teren« in v skladu ' z možnostmi tudi poskrbeli, da bodo uredili stvari v interesu nas vseh. Urednik ODŠLI SO V POKOJ Jože KRISTAN, visoko kvalificirani strojni ključavničar, je odšel v pokoj 31. 1. 1975. Zaposlen je bil v IVET — vzdrževanje strojev. V Litostroju je delal skoraj 28 let — od 2. junija 1947. 16. januarja je odšla v pokoj Julka PETELINŠEK, referent v tehnološkem razvojnem biroju. V Litostroju se je zaposlila 1. julija 1953. 10. 3. 1975 je odšel v pokoj Alojz MRVAR, jedrar v livarni sive litine. Pri nas se je zaposlil 8. oktobra 1957. Andrej KOLAR, žerjavovodja v livarni sive litine, je odšel v pokoj 31. decembra 1974. V podjetje je prišel 5. 11. 1951. Vsem upokojenim se zahvaljujemo za dolgoletno delo v podjetju. V zasluženem pokoju pa jim želimo še veliko zdravja in zadovoljstva. Za več kot tisoččlanski kolektiv, kot je Litostroj, ni nič posebnega, če se število sodelavcev stalno menja. Vedno pa se zamislimo, ko nas zapusti dolgoletni litostrojčan. Enemu takih dogodkov iz podjetja smo bili priča pred dnevi. Po dolgotrajni bolezni je bil invalidsko upokojen Stane Levičar. V Litostroj je prišel leta 1950. Deset let svojega dela je kot monter vložil v montažo turbin, ki se vrtijo po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini. Po nesreči pri delu, ki ga ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem za vso moralno in materialno pomoč ob mnogo prerani izgubi mojega moža Sava PETAKOVICA vsem njegovim sodelavcem, sindikalni organizaciji TOZD IVET, centralnemu sindikatu Litostroj, članom Zveze komunistov, godbi, govorniku za poslovilne besede in sodelavcem v računovodstvu. Žena Pavla z družino ZAHVALA Ob težki izgubi ljubega moža in očka Miroslava DIMNIKA se Iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama izrekli sožalje, ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Julči s sinom ZAHVALA je doletela 1960. leta, je delovno mesto monterja turbin zapustil. Zaposlil se je na delovnem mestu kontrolorja v težki obdelavi. Vestno in uspešno je opravljal svoje delo, čeprav mnogokrat ni bilo dovolj cenjeno. Vsa leta je mimo svojih delovnih dolžnosti deloval tako v samoupravnih organih kot v političnih in množičnih organizacijah. Med svojimi sodelavci je vey ijal za človeka, ki se ni nikoli obotavljal, če je bilo potrebno dvigniti svoj glas za pravico. Zahrbtna bolezen, ki ga je napadla pred več kot dvema letoma, mu ni dala, da bi svoje delo nadaljeval. Posloviti se je moral, in to malo pred 25-letnico svojega dela v podjetju. Janez CESNIK, zaposlen v MB, se zahvaljujem ob smrti moje matere vsem, ki so podarili cvetje in Izrekli sožalje. Posebna zahvala naj velja tistim mojim tovarišem iz MB, ki so mojo mater spremili na zadnji poti. Ob tvojem odhodu ti želimo, dragi Stane, da bi še dolgo vrsto let v krogu svojih dragih užival zasluženi pokoj. Za tvoje prizadevno delo v podjetju pa še enkrat hvala! J. v. Delo in problemi obratne ambulante V drugi številki smo brali o delu obratne ambulante pri zdravljenju bolnikov in o zdravstvenem stanju Litostrojčanov v letu 1974. Danes si pa oglejmo delo ambulante pri odkrivanju bolezni v zvezi z delovnim mestom. Opozoril bi že v začelku, da je bil zaradi objektivnih razlogov (nezasedeno mesto zdravnika v tako imenovani •kurativni« ambulanti in bolezen zdravnika v »preventivni« ambulanti) plan izpolnjen komaj polovično. Evropska pešpot št. 6 Litostroj občinski prvak v namiznem tenisu šuje jakost zvoka za približno 30 decibelov. Naj omenim, da zelo malo varujejo svoje zdravje konstrukcijski ključavničarji, takrat ko pomagajo varilcem. Izgovarjajo se, da se ne morejo zaščititi pred ultravioletnimi žarki, čeprav bi se z nekoliko prizadevnosti lahko zaščitili. Vnetje oči zaradi ultra-violetnih žarkov dandanes ni prijetna stvar, kajti kokainskih kapljic proti bolečinam danes ne smemo pisati na recept ampak mora bolnik prihajati v ambulanto po kapljice. Zelo velik problem predstavlja pregled pri specialistih, saj delavci ne pridejo na vrsto takoj, ampak šele čez daljši čas, zaradi česar izgube še en delovni dan. Zato smo prisiljeni, da pošljemo na preglede samo ob nastopu dela in nato ponovno šele po nekaj letih. (Nadaljevanje prihodnjič) me—Mozirje—Creta—Motnik— Trojane—Limbarska gora—Moravče—Miklavž—Jevnica—Janče—Kucel j—Grosuplje—Medved-iica—Turjak—Mačkovec (ali varianta Medvedjica—Želimljc—Iška —Krvava peč—Mačkovec)—Bloke —Loška dolina—Bički Lazi—Go-mance (ali varianta Bički Lazi— Mašun—Snežnik—Gomance)—Palca Klana—Kastav. Najkrajša razdalja je 243 km ali po daljših variantah 258 km. Pot bo lahko spoznati: rdeč krog z rumeno sredino (pri planinskih je sredi-na bela). Rumeno rdeči bodo tudi kažipoti, na določenih razdaljah pa še rdeča oznaka »E6«. Pot je speljana tako, da je mogoče hoditi po njej vse leto, visokih vzponov nima in je odmak-. njena od glavnih cest in ropota. Kdor bo hodil po njej bo krepil svoje zdravje, užival ‘ lepoto narave, krajev in spoznaval naše ljudi, ki še vztrajajo na zemlji. Marsikdo bo zadovoljen prebil del dopusta s hojo na tej pešpoti, ki jo je mogoče prehoditi v 12 dneh. Ne bi poudarjal, kakšne koristi nudi hoja, saj je naš časopis o tem dovolj pisal. Opozoril bi samo na nujno potrebo gibanja na svežem zraku, ki s tako hojo ni naporno, vendar utrjuje telesno zdravje, krepi naše skorajda uničene živce in nudi dovolj užitkov naši notranjosti. Upam, da ne bo nikogar med nami, ki bi pot začel in jo nato opustil, ampak da bo vsak, ki bo pot začel, kmalu povabil še svoje znance in prijatelje. Srečno pot in na svidenje na »E6«. dr. Edo Tepina Pa pojdimo po vrsti. Pred nastopom dela je bilo Pregledanih 315 delavcev, od katerih je bilo za določeno delo sposobnih 255 delavcev, za druga dela 37 delavcev, nesposobnih pa je bilo 23 delavcev in to predvsem zaradi težke okvare sluha ali pa zaradi zvišanega krvnega pritiska (ročni čistilec). Žal smo ugotavljali, da je marsikateri delavec Po prihodu v tovarno delal na drugem delovnem mestu, kot je Pisalo na napotnici za pregled Pred zaposlitvijo; drugi problem )6 zaposlovanje mladoletnikov na delovnih mestih, kjer je določena starost delavcev 18 let. Zgrešeno je mnenje, »da je treba mlademu človeku pomagati«, kakor tudi izjava: »Saj smo mi tudi morali v učni dobi delati vse in celo po 12 ur na dan«. Interni pravilniki natančno določajo pri kakšnem delu sme biti zaposlen mladolet-nik. Delovodje in mojstri bi to Ptorali vedeti in se po tem rav-Pati, ne pa da prijavljajo mladoletne delavce na kadrovsko službo, češ, saj bo zdravnik to prezrl. Se hujši problem je zatajitev težjih obolenj, ki se dajo prikriti (P- pr. shizofrenija). Tak delavec Povzroča po 2—3 mesecih težave, Sal' redno prihaja v ambulanto, da bi dobil zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ki ga je povzročila duševna napetost na de- lovnem mestu, bolniški stalež. Pri takem delavcu ne moremo ničesar ukreniti, kajti veljavni predpisi ne predvidevajo nikakršnih ukrepov proti takim zatajeval-cem. Seveda ne trdim, da takih ljudi ne smemo vključiti v delo, vendar, v težko industrijo ne spadajo. Pregledano je bilo 284 učencev izobraževalnega centra Litostroj in med njimi ni bilo pomembnejših obolenj. Zaskrbljujoč pojav je deformiran prsni koš zaradi prebolelega rahitisa. Čeprav takih primerov ni veliko, vendar tudi teh ne bi bilo treba, če bi učenci in starši v predpubertetni in pubertetni dobi malo bolj skrbeli za skladen razvoj telesa (telovadba, šport, plavanje, hribolašt-vo). Vse manjše število motenj v razvoju spolovil (3—5 primerov na leto) kaže, da služba zdravstvenega varstva otrok vse bdi j zajema otroke v predšolski in šolski dobi. Problem, ki se ponavlja iz leta v leto, je prenizka starostna doba ob koncu šole. Pravilnik o varstvu pri delu, ki temelji na zveznih pravilnikih dovoljuje zaposlitev mladoletnih samo na določenih mestih. Zato moramo po dokončanem šolanju mladoletniku dovoliti zaposlitev pod nadzorstvom do izpolnjenega 18. leta starosti, čeprav so to kvalificirani delavci. Zelo malo smo pregledovali delavce na zdravju škodljivih delovnih mestih. Pregledanih je bilo 274 delavcev v letu 1974 in še 69 v letu 1975 iz FI, tako da je bila ta enota zaključena. Od 274 pregledanih je bilo 171 iz IVET. Od poklicnih obolenj sta dve poklicni okvari sluha in en primer silikoze. Od ostalih obolenj sta dva primera zazdravljene tuberkuloze. V 10 primerih je zvišan krvni pritisk, ki ne presega mnogo normalne vrednosti. Osem pregledanih ima ponavljajoči se lumbago. Ena četrtina jih ima ploska stopala. Obolenj ali bolezenskih sprememb, ki bi onemogočila delo na istem delovnem mestu, nismo našli, kajti delavci s poklicnimi okvarami sluha in silikozo so oboleli na drugih delovnih mestih. 16 delavcev z eno ali obojestransko okvaro sluha dela na takih delovnih mestih, kjer ne bo prišlo do poslabšanja zaradi ropota. Pregledanih je bilo 12 delavk, ki so zaposlene v svetlokopirnici in tiskarni. Tudi pri njih ni obolenj, ki bi onemogočala delo na dose- danjem delovnem mestu. Iz TOZD FI je bilo pregledanih v letu 1974 78 delavcev, letos pa še 69. Pod nadzorom je šest primerov poklicnih okvar sluha, ki se ne slabšajo. Delavce z okvaro sluha, ki ni poklicnega izvora, bo treba premestiti, kajti otolog takim prepoveduje nadaljevati z delom. Drugih obolenj, ki bi preprečila nadaljevanje dela na istem delovnem mestu, nismo našli. Na žalost ne moremo ničesar ukreniti proti delavcu, ki bi moral kot tuberkulozni bolnik iti na kontrolo, pa tja sploh ne pride. Pregledali smo tudi osebje kuhinje, ki dela pod precej neugodnimi pogoji (prepih pri delilnih oknih, para ipd.). Pregledanih je bilo 55 zaposlenih, med katerimi Način življenja sodobnega človeka, okolje, v katerem živi in vsestranski pritisk ter duševni pretresi, ki jim je izpostavljen, silijo človeka, da išče izhod iz začaranega kroga. Skušali smo si pomagati z avtomobilskimi izleti, ribolovom, športom, planinarjenjem in podobnim, vendar so za morsikoga bili ti načini težko izvedljivi. Zadnje čase se vedno bolj širi hoja po pešpoteh, ki so izpeljane tako, da lahko hodi po njih otrok ali pa starec. V Evropi so ustanovili Evropsko popotniško zvezo, ki združuje prijatelje takih pešpoti. V njej je združenih 25 evropskih popotniških, planinskih in podobnih organizacij (med njimi tudi Planinska zveza Slovenije). Do sedaj so dokončane evropske pešpoti št. 1, št. 2, št. 3 in št. 5, medtem, ko naj bi bili evropska pešpot št. 4 in št. 6 končani v letu 1975. Smer navedenih poti je naslednja: Evropska pešpot št. 1 gre od Flensburga ob nemško-danski meji, mimo Bodenskega jezera do Genove (2100 km) ima kar 11 zaposlenih krčne žile. žal opravljajo tako delo, da ne morejo delati sede. Več kot polovico (35) zaposlenih ima ploska stopala, vse pa tožijo o revmatizmu zaradi prepiha. Sicer so v 'kuhinji že marsikaj izboljšali, vendar bo potrebno narediti še več. Omenil bi še nekaj stvari, zoper katere se delavci vseh TOZD stalno pritožujejo. Na prvem mestu je prepih. Vendar pride v večini primerov do prepiha zaradi malomarnosti. Nihče od tistih, ki velika vrata odpre, jih za seboj ne zapre. Zanimiva je ugotovitev, da tudi tisti, ki so bili izpostavljeni prepihu zaradi odprtih vrat, ne zapirajo za sabo vrat takoj, ko so prestavljeni na delovno mesto, ki ni izpostavljeno prepihu. Druga neprijetnost je ropot. Kljub obvestilom, opozorilom in celo objavam v časopisu Litostroj, nekateri ne uporabljajo švedske steklene vate, ki zmanj- Evropska pešpot št. 2 gre od Maastrichta v Belgiji preko Luxemburga in mimo Ženevskega jezera do Nice (1450 km). Evropska pešpot št. 3 gre preko Royana ob Atlantskem oceanu preko centralne Francije mimo Frankfurta do Hohenberga na nemško-Češki meji (2350 km). Evropska pešpot št. 4 bo vodila od Pirenejev preko južne Francije mimo Bodenskega jezera in severne Avstrije do Neu-siedlunga pri Dunaju. Dolžina še ni znana. Evropska pešpot št. 6 pa teče od Bodenskega jezera ob avstrijsko-nemško-švicarski tromeji preko severne Italije do Benetk (600 kilometrov). Evropska pešpot št. 6 pa teče od Flensburga preko Avstrije (sedlo Seeberg 1254 m) Ivniku (Eibisval-du) — Radeljski prelaz — Kastav nad Reko. Dolžina poti po našem ozemlju znaša 243 km in bo slovesno odprta ob tednu gozdarstva 24. maja 1975 na Mašunu. Slovesna otvoritev celotne poti št. 6 pa bo 22. junija 1975 na Seebergu skupno s potjo št. 4. Na križišču obeh poti (št. 4 in št. 6) bo takrat odkrit spomenik s posvetilom poti v štirih jezikih, med njimi tudi v slovenskem jeziku. Oglejmo sl na kratko to pot Smer poti s skico je bila objavljena v Gozdarskem vestniku, kratek opis poti pa v Delu 31. marca 1975 pod naslovom »E6 čez naše kraje«, kjer inž. Milan Ciglar, glavni pobudnik, organizator in načrtovalec na kratko popiše pot, ki gre takole: Radeljsko sedlo—Mala Kopa (Pohorje) —Mislinjska dolina—Razbor—Sle- Dvorana NTK Ilirije je bila prizorišče letošnjega sindikalnega ekipnega prvenstva v namiznem tenisu, ki je bilo 28. in 29. marca v organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri Ob ZS LJUBLJANA šiška. Udeležba je bila precej številna, saj je tekmovalo 30 moških in dve ženski ekipi, pri čemer moramo upoštevati, da so bile prijave številčno omejene, saj je vsaka sindikalna organizacija lahko prijavila le dve ekipi. Lahko rečemo, da je tekmova-zelo dobro uspelo. Igre so bile precej izenačene in borbene. Tako tekmovanje je za sindikalne organizacije dosti bolj privlačno in zanimivo, saj med igralci ni velike kvalitetne razlike. To je tudi glavni namen, da se rekrei-rajo taki igralci, ki sicer ne tekmujejo v republiškem merilu. Kaže, da bi bilo tudi v bodoče potrebno tako obliko obdržati. Sistem tekmovanja je bil tako prirejen, da se igralci, kljub velikemu številu iger niso preveč utrudili, vsak igralec je na enem dvoboju odigral le eno igro, ekipa pa je bila sestavljena iz treh igralcev. Ekipe so bile podeljene v sedem skupin, kjer so se pomerile vsaka z vsako. Prvaki skupin so tvorli dve polfinalni skupini, kjer so se ekipe spet sestale vsaka z vsako. Prvaka obeh polfinalnih skupin sta se borila za prvo odnosno drugo mesto, drugo uvrščeni ekipi za tretje odnosno četrto mesto, tretje uvrščeni ekipi pa za peto odnosno šesto mesto. Letošnji naslov prvaka občine je zasluženo osvojila ekipa Litostroja, ki je imela najbolj izenačeno ekipo in je tudi sicer prikazala najboljšo igro. V zmagovalni ekipi, za katero so igrali: Klemen, Krajnc, Šketa, Šabec, se je najbolj odlikoval rutinirani veteran Krajnc, ki na tekmovanju ni izgubil nobene igre. Na drugo mesto se je uvstila ekipa Avtomonta-že, tretji pa je bil Donit. Prvim trem uvrščenim ekipam so bila podeljena zlata, srebrna in bronasta odličja. Rezultati finalnih tekmovanj-. PAP : PEP 2 : 1 Donit : LEK 2 : 1 Litostroj : Avtomontaža 3 : 0 Končni vrstni red ekip: 1. mesto Litostroj 2. mesto Avtomontaža 3. mesto Donit 4. mesto LEK 5. mesto PAP 6. mesto PEP 7. mesto Rašica Končni rezultat ženskih ekip: LEK : Iskra—Automatika 2 : 1 X. mesto LEK, 2. mesto Iskra—Automatika Poškodbe v februarju V mesecu februarju 1975 smo imeli v naši organizaciji združenega dela 49 poškodb, od tega pet na poti v službo oziroma iz službe. Zaradi poškodb smo izgubili 400 delovnih dni. V TOZD Pl — livarna sive litine so imeli šest poškodb in so zaradi njih izgubili 48 delovnih dni; v livarni jeklene litine so imeli enajst poškodb in so zaradi njih izgubili 72 delovnih dni; v pločevinami oz. kovačiji so imeli pet poškodb in izgubili 34 delovnih dni. V TOZD FI so imeli dvajset poškodb in so zaradi njih izgubili 205 delovnih dni. V TOZD IVET so imeli dve poškodbi in izgubili 12 delovnih dni. V TOZD ZSE so imeli eno poškodbo in izgubili 6 delovnih dni; V TOZD SE niso imeli nobene poškodbe, kakor tudi ne v TOZD LINT. Tudi TOZD ICL ni imel nobene poškodbe, pa je zaradi poškodbe v prejšnjem mesecu izgubil 21 delovnih dni. V DSSP so imeli štiri poškodbe in so zaradi njih izgubili 23 delovnih dni. V mesecu februarju si je glavo poškodoval en delavec, oči 15 delavcev, prste rok 10 delavcev, ostale dele rok 8 delavcev, noge 13 delavcev, telo pa sta si poškodovala 2 delavca. Največ poškodb je bilo v ponedeljek —15. Sledijo sobota — 8, torek in petek — 7, v sredo in četrtek pa 6. V mesecu februarju smo imeli v naši TOZD 3 poškodbe manj kot v istem mesecu lani. SLUŽBA VARSTVA PRI DELU ;Sq<8Qso^§cgcKS<3S<*<^k<-c8cck3KSaio^cS