lis;« št.; 18. februar. 2002 Ena mm Ponovno čaMipis Spoštovani bratci, leto je nvnih. odkar je izšla zadnja števika časopisa. Zakaj ga med lem časom ni bik), se sprejete. Tisti, ki ga priprav^amo, pišemo čianke vanj, smo prostovo^ Vsak ima svojo zapckuev, ki ji n»-menfa večino svojega detovnega, mnogi pa tudi o^alega časa. Vproslem času, ki ga je mato. pa si marsikdo težko vzame čas še za pisanje. Vendar dovolj o težavah. V bodočnost zremo, vsaj pri časofMSu. bolj optimistično. Vaša urednica je z upokojitvijo postala vaša nova soobčanka In upa. da bo tako kol v p^šnjih časih časopis Osilniška dolina izhajal vsaj štirikrat na leto. (če se bo v občinskem proračunu našel denar za njegovo Izhajanje). V^ del današnjega časopisa je posvečen našenm rojaku, akademskemu kiparju Stanetu Jarmu. Konec oktobra jepraznov^ 70. njsini dan in to je jubilej, ki prav gotovo zasluži posebno obeležje. Kipar je kljub letom še vedno čil In krepak, poln elana In dehvne vneme. Dokaz temu je tudi 29. oktobra odprta likovna galerija Staneta Jarma v Osilnici. Naš rojak Jože Ožura nenehno raziskuje in zapisuje. Za tokratno številko je pripravil obširnejši zapis o legendarnem junaku Petru Klepcu. Pobrskal je po starih časopisih In v Slovencu našel novico iz Osilnice, zapisano pred 103 leti. Za današnjo številko je pripravil še dva članka: nadaljuje z opisom ljudi, ki so nekdaj Uveli v Osilnici, In nadaljuje potep po vaseh dežele Petra Klepca. Časopis pa seveda prinaša tudi nekaj ^tuaimh tem, tem za današnji čas. Na zadnji seji ot>činskega sveta so svetnUd obravnavali nekaj kit^ nih prt^tov, vezanih na razvoj turizma v občini. Trije projekti predstavljajo park Petra Klepca, park favne oz. živali in park fhre oz. raslUn Projekte tematskih parkov si lahko vsak občan ogleda na občini. Turistično ponudbo doline bodo že letos popestrile turistične pešpoti, kolesarske in tematske poti. Vse bodo že v kraOcem označene z usmerjevalnimi tablami. Dopolnitev te ponudbe pomeni tudi nova asfaltirana cesta, ki povezuje vasi Padovo in Ribjek. Raznolikost In zanimivost naše pokrajine daje izvrstne možnosti za razvoj turizma. V današnjem času hitenja in stresov si predvsem tisti, ki žive v iT>estu, žele nadihati zraka, ki n/ onesnažen z Industrij^imi izpuhi, preživeti nekaj ur v kraju, kjer jih ne moti ropot avtomobilov, v kraju, kjer je narava rieokrnjena In voda čista. Za predstavitev teh krajev, ki se imenujejo Osilniška dolina • dežela Petra Klepca. pa bodo poskrbele Internetne strani in nova predstavitvena zloženka. Urednica Decembra je bil v okvini akdje Izbiramo osebnost leta 2001 na obi^u v Osilnici Val202. V eno-unv oddaji so predstavili nefc^ našrh dosežkov in problemov, nekatere, kot npr. mejn prehod v Osilnici. tudi na šaljiv na&n. Sodek)vali so tudi občani. Prva kulturna ustanova v občini -Galerija Staneta Jarma K4»n^*no NO no Nanje, bi lalilio reliü ^*lani <'i\ilne^a {¡ibanja 'M IKiiniNli«» dolino, nitnl katerimi Ne je pr«Hl petimi leti rtNllla Ideja, da bi ob .HOt4k'*ju Kolpe In 4^'abranke. v IKIIniei. poNta-\ili likovno j konec novembra 1996 organizirali prvi dobrodelni ples in nanj povabili svoje prijatelje, prijatelje Osilniške doline. Na dražbi snK> prodali umetrvne. ki so nam jih poklonili slikarji in kiparji. V naslednjih letih smo organizirali še dva dobrodelna plesa in skupaj ^li prek 2 milqona SU, ki smo|h vezali na banki in dobili vdveh letih nanje še obresti. Seveda ta sredstva ne bi zadoščala za novogradnjo, zato smo iskali že zgrajen starejši objekt aH ustrezno zemljišče v Osürad. Pritožnost se je ponudila. ko se je kipar Stane Jarm odk>öl. da bo v svoji rojstni hiši uredil galerijo. Obnovitev hiše in ureditev ceste in zemljišča ob nj^ je organizirala občina, ki je tudi sklenila s kiparjem pogodbo o dolgoročnem najemu galerije. Civilno gibanje je s sredstvi v znesku 2.482.116 SIT pokrilo nekatere stroške obnove Nše. v zameno pa je kipar Civilnemu gibanju za Osilniško dolino daroval v trajno last 10 kipov, ki bodo krasti različne prostore v obä-ni. tib tej prilo>.ii(»Nti bi radi /jih%alili %M>m. ki m» dnr«»\»li umetnine #.a dobriNleln«» pleM*. na katerih hmio jih priMlali nai drajrbi. lo m» bili um«>f itiki: Stane Jairlil. Jnnko Ora^*. Jo:>.e K«»tnr. Brane l*ra/.iiik. .Smiljan Rov man. J a ne k ^'ernaf*. Zdenki» liuvjaii. >inrjan /aletel -Janj'*, \ekaj del /m dra>lM» je pri«>|M'\Rla ob^'liia tl<«ilniea. Zahvalili pa bi se radi tudi vsem prijateljem Osilniške doline, ki so nas s prispevki za dobrodelni ples in odkupom det na dražbah s plemenito gesto podprli v naših prizadevanjih za odpr^ prve kulturne ustanove v občir». Galerija bo popestrila turistično ponudbo doline, dela. razstavljena v njej. pa bodo pomagala obuditi zgodovinski spomin in prispevala k obujanju identitete prebivak^ev dežele Petra Klepca. Galerije se ne bi sramovali niti v \ ponedeljek.29. okiobrn 2IHM. je biln v tKIlnlel Nve^*ann 4»l\'orlle\ {¡alerij(> Sianeln Jarma.ol-\orl(\ i ^al(>rije. ki je .m»\padala n MHlemdeM^llm r<»jNtnim dnem Sfanela Jarma. Mt « kulturnem pr<»* ^¡ramu nastopili d4»maf'l harmiMilkarjl. ženski p<'\Nki y.b4»r in \9«eli iU^I <»lr4»k. ki obiskujejo INh dru>.ni^*no !<>4»lo IKilnlea. V svojem nagovoru je župan Anton Kovač poudaril. da je z odprtem prve l(utturne ustanove v obdnt, za katero ni država prispevala niti tolarja, uresničen §e eden od pomemtjnih ciljev, ki smo ga zastawli v dolini ob Kolpi, vrniti življenje v te odročne kraje. • Danes je za Osilniško dolino velik dan. pravzaprav kar praznik, saj v naši mali občini odpiramo prvo kutturno ustanovo, likovno g^jo našega rojaka, akademskega kiparja Staneta Jarma. Kultura je pomembna izkaznica vsakega naroda. Tega se zavedanfto tudi v naši prelepi, čeprav od sveta odmal^jeni dolini. Z ustanovitvijo ob6ne pred osmimi leti smo jo ponovno pričeli vračati ljudem. Pri tem nam je v veliki meri pon\agak) Civilno gibanja za Osilniško dolino, ki si je za svoj dlj za-stavik) vrnitev življenja v odročne kraje ob Literarni večeri, koncert, predavanja, likovne ko-tonije in razstave so bile v preteklih letih le majhni koraki, s katerin« snf)0 hranili naše duše. Civilno gibanje si je že pred leti zastavik) ambi-ck)zen dlj: ob šotoru Ko(}3e in Čabranke postaviti likovno galerijo. Želja se nam bo danes izpolnila. Za njeno uresničitev je najzaslužnejši naš rojak Stane Jarm. V hiši. v kateri bomo danes odprli galerijo, se je rodil pred sedmimi desetletji. V hiši. kjer je bik) devet otrok, oče pa je rezbaril, veliko delal, pa malo zaslužil je. kot je povedal Stane v Župan občine Osilnica Anton Kovač in akadem^ kipar Stane Jarm sta ob otvoritvi galerije ski^ prerezala vrvico. nekem inteni^juju. vladala revština. Oče Stanetu ni dovolil rezt»riti. ker mu je skrhal dleta, pa vendar je to dek) fantiča privladk). saj je bila hiša vedno polna lesa, ban/ in orodja. Leta 1946. star štirinajst let. se je vpisal na šoto za umetno obrt. Velikokrat smo bili lačni, se spominja teh let. vendar me to ni motito. toliko drugih stvari sem in>el. Na prireditvi se je z predstavik) n^ pevk osilniškega pevskega zbora, na harmon^ pa sta zaigrala Simon in Tomaž. Leta 1950 se je Stane Jarm vpisal na Akademijo za likovno umetnost. Po končani vojašdni je prebil na Akademiji še dve leti in kor^l kiparsko spedalko pri prof. Borisu Kalinu. Stane Jarm je v svojem življenju okusil mnogo hudega. Predvsem kot otrok med vojno. VMel je. kako so Italijani speljali tatoe. kako so pripeljali krste ubitih mož in fantov, ob katerih so se ^ale žene v črnih rutah. To doživeto trpljenje odsevajo tudi njegova dela. Posejana so po vsej Sk)veniji. krasijo številna mesta in cerkve. Čeprav se Stane Jarm po končanem šolanju ni vrnil v Osilnico. pa se v dolino ob Kolpi vrača, kadar mu le čas dopušča. Rad ima svoj rojstni k/aj. Je pokončen mož. ki ga boli vsaka krivica. Skupaj z nami. Osilničani. si je v preteklih letih prizadeval, da bi obdna dobila cesto, ki jo že vse od osamosvojitve obljublja država. Kot kaže. slabih pet kitometrov. ki nas še tod od povezave s Kočevsko Reko. tudi v prihodnjih dveh letih ne b(yiK> dočakab. Tako bodo morali naši otrod - verjetno so to edini otrod v Stoveniji. pa morda tudi na svetu, ki hodijo v šoto prek druge države • ob vzpostavitvi šengenske meje na svop poti v šoto še skozi strožje kontrole kot sedaj. Regtonalni razvoj, ki ga obljublja država, se. kot kaže. konča na obrobju Ljubljane. rr.-.? v kuttumem sporedu ob otvoritvi Galerije Staneta Jarma so nastopili tudi otroci Podnjžnične osnovne šole. Zato smo danes še posebej veseli, da bomo brez pomoči države, čeprav bi je bili zelo veseit, le s skromnimi sredstvi obdne in Civilnega gibanja ter z odprtimi rol blizu 200 ljudi -ogledali galerijo, v kateri je na ogled skoraj sto del Staneta Jarma, kipov in slik. Na otvoritvi galerije se je zbrak) ok<^i dvesto Nekaj kipov ^ademskega kiparja Jarma krasi tudi okoko hiše. Vračam, kar sem dobil Ob odprtju }{nloHj«> in 70. r<»jNt-n4>m dn4>\ u aliad<>ni.Hk«*}ja liiparja Siam^la Jamia jo iz.šla ludi majb-na monoiirafijai. v kalori no prcKi-Nla\ijona nje;io>a ck^la. živijo-njopiN in nokalori dru^ti p«Nlalki. \ N4*buje pa ludi inlor\ ju. ki |ia jo «i Niikairj«'ni narodila I^^nao. in lia v <*«'ioli obJa>ljamo. Vaš rod izvira iz družine osilniških podo-barjev Rutarja in Jarma? Ote se je izuči! v Ljubljani pri Gčztiu za podo-barja in pozlatarja. V 0^lnkx> je prišel za po-n>očnika k Petnj Rutarju, se tu oženil z njegovo hčeriu) Matikk). imela sta devet otrok. In deveti sem bil jaz. Česa se najbolj spominjate iz očetove delavnice? Vonja po lipovini in barvah ter očetove delavnosti. Od zore do mraka je tolkel po dletu in tudi zapel je včasih. Kakšno je bilo vaše otroštvo? Kaj vam je najbolj ostalo v spominu? Strašno lepe spomine imam na Osilnico. na sošolce, sovaščane in predvojno živahno podeželsko življenje; na sejme, na ohceti in na vse lepo, kar me je obkrožalo v otroštvu. Vaša mati? Čakala vas je na stopnicah pred hišo, ko ste se vračali domov. Mama je bila zek> delavna in skrbna za družino. Vse smo na njivo in z njive znesli domov na hrbtu. Koš in butara sta bila glavno prevozno sredstvo. Mi smo bili osebenki. kajžarji. pa je bik) vse zek) lepo. Kako ste se iz teh naših oddaljenih krajev, od koder je odšel tedaj le malokdo, prebili v šole? Tudi čez goro. sedem ur hoda do Kočevja in potem v Ljubljano. Najprej ste končali srednjo šolo za upodabljajočo umetnost. Kdovasjeu^neril na akademijo? Sam in volja, da moram sam do konca danih možnosti. Naš rojak je kljub sedmim križem čH in krepak in še vedno veliko dela. Kdo so bili vaši učitelji na akademiji? Zdenko Kalin, Boris Kalin. France Mihelič. Zoran DkJek. Gabrijel Stupk^a. Po končani akademiji ste prišli v Kočevje, poučevali na šolah, ustvarjali In si osnovali dolžino. Dnjgam ri bilo kam. Mislim, najbližje staršem sem bil na ta način. Bili ste oddaljeni od večjih kulturnih središč. Gotovo ste se morali veliko bolj dokazovati, da ste bili opaženi, videni. Večno pou-darjanje province - zakaj bi bilo to slabo? Je kvečjemu vzpodbuda, navdih. In Izziv. Vam, to se vidi iz vašega dela, je bil In je. Za nekoga, ki sanj o bogastvu in slavi, je provinca poguba. Mene ni mikato prerivar^e in dokazovanje najnovejše smeri. Kar sem. sem. in drugačen kot jaz ne maram biti. Vedno ste in^li radi preproste ljudi. Nekoč ste rekli, da nekako čutite še vse tiste, ki so bili tu davno pred vami, kako so trpeli, kako starši otrokom velikokrat niso imeli dati kaj jesti. Zato ste najraje upodabljali prav te naše enkratne ljudi. Vsi ljudje v tem kraju, v tej dolini, so sorodni po svoji pristnosti in delavnosti. Tudi to sem črpal iz izkušenj, ko sem podiral drevje ali pa kosil z njimi in bil enak med enakimi. To so bile vedno moje najlepše in najbogatejše počitnk«. izpustil sem. v tistih časih je to nekaj pomenik). študentsko ekskurzijo v Benetke, da sem lahko doma kosil. Pa mi ni žal. če bi šel še enkrat skozi to. bi verjetno ravnal podobno. Vedno mi je bik» najve^e razkošje. če sem po truda polnem dnevu nekaj končal in potem gledal, kako tudi preprosti ljudje to sprejemajo in čustvujejo. Na vaših kipih, na njihovih obrazih in drži je toliko trpljenja. Še celo ljubke neve-stice so vse nekako otožne. Vedele so, kaj jih čaka na tej revni zemlji, kajne? Je Kristus, ki ga pogosto upodabljate, prispodoba naših ljudi? V podobah Kristusa sem vedno videl delavnega. trpečega moža, izmozganega po slavonskih. galidjskjh, francoskih in kanadskih šumah. Od dvanajstega leta dalje so morali otroci z očeti in starejšimi brati v gozd, najprej kot kolibarji. potem pa kn\alu enaki delavci z drugI mi. In to za beden zaslužek, da so komaj preživeli. In to v vseh dobah približno enako. Edino veselje je bila vrnitev domov in kakšna veselica. Pa so t)ili vseeno vztrajni in po svoje zadovoljni in srečni. Kaj vam pomeni les. ki je glavni material vašega upodabljanja? Vkipih sem vedno poskušal zadeti tista čustva, ki so me navdajala pri mojih doživelih. Naj bodo K> matere, mlade ali stare, pevke, ki osredoK>6jo v ustih svoje pevsko doživljanje, ZaK) pm skušam tako zaobliti usta. da skoz precejajo svojo melodijo. Zraven pa spoštujem les. ki je rasel v danih možnostih in dednih l^nostih. Orodje, ki z njim delam, pa dodatno vtisne p^t s svojo strukturo reza. Vse umetnostne veje ali panoge se ukvarjajo z željo po izrazu v svojem jeziku. Glasba z jezikom glasbe, balet te vsebine izraža s plesnimi gibi. gledališče z igro in tako dalje. Kipar pa skuša v materialu z obliko, površino v pro-stonj izpovedati svojo n^sel in Čustvo. Nisem odkril nič posebnega in nenavadnega. Sem le zasledoval tista čustva vaškega mišljenja, trpkega. včasih cek) knj- tega. vendar večno lepega. Včasih sem zagrešil celo kaj drugačnega, kot je npr. čarovnkia na metli. Ne stara, grt>asta. škrtiasta. pač pa lepa. mlada, ogr^^vita. skoraj pohotna, ki jezdi na met-i. Ta je nevarrta. ker vzburja može in ph zacopra. No. to je le v prispodobi. Nevarna ženskost je čarovnija. Kaj pa akvarel? Akvareli so pa zadnia leta nek)čljivi del mojega ustvarjanja. Ko sem utrujen, se usedem in slikam. Včasih z barvo bolj zadenem tisto, kar bi rad povedal. Ne vedno, pač pa dostikrat. In potem sem vesel, ko vidim te slikce lepo uokvirjene viseti po domovih. In takrat se mi zazdi, da sem tudi jaz nekaj ustvaril, pač na svoj način. Razstavljati ste v najrazličnejših krajih doma in v tujinl.Vaše slike in kipi so našli pot v najrazličnejše ustanove in domove. Ljudje vas imajo radi. Kaj vam to ponneni? Najbolj sem vesel navadnih ljudi, ki v mojem delu vkjijo kaj. In tega je precej nf>ed ljudmi, daleč po Sk)veniji in tudi zunaj nje. Pred leti sem v Osilnici slišala starejšega kmečkega človeka, ki je ob vašem spomeniku matere z otroki, ki je v vojni izgubila moža in dom, polglasno rekel:«Jezus, kok je tu strašno žauostnol« Kaj boste rekli galeriji na pot? Oa bi dobro opravljala svoje poslanstvo in bila dolgo prisotna in dejavna. In da bi jo ljudje prav sprejeli. To ni baharija. To je podarjanje tistega našim ljudem, kar sem od njih dobival vse življenje. Večkrat ste rekli, kako vam je žal, da ti naši kraji niso dali človeka, ki bi opisal in upodobil življenje te doline. Vi ste ga upodobili v vsej svoji lepoti in enkratnosti. Hvala vam iz srca. jlannova (kmačija je obnovljena predvsem v notranjost, zuna/^t pa je ostala večinoma i^išna. kot je bila nekdaj. ¡Skupščina spomladi Sredi embrn Inni m» se \ IKilniei seslali f'lani í#a ršiinof(a «»dbora <'i\ üne^a silban ja xa IKilnišlio d<»lino. Kot prvo točko dr>evne9a reda so olxavr^avali prispevek Civtlr)ega gibar)|a za Osilniško dolino za Galerijo Star>eta Jarma. Civilno gibanje si je že pred petimi leti zastavik) kot enega svojih ciljev urediti v občini likovno galerijo. V ta nani>en so člani organizirali tri dobrodelne plese in na dražbah umetnin zbrali prek 2 milijona SIT. ki so jih vezali na banki in dobili v naslednjih letih nanje še obresti. Ker v tem času niso našli primerne starejše zgradbe ali zemljišča v Osilnici. ki bi bila primerna za galerijo, so se odk>čili. da namenijo prispevek za galerijo, ki jo je v rojstni hiši uredit kipar Stane Jarm. Za obnovitev galerije so namenili blizu 2.5 milijona SIT. v zameno pa je kipar Civilnemu gibanju daroval v trajno last deset kipov. Obdna je s kiparjem sklenila pogodbo o najemu galerije. Po pogodbi plačuje kiparju najemni- no ter krije tekoče stroške (elektrika, voda. 6šče-nje. odpiranje objekta). V dnjgi točki dnevr^ reda so člani izvršilnega odbora razpravlja o delu civilnega gibanja. Uvodoma k tej točki je Jože (^ura poudaril, da je imeto v začetku svojega detovanja Civilno gibanje veliko toej. ki pa so z leti usahnile, člani Civilnega gibar^ se nfiato srečujejo, še manj pa delajo. Zato se je potrebno dogovoriti kako naprej. V d^ši razpravi, v kateri so sodetovali Miro Štimac. Toni Ko^^ Jože Gorše. Anamarija Štimec. Vesna Klavora, Sanda Žurga. so bila sprejeta izhodišča za skupščino gibanja. člani odbora so bili soglasni s tem. da bo Civilno gibanje tudi prihodnje detovato v Osilniški dolini. Najti je potrebno nove osnove za njegovo deto. Skupina Civilnega gibanja bo spomladi, do tedaj pa pripravi izvršilni odbor predk>g programa in vizijo dela v prihodnjem obdobju. V rakavi so bila ponujena izhodišča za deto Čelnega gibanja v prihodnje: ekonomski svet. preoblikovanje izvršilnega odbora, ureditev kovaškega muzeja, ureditev čevljarske delavnice, zbiranje orodj. s katerimi so nekdaj opravljali deto v dolini, in ureditev etnografskega muzeja. Izvršilni odbor je sklenil, da tajn^ gibanja. Jože Ožura, skupaj s Stanetom Jannom pripravi dopis za Ministrstvo za kulturo vezan na dve šubičevi sliki, ki sta bi po doigi svetovni vojni odnešeni iz Osilniške cerlo/e. K.Š. $ seje izvršnega odbora Oviinega gibarla za O^lni^o doHno. 6 srn mffm Peter Klepec Polro\ii mIndoNi Ob dolgih zimskih večerih smo otrod poslušali pripovedke o našem junaku Petru Klepcu. Seveda je vsak pripovedovalec dodal kaj svojega in tako so nastale številne zgodbe iz r^egovega življenja. Nikdar nam ph ni bik) dovolj, ko so nam dedki in bat)ice. starši, strici ali tete povedali kakšno novo pr'puved' o Petru Klepcu. kot pri nas rečejo zgodbam. Strnimo njihova pripovedovanja v eno samo in dobimo zaninvvo pripovedko o Petnj Klepcu. Nekoč, v davnih časih je živel v naših krajih močan, vendar zek) dobrosrčen čtovek. ki je lu-dem ponftagal v stiskah in nevarnostih, so začeli svoja pripovedovanja. Ime mu je bio Peter Klepec. Bü je iz revne dnjžine. Njegova mati je bsku. Ograji. Zakostekxj. na Pošičju in ^ proti Podvrtiu. Padovu in Cadču. vse do planin. Pastirji so Petra stalno pošiljali, da je namesto njih zavračal krave in drobnico, hodil po vodo k biižnjemu studencu ali v Potuharski jarek, sami pa so se igrali ob ognju ali stikali za pti^mi gnezdi. iskaN užitne koreninice in gozdne sadeže. Peter pa je tekal za živino in hodil po vodo ali nosil dra^ za ogenj. Dan za dnem je posluUl: >Peter. zavrni krave!-ali »Peter, pojdi po mlo!-. Moral je prenašati njihovo posrnehovanje in odganjanje od otioških iger in ognja, čeprav jim je zmeraj priskoči, kadar je bte treba pomagati. Čeprav je bil večk/at odrinjen od vrstnikov, se je marsičesa naudl. Zeio lepo je igral na svojo piš^ in na paši je zaigral marsikatero pesem. Znal je oponašati vse ptk», lo |h je poznal, in za vsako je vedel kje gnezd, ob hiši. v grmovju, v duplu. na drevesu ali kar na tieh. Spomladi je poslušal, kdaj bo prvič slišal kukavico v Dimovcu. Poleti je razveselil mater z borovnicami ali gozdnimi jagodami, ki jih je nabral na Zaresen hribu dH v Zakostek>j. Tud kakšnega raka aH ribo je ujei v Potuharskem jarku aK Ve-zanskem potoku. Za svojo Rogačko. imeli so namreč samo kozo. je zmeraj našel najboljšo pašo na Kozji njivi, da je dajala mleko revni družini. Ko je bil sam in mu ni bik) treba zavračati Živine, je ob igranju na piščal večkrat sanjaril. Oh. kako bi bik) lepo. če bi bil tud on velikin močan kol njegovi vaški vrstniki, je sanjaril. Srčno si je to želel in prosil Boga. da bi ga uskšal v njegovi pnjšnji. Večkrat je tako naskrivaj prosil in jokal, ker ga tako poruujejo; prosil je tudi Mater božjo na Sveti gori, ki se ji je večkrat priporodl. ko je šel na romanje na Sveto goro. Kdo ne bi usKšal tako nesrečnega otroka? In bogu se je zasmilil. Petrova velika želja se je nekoč izpolnila, ko mu je bog dal moč s pomočjo dobrih vil. Kak«» j<* d<»bil tti«»^* Nekoč, ko je tako iskal in zavračal živino, je zagledal prelepa dekleta, ki so ležala in spala sred jase na soncu. Tako lepih bitij še ni vklel. Dobrosrčen. kot je bil. so se mu zasmilile, ker je vroče poletno sonce sijak) nanje. V bližnjem grmovju je nalomil košatih vej in z npmi naredi lepim dle- tom. vilam, prijetno senco ter se skril in opazoval, kaj se bo zgodik». Ko so se čez nekaj časa zbodle. so bile presenečene in se spraše^le. kdo jim je naredi tako prijetno senco, ter se ozirale naokoli. Tedaj so opazile v bližnjem grmu malega, prestrašenega fantiča. Vile so ga vprašale, kdo je bil tako dober, da jih je zavaroval pred pekočim soncem. Kar boječe jim je priznal, da je bil k) on. Dobre vile. ki jih je bog poslal, so ga potem vprašale, kaj si želi kot pladk) za tako dobro dek). Peter, ki se je nekoliko otresel strahu, saj mu niso hotele nič slabega, jim je odgovoril, da bi bil rad močan, da se mu ne bi bik) treba več bati vaških pastirjev. In vile so z božjo pomočjo uslišale njegovo prošnjo. Rekie so Petru: »Peter, izruvaj tisti grm!- In Peter je izruval grm z lahkoto. \nie so ponovno rekle: »Peter, izruvaj tisto skak)!« In Peter je izruval skak) in jo zdrobil brez težav. S tem pa še ni bik) konec presenečenj. Vile so v tretje rekle Petru: »Peter, izruvaj tisto veliko hojo!« in p(^(azale na veliko Peter je komaj objel vendar jo je z lahkoto, kot bilko, zruval in vrgel daleč čez jaso. Medtem ko je Peter zalučal veliko hojo in bil presenečen nad svojo močjo, so dobre vile izginile. Peter je ostal sam s svojo m0č}0. Poskušal je znova in znova in vedno je z lahkoto izruval vse. kar je prijel v roko. ter se vesel in srečen vrnil k pastirjem. I « i J TI so se takoj spravili rta Petra, kje da je hodil, zakaj ga ni bilo toliko časa. ko so moral sami medtem zavračati krave. Vpili so nar^ in zahtevali, naj gre zavrnit ¿vino. Peter pa. kakor da jih ni ^¿al. se je lepo ulegel v senco in gledal v nebo. po katerem so počasi začele polzeti pn« ovčice. oblaki, ki naznanjajo spremembo poletnega vremena. Tedaj so pasti rji obstopiii Petra in ga začeli tepsti. Peter pa jih je samo z roko odrinil in vstal. Ko so se ponovno zapodili nanj. je enega za drugim pometal po jasi. tn ko so pokušali znova, se je zgodik) isto. Šele tedaj so pastirji dojeli, da to ni več tisb Peter, iz katerega so se norčevali in od njega zahtevali to in ono. Prestrašeni so se umakniti in pričakovali, da se jim bo Peter maščeval za njihovo zh^nost. Peter pa ni bil hudoben in se ni maščeval pastirjem za njihova ponižanja. Ostal je tak kot prej. še pomagal jim je. če so sk>žno poprijeti za dek). in se z njimi veselil uspehov. IVl<*r in nje}S4i\n del» Peter je odrasel in postal močan fant. ki je materi pomagal doma, na skn^mni njivi, prinesel iz gozda kar cek) debto ter ga razzagal za dn/a. Izruval je kamne na njivi in krčil vaško gmajno, da so dobili novo zaplato zemlje, popravil kajžo in še in še. Sedaj je šel nan^esto matere na dnino in mati je doma vsa srečna pospravljala skromno kajžo al okoli nje ter skuhala pač bsto skromno kmečko hrano, zelje, fižol, kolerabo.... le ob velkih praznikih kakšen kos mesa. Bila je vesela in srečna, da ima takšnega sina. ki ji jeol^l življenje na stara leta. Peter je bil pripravljen vsakemu pomagati. Če ni mogel vol ali konj potegniti voza iz blatnega ko-ktvoza. so poMkali Petra, ki je poprijel, in voz je bil hitro zunaj. Vsak kmet je bil vesel, če je prišel k njemu na dnino Peter, ker takšnega delavca ni bik) daleč naokol. Dober glas o r^em se je širil po deželi, ki ji danes pravimo Dežela Petra Klepca. in še čez njene meje so govorili o Petnj lOepcu. Postaven, priden in dober fant je spoznal in se zagledal v lepo dekle iz Malega loga. katere srce se je tijdiogrek) za našega Petra in tako sta se potem poročita. Šla sta na svoje, v Mai Log. Skupaj sta začela graditi hišo v Malem Logu. še dandanes radi pokažejo hišo. Iq naj bi jo zgradil Peter Klepec. Pravijo, da je vse kamne za Nšo sam znosil, če je bik) potrebno koračiti po kamen do Č^nke. 10 za Petra ni predstavljalo nobene težave. Ko so délai ostrešje hiše. je Peter izruval mogočno hojo pod Sveto goro in jo sam prinesel domov ter stesal ogromno gredo, ki še bi lahko pripovedovai. kaj vse je naredil Peter okrog hiše terna polju. Tudi pri kmečkih opravilih je bil spreten in vse je z lahkoto naredil. Ko so n^^oč vaščani v jeseni grabili lis^ za nastilj in so morali kar dolgo grabiti za en koš. se je Peter domislil. Otročadi je rekel, naj se uležejo na trebuh in razprostro roke. sam pa jih je prijel za noge in jih vlekel po listju, da so z rotemi zgrabljali listje in kmalu ga je \»\o za en voz. Nagrabil je več kot vsi vaščani skupaj. iVier in Turlti Ljudje so se v stiskah in nemoči večkrat zatekali k njemu po pomoč. Turtti so prihajali tudi v naše kraje ropat in požigat. Ljudje so se pred njimi skrili v jame. v Mirtovičih. Žurgah ali drugje, kasneje pa so v Osilnici in Beld zgradili okrog ceritve pro-titurški tabor. Pa tudi to nt veliko pomagak). Nekoč so spet prišli Turig v dolino. Presenetili so Osilničane in vdrli v tabor. S konji so šli celo v osilniško cerkev in konjem dali zobati oves na oltarju. Ko je Peter Klepec slišal za turško pustošenje in ropanje, je pohitel na pomoč svojim repkom v Osilnico. Po skrivnem rovu. ki ga je naredila Gerovtica, ko si je našla pot pod Sveto goro do Jezire v Zamostu. je prišel iz Malega Loga do Fažuncev. Morda so to tiste votline, ki so dajale zave^ ljudem pred Turiu. ali pa tiste, kjer naj bi v davnini ljudje naslikali na stene živali, ki sta jih pred desetletji zaman iskala dr. Srečko in dr. Mitja Brodar. Vrnimo se k našemu Petru, ki je v Fažundh izruval mogočno hojo in z njo koračil do Osilnice in mlatil po Turiuh. Le tisb. ki so se rešili tepeža s hojo. so hitro zapustili Osil niško dolino in se niso niMar več vrnili v naše kraje. Tako so njegovo moč spoznali tudi Turid. slava pa je segla tudi ^ do cesarskega Dunaja, kjer so si želeli takšnega junaka v bojih s Turid. Vse to so nam ob dolgih zimskih večerih pripovedovali. številne zgodbe o junaku Petru Klepcu, ki je sčasoma postal narodni junak krajev ob Kolpi. Čabranki in G^ovčici. Zgodbe. p'r'povejtke o P^' Kljepc'. so se prenašale iz roda v rod. vse do današnjih dni. ko ph pripovedujemo vam. najmlajšim med nami v Deželi Petra Klepca. Zapisal Jože Ožura Vlado Kresiin na kitari in Tomaž štmec na hamion^ sta zabavala po$lušakx Vala 202. Zek> dobro sta se i^ela in Vlado Kreslin je Tomaža proglasi za predsednika podmžnice Beftinške t^nde v Osilnid. Cesta^ ki nsas povezuje i>nni j<»MMii jo bila ci«»kon^«em stanju. l4ova cesta je zgrajena po obstojeá občinski cesti, ki je bila prevozna le s tr^orjem aii terenskimi vozili, pa še to le v času suhega vremena. V času deževja so jo poplavili hudourniki in takrat ni bila prevozna. Poteka po zaseku. z ene strani je strmo visoko pobočje, z druge pa pok)žnejša čenih odsekih precej strma, nova pa je narejena v serpentinah, s 6mer so strmine omiljene. Nova cesta ni le po najkrajši poti povezala dva kraja, temveč omogoča v primerjavi s staro normalnoprevoznost v vseh letnih časih, enostavnejše in cenejše vzdrževanje. Ob gradnji ceste je bito urejeno tudi odvodnjavanje. Sredstva za gradnjo ceste v višini 60 milijonov SIT je zagotovila občina. Cesta bo v prihodnosti, ko bo dokončana regtonalna cesta proti Kočevju, omogočala prebivalcem spodnjega dela Osilniške doline krajšo in boljšo povezavo nanjo. Pomembna pa je tudi za razvoj turizma, saj predstavlja lepo pešpot, veseli pa je bodo tudi turisti na kolesih. K.$. Urejanje doline IKIIniška dej kilometrov br<>žin «ib Kolpi. jo. IK«iš^>oni pr<»stor sedaj Indi »diha«. Razveseljivo je tudi. da se je v letošnjem letu zeto polepšato tudi središče občine. Osilnica. Obnovljene fasade in strehe na hišah dajejo urejen vk^ez kraja. K temu bo po zaklju6(u natožbe prispeval tudi dograjen obrat šivalnice. K.Š. Čeprav so vasi Padovo. Khžmani in druge povezane s cesto preko Sel do Oslln/ce. je ncva cesta dobrodošla povezava s kraji Ko^. Popestritev turistične ponudile ^'lani N\ola no Nn^li februarja na seji obravnavali nekaj Íd<*jnih pr«»jektov. pr<»tfram- Nko vaNno\ (» xa Íxdela\ o ur«»dil\ene;¡a naf*rla IKilniee in Sel ler vakljuf>ni raf*un ol>f'in<> (Kilniea xa lelo 2(M>I Trije idejni projekti Zuoanji sodeiavd so pripraviH tri idejne projekte. ki naj bi popestrili turistično ponudbo občine Osilnica. To so trije tematski parid: pari( Petra Klepca. pari« favne 02. Živali in pari^ fkxe oziroma rastlin. Park Petra Klepca naj bi na slikovit, daižaben in zabaven nadn predstavil legendo o Petru Klepcu in življenje naših ljudi pred davnimi leti. Pari( je predviden kot dopolnilna dejavnost taborniškega rodu Rožnik. Pari< lavne oz. živali je predviden na Selih. kjer že obstaja v obori divjad. Zunanji projektanti so predvkjeli. naj bi bile v okviru tega pari(a nameščene tudi avtohtone vrste živali, kot so npr. medved, ris. volk. lisica itd. Svetniki so o takšni rešitvi podvomili, saj bi bile živali praktično sredi vasi. sredi prometa in hojpa. privabile pa bi tudi zveri iz bližnjih gozdov. Podvomili pa so tudi v ekonomsto upravičenost takšne investicije, saj verjetno vstopnina ne bi povrnila stroškov vlaganj oz. predvsem stroškov hranjenja živali. Pripravljavce projekta so zadolžili, da do prihodnje seje pripravijo ekonomski izračun upravičenosti nak>žbe oz. drugačen predk>g za pari( favne. Tre^i pari^ ki bo verjetno najhitreje uresničljiv. je rastlinski pari< ob Mirtoviškem potoku. Ob rtjem rastejo številne avtohtone rastline, grmovn^e in drevje, ki naj bi jih označili in opisali ter ure(Ali sprehajalno pot ob potoku. V drugi fazi sicer projekt predvideva tudi ureditev rastlinjaka in prodajo rastlin, vendar je ta projekt Vo\ prejšr^ dva vezan na precejšnja vlaganja. Uresničitev vseh treh projektov je odvisna torej predvsem od denarja oz. možnosti pridobitve le-tega. I r«'dile\ lemalNkib lurislif^nih poli nn 4»bni«»^*ju ob^>ine Občina Osilnica ima poleg Kolpe še številne naravne znamenitosti, ki jih lahko ponudi na ogled turistom. Ponudbo bodovprihodnje popestrile turistične pešpoti, kolesarske in tematske poti. Trase nekaterih so že izpeljane, potekajo po obstoječih cestah, poljskih in gozdnih poteh, planinskih in pesteh. Vse te poti bodo že letos označene z usmerjevalnimi tablami, ki bodo nudile turistom informacije o lokadji in oddaljenosti posameznih krajev. Del poti pa bo potrebno zasnovati na novo. Tako so projektanti predvideli ureditev kolesarske steze in pešpoti med Zamostom in Mirtoviči. ki bi delonta potekala po obstoječi cesti, detoma pa po novi trasi vzdolž Kolpe. To bi bila vsekakor najatraktivnejša pot po dolini, saj bi sprehajalcem in kolesarjem omogočila ob bregovih Kolpe ogled neštetih naravnih lepot. il4»p4ilnilve pn»NlorNkih N(»Nlavin planNkih aklov ob^'lne 4Kilniea xa polrelN* luriNli^*ne InfraNiruklure Občinski svet je obravnaval odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Obäne Kočevje, ki veljajo v prostoru občine Osilnna. Spremembe se nanašajo na širitev ureditvenih območij naselij z uskladitvijo posegov na I. območja kmetijslüh zemljišč za potrebe turistične infrastrukture, spremembe zasnove varstva naravne in kulturne dediščine in še nekatere druge spremembe. Predlagane s(xemembe morajo najprej potrditi pristojna ministrstva, nato pa jih bo sprejel občinski svet. Privlačno ur^eni aparims^ v Bos^vi Lola dopolnji^ turistično ponudbo spodila dela Ošiniške doline. Lokalna turistična organizacija v lolu 2kalna lurl-slif«na «»r^anizacija - ^¿«»spiNiar-sko interesno združenj«* za |m»s> p<^>\anje turizma Peter Kl<^ p«h*« ki Imi skrlM*lo za razv(»j tu-riznia na naš<>m <»bm«k'*ju. Lokalna turistična organizacija bo skrbela za interno in eksterno komuniciranje. raziskave in načrtovanje, oblikovanje noviti turističnih proizvociov in povezovanje ponudnikov na cetotnem območju obdne. Prevzeta bosve-tovarne pri vzpostavitvi ponudbe in tržila izdelke ter storitve za domačo javnost. Turistična orgar^zadja bo organizirala celotni prodajni sistem, organizirala. koordinirala in izvajala prireditve, pomembne za (^kovanje celovite turistične ponudbe, in pripravila informadjsko-nadzomi sistem na vsem območju, izobraževala in dodatno usposabljala ponudnike na celotnem območju. pri(k)bivala informadje in ponftoč za udnkovito opravljanje investidjske dejavnosti za dane organizadje in se tudi povezovala regk)-nalno in nadonalno. V turistični pisarni dela Nenad Klepec. Pisarna je opremljena z zanimivostmi iz naie doline. V njej lahko obiskovaka kupijo različne spomin-keimajice, lesene spominke, šopke oz. rože iz papirja, pa tudi med. V turistični pisarni pripravljajo sedaj označevalne tabie. ki bodo nameščene po vsej dolini in bock) obiskovalce seznanjale z zanimivostmi v posameznem kraju, s pešpotmi in kolesarskimi potmi... K.Š. Peter Klepec na Sveti gori sedi />nana hr\aška pesnica Anka Žagar, doma iz Xamosta. je napisala pesem o na.šcm junaku Petru Klep4«u. ki bo prvif* obja\ Ijena prav v naM^m ^•asoplsu. Pesem je napisana v doma^*em jeziku, ki ga ^ danes govore prebil al4*e z olM»h br«*gov K(»lp4*. in je p4»sv«^*ena bratu Andrt»j^*ku. PitV Hljep'<*a na Svitf» gu«»r^ s<>di Pifr Kljep'c na Svitš guore sšdi Guava mš med uobuakmš puava Kliep'c fffr na Svitš Guore sšdi Hmazane no^ sš v Koupo namiga I ribivce mš med prst mi plišejo I všjverce ga po hrtte ¿¿iffo Ku da se tok mšfnejo - ucf. Marina, kaj je t^up'ršiu vouk? - avšjidasen^ p'rpiek>u - akšjjekajuodnisšu? - t'rv^dan^p'mesšu • oi.Marina.kšsošišp'sš2a'inin? • a všjš da n^ $lš prednin Pifr K^ep'c na Svitš guorš sšdi reskuitran. pozo^tfv, počas n i trd akanmšsepamšp pii ^ a.M»h IKilniskp d»lin(>, ki je del lle/ele l'elra Hlep4*a. Ilane^ se Nprt^hiKli' m» pn nal^lh d<»mai*ljah «>d C« rini ovca in Ribjeka v Pado\o. Krl^.mant» in it<*lieo. Naj braica takoj spomnim na strašno vojno leto 1942. ko so Italijani požgali vasi nad dolino. Konec julija 1942 so gorele vasi Žurge. Papeži. Belica in Bezgarji. v začetku avgusta pa Podvrti, Bezgovica. Zgomji in Spodnji Čačič. Križmani, Padovo in Malinišče. Prebivatee so odpeljali vita-lijansko taborišče Treviso in so se vmili v svoje požgane domove š^e okrog božiča 1943. Pred leti $n>o že napovedovali, da bo v te kraje nad dolino pripeljala nova cesta iz Borovca, ki pa je še vedrK) samo želja tukajšnjih ljudi. GRINTOVEC je obcestno naselje, kjer je leta 1496 imel prvi znani prebivalec Mathe eno kmetijo. Najbolj živahno je bik) leta 1900. ko je v 5 hišah živek) kar 37 prebivatoev, 24 žensk in 13 moških. Poglejmo, kako so Grintovčani dali imena svo-pm domovom. Najprej nas pozdravi domačija Pr Lojzet'. kjer še danes mizari Tonček Tuornčov. zato tudi včasih Peričeva (prinesel ime od doma. s Sel). Sledijo Tazgur n' in vas vabijo na pijačo ali pa morda z raftom po Kolpi. Stara cesta je šla po današnjem mostičku do doma6je. ki ima redko ime Tatani in se ji pozna, da jo Marjan z družino lepo vzdržuje. Zavijnx> še mak) navzgor ob Suši-ci do novejk domačije P'r Ka^' j' Mirof. ki sta zelo aktivna člana Civilnega gibanja. Napotimo se nazaj in ne poz^mo. da je na spodnji strani glavne ceste nekoč stala Čopova hiša. Zadnja v strnjenem delu so Mattov'. H Grintovcu sodi še zaselek Mostec. kjer je domačija Ajngelova. RIBJEK. Vasseomenjaževurtiarju leta 1498. ko je imel 2 kmetiji. Leta 1890 je štel 79 in pred slo leti 65 preb(vak»v. kolikor ^ je imel tudi največ po drugi svetovni vojni. Zanimivo je. da je pred sto leti živeto v Ribjeku 20 moških in kar 45 žensk. Ribjek stovi po cerkvi sv. Egidija. katere temetji so bili postavljeni že v 16. stole^u. notranjost je nekoliko mlaj^ in stovi po oltarjih, prižnka in lesenem stropu. Vsak popotnik si želi ogledati ta naš biser. In kako čudovit je pogled na Loško steno in Moža! Kdo ne pozna legende o okamenelem Možu. ki stofi pod Loško steno? Ko boste prišli v Ribjek po ribe aK med, povprašajte tudi po Možu. Sicer pa si Ribjek zasluži še poseben opis vseh znamenitosti. O tem kdaj dnjgič. Z opisom hišnih imen začnemo pri cerkvi Sv. Tilna (Egkiija). Takoj za mostičem nas pričaka domadja. ki ji pravijo Pr Nakrajn'. Tu vas bo sprejel gospodar Knavs. ključar cerkve, ki vam bo z veseljem razkazal ceritev Sv. Egkiija. Ob Ribiškem potoku sta Perunka (sedaj Vesel) in na drugi strani Knavsova na Pejsk'. ki $k)vi po ribo- gojnka (postrvi). Ob cesti sledijo na zgomji strani domačija Pr Bark"n'h (Vesel). Ravenšk" (prej P"r tišlerj'). Štamftova. Naslednja je UovretoV (tudi P'r pt^tarj'). kjer je živela daleč naokoli poznana babica Malka, ki je pomagala marsitoteremu Osilničanu. da je prijotol na svet; včasih so imeii tudi mlin. Sledijo Mehejlova, Ltoplinčarska (Je-tenčeva). na spodnji strani sta samo dve hiši, in sicer Podputna in Grajska, pred križiščem za Osilnico in Padovo (nova, zaenkrat še makadamska cesta) je bila do nedavnega Katrška, sledi Grajska stara hiša, Vul'ška (Gecan), Ma-rinčetov". Pr š'šičk"h. Tratarsk". $eme in novejša med obema krakoma ceste P'r Mrharj'. PADOVO. Iz Ribjeka gremo mimo tovskega doma. ki žal bolj sameva prazen, po novi in strmi cesb v Padovo. ki se že 1498 omenja z eno kmetijo. Največ prebivatoev je bito v Padovem 1869. 1880 in še 1953. ko je tu živeto 57 ljudi. Pred sto leti (konec 1900) je bito v Padovem 19 moških in 35 žensk. Ko sem pred leti pregledoval rojstiie in mrliške kr^ige in ugotavljal rast prebivalstva v drugi potovtoi 19. stole^a. sem ob veliki rodnosti zasledil tudi veliko umrljivost med otroki Padova. ko so umirali za grižo, davico. jetiko.... Padovo se je namestite na lepi razgledni točki in vidite ^ proti Ribjeku. Ložcu ali pa proti so- Z zapisi. Id jih pnjprav^a Joie Ožura. se bo ohrariilo nek^ zgodovine OsilnOke doHne. 12 mam a mmmm to^u Koipe in Čabranke. Loške stene in Moža niti neomeninDo. Ko pridenDo v vas. nas pozdravita dve novi hiši, ki si ju gradita Tone Klepec in ¿ercerjev mlajši sin. Naprej pa so po drugi svetovni vojni na novo pozklane. obnovljene domadje Nakuončna (tudi Krajčanova). P'r Marink'n'h. Šercerjeva, Star'na, Petričkova, Kontna ima v bližini stari vaški vodnjak (tudi P'r Lautarj'). sledijo Zgurajna. Poputna (Nše ni več), Franckova in mak> više Ožurova (tucfi Tuomčeva). KRIŽMANI. Iz Padova gremo po asfaltni cesti v Križmane. Ob iztxxlu iz Padova lahko zavijemo po starem kok>vozu. sedaj pešpoti za Osilnk» (do Potuharce) ali pa navzgor v Čačič. Križmani pa so nam že na dosegu roke. kjer je še pred dnj-go svetovno vojno živeto 35 prebivalcev. Ker prihajamo iz Padova. nas najprej pozdravi sicer novejša hiša. ki je nastala na temeljih starejše -Zgurajna. spodaj so Tjetnov'. BuotroV se ukvarjajo z gojenjem mladih prašičev, gospodar Ive pa vam rade volje zaigra na harmoniko. Naslednja domadja je Zdauajn'. BELICA. Betoa. kot rečemo po domače, je staro naselje, ki je 1498 imela 6 in pol kmetije. Znana je tudi po protiturškem taboru. Največ ljudi je živeto v B^d 1890. ko je štela 60 prebivatoev. Tudi tu je bito pred sto let več žensk (35) kot moških (18). Ob prihodu v Belico najprej omenimo nekdanje domadje. Loknarjevo. Na žagin' (tudi Spodnji mal'n). Srednji mal'n. ki jih ni več. Preden zavijemo proti osrednjemu delu Belice, bi tahko šli še do Zgurajn'ga malna, Pavfinove hiše. Tu so doma Ožbottovi. znana partizanska družina. V sami vasi nas pričakajo in pozdravljajo Požarjev'. Janeževi in Nakuočna na spodnji strani ter Kalmarjeva (tudi Tlojzena). Mda. P'r Mal'nskli in Fr Kaldč (pr^ Štuam') na zgornji strani ceste za Žurge. Tako smo danes sklenili naš sprehod z željo, da vkJimo prihodnpč. kako je v Žurgah. Strojidh. na S^lh. v Bosljivi Loki in še v kakšni hn^ški vasi. kot so Plešče. Mandli. Smrekarji. ¿vd. Kamenski Hrib. Žagarji. Turig.... Slikovito pa sta opisala svoje vasi Jože Gorše, Mlrtoviče. in Bezgovico žal že pokojni Tone Žagar, ki nas je razveselil z marsikaterim zanimivim zapisom življenja naših ljudi. Vesel bom. če me boste opozoriti na morebitne napake ali pa opozorili na zanimivosti vaših vasi. Zakaj ne bi zapisali tudi kakšno zanimivost iz vašega kraja? Jože Ožura Janez 'z barake Osilnka je že od srednjega veka imela mitnico, ki se je ohranila tudi v novejši čas. Tako je ob mostu na Hn^tsko ostala lesena baraka (čuvajnica), kjer si je uredil domovanje Janez, doma od štir'nsk'h. Že kot otroku se mi je zdel imeniten in zanimiv čtovek. Vedno je našel besedo za vsakega, ki je šel mimo na Hrvatsko ali v Osilnico. Pr^ barako, danes je ni več. je majhen gašperček in na njem je v ponvi stalno nekaj kuhal in vs^e toliko časa poskušal juhi nekaj podobnega. Tudi kakšna riba se je znašla v njegovi ponvi. Zraven pa je večkrat zapel • Milka je večerala...- aliTod se moja ideja ispunjava...-. Ob tem pa je dnalpreluknjanetonce ali krpal stare •marele-.če je bito potrebno, je brusil tudi nože. škarje ali pa ■potamplal-čevlje. Sodil je med >poletnikarje«. ljudi, ki so hauzirah. (krošnjariti) tudi poleti. Na starost se je bolj držal svojega doma - barake in vsak Osilničan je poznal Janeza 'z barake. P<»tuharski Na začeti^u Osilnice stojita dve hiši, kjer so v pretektosti živeli revnejši ljudje, uosobejnl^' so jim rekli. Še danes pravijo prvi hiši Uosobej'n'k. Vdru-gi hiši pa je živel Potuharski Blaž. ki je zeto rad brsd. Z velikim veseljem je prebiral Vernov roman »V 80 dneh ol^ sveta«, čeprav se je komaj naudt pisati in brati, saj so bili revni in šola ni bita na prvem mestu, temveč deto. Brat je zvečer pri ognjišču, ker niso imeli štedilnika. Tudi kakšno stran knp-ge je prismodil. ker je bral tik ognjišča. Nosil je debela očala in hodil s palico. Zanimivo je tudi. kako je ob volitvah dat vedeti premožnejšim, da tudi f^v glas nekaj velja. Na volišče je šel zadnji, tik pred zaprtjem volišča, da ga je >gospoda« čakata. Da. vsak čtovek je vreden spošKivanja. tijdi naš Potuharski Blaž. Jože Ožura Lani je občina Osilnica preko javnih del pozidala že skor^ ponjšeno škarpo pokopališča v Bosljivi Loki. Pomagak) je tudi nek^ prostovoljcev. Ženske pa smo pokopališče ureiife pred vsemi svetimi. Sest učencev !\n IN»driižni<'*ni «»biNkiije v l«*lii 2(NII/3(H)2 p4»iik nonI V prvem razredu sta dve šolarki; Renata in Ines. Ines je iz Papežev, zato jo v šok) pripeljejo z občinsto petko. spotoma pa poberejo še Renato. V drugem razredu letos nabirajo znanje kar trije učenci: Sandi. Davki in Ana. Zanimivo, kajneda! Samo en šolar je v tretjem razredu. Klaudija, ki je lani končala na Podružnični šoli tretji razred, se vsako jutro odpelje z avtobusom v Faro v četrti razred, Mislim, da nas mak) pomeša. Tudi mi njo. A za njeno znanje: četrti razred ima že več ur. je to pomembno. Zaradi kakovosti pouka je boljše, da obiskuje pouk v Fari. Mi pa še vedno predstavljamo najmanjšo podružnico in se ne dan>o. Smo delovni, pridni, predvsem pa se tnxJin>o. da smo olikani. V naš kraj zahaja veliko ljudi, zato je pomembno, da o nas ponesejo v svet dobro mnenje. Ponosni smo. ker se vsi učenci rad» učijo. Vsako neznanje hitro odpravin>o. saj nas je mak). Pa še to! Vse. kar te zanima, lahko vprašaš svojo učiteljico. Kar dobri snK> na računalniku. V razredu imamo kar dva. Tudi pn^ke so spretne z njima. V lanskem šolskem letu smo ob akciji Mobitela 6-netka pridobili računal nik z možnostjo priključitve na Internet. Na nacionalni televiziji smo izjavili, kako veseli smo. da smo prišli do Interneta. Pa žal ni tako in ga še danes nimamo. Mislim, da je b^ škoda spk>h začeti akcijo, če se ne izpelje do konca. Kot vsaka šola tudi mi delani)o po pro^amu, ki ga načrtujemo skupaj z učiteljicami iz Osnovne šole Para. Letos si bomo ob kultumih dnevih ogledali aprila Trubarjevo domačijo in se srečali z Martinom Krpanom. Marca bomo sodek>vali na knjižnem kvizu. kije letos posvečen Antonu Ingoliču. Ob kulturnem dnevu smo izvedli Prešernovo delavnico. 6. febmarja pa smo si ogledali ljudske inštnjmente v Fari. Smo tudi naravoskMa. V oktobru smo obiskali z gozdarjem Boštjanom gozd v Fari in si ogledali drevesne vrste. Oktobra smo obiskali Mirtoviški potok, si ogledali rastline in živali ob njem ter stare mline. Decembra smo kuhali zdravo hrano in pripravili pogrinjek ter se učili o kulturnem mali-canju. Tudi na šport ne pozabimo. Septembra srrio se udeležili krosa v Fari. Učenci iz PMružnične šole so med svojimi vrstniki dosegli dobre rezultate. Novembra smo v tek)vadntci v Fari izvedli drugi športni dan in se poizkusili na pripravljalnem poligonu. Izkoristili smo tudi sneg in se januarja imeli krasno na Selih. Spuščali snfK) se s sankami in to-patkami. Res je bih} lepo! Letos tekmujemo za bralno značko. Po štirih prebranih knjigah se bo vsak učenec udeležil izleta v Ribnico, kjer si bon>o ogledali grad in Škrabčevo hišo. Skoraj vsi učend so že vse štiri knjige prebrali. Tekmujemo tudi v Eptinem projektu Knjigobu be. Pridno beremo slitonk» in ustvarjamo v Po barvani modri ^ikank^i. Ko bomo zaključili, nam gusar Berto pošlje spričevak) kot dokaz za oprav Ijenodek). Na šoli ima(W dva krožka: redtatorski in obli kovalni krožek. Redtatorski krožek pripravi ob prireditvah v kraju kakšno redtadjo. oblikovaln krožek pa ustvarja različne stvari za različne pri težnosti. Febmarja pričenjamo Pripravo na šok). Obi skovala jo bosta Jakob in Katarina. Pa tudi ostali ki še niso šok)obvezni. radi obiščejo našo šok). V jeseni bosta torej na naši podružnid dva pr-vošolčka. Skupaj z ostalimi bo v šolskem letu 2002/2003 pouk obiskovak) sedem otrok. Mirjana šercer h; r« > M ir.ftilJ: I '-i. • šest otrok je letos v Podružnični osnovni šoH. Ko je otroke obiral M^lavž in so se predstavili s kraOvm programom, sta se jim pridnjžili ie Klaudija. ki letos že obiski^ Osnovno šoto v Fari. in Katarina, ki bo stopila v šoteke fc/opr/esen/. 11 TT ril m Osilnica pred sto leti Ob prebiranju Klarejiiih <'*a.*iniliov naletimo včasih na prav zanimive krajevne novi<*e. tudi iz na.ših krajev. Tako je Kiovene<*« pollti^*en list m slovenski narod, objavil 22. februarja 1899 mod drugimi dnevnimi novioami tudi novi(*o iz OsilnI« «•e {Iz Osilnice) ob Kolpi nam poročajo: Presvitti cesar je našemu zaslužnemu žuipanu in predsedniku krajriega šol. sveta g. Josipu O ž u r a. st^^ skih županov, podei) zaslužni srebrni križec s krono. One 8. t m. se je pripe-|al gosp. okrajni glavar kočevski, da odHu)vancu sk)vesno izro6 kiižec. C^^ niča je bila že prejšnji večer razsvedjena in okrašena z zastavami in pevd so pod vodstvom g. učrte^ slav^encu priredU podoknico. Omgi dan pa je zastopnik vlade v šolski sobi v prisotnosti obč. odbora. kraj. šolskega sveta in raznih gostov g. županu po običajnem nagovoru pripel na prsi častno ocSko-vanje. Po cesarski pesmi je bila stovesna sv. maša. katere se je udeležik) mnogo ljudstva. Bil je to res časten in vesel dan za osilniško župnijo in občno. Opomba: Starejši Osilničani se morda spomnijo številnih zgodb o tem našem dolgoletnem županu, »burgemajstnj«. kol so mu rekk takrat in je imel nekaj časa kar tri hiše sredi Osilnice (Burgemajstrova ■ danes Rajharjeva. Ruglečko > nekdanja občina, banka in Podnarjevo). J. O. Prospekt v letošnjem letu namera\a Ob^>ina Osllnioa izdati tudi prospekt, ki bo namenjen pos-pe^vanju turizma.'Hiriz.em postaja iz leta v leto obsežnej^. pa tudi donosnoj^ g<»spodarska panoga, ^'e samt» v drugih državah. tudi v Sloveniji. da-nai^njem izredno hitrem naf'inu življenja, v nenehni borbi za zjisluž,ek. si žalijo ijudje od ^*a.sa do ^«asa tudi odpo^*lli. I.^i^jo prijetne in mirne kraje, kjer si lahko resni^*no oddahnejo od hitrega vsakodnevnega življenja. Osilniška dolina je klealen kraj za takšen oddih. Je območje brez industrije, z neokrnjeno naravo. 6stm zrakom, redko poseljenos^o. sštevil-nimi naravnimi, kulturnimi in turističnimi znan>e-nitostin in nudi klealno pritožnost za miren pod-tek. Vse to bo predstavljeno v prospektu, ki bo natisnjen v več jeakih. Bratoem bo na zanimiv način predstavil poleg naštetega tudi prenočitvene in gostinske zmogljivosti, možnosti rekreadje in sprostlNe. Predstavitev na Internetu Brez komuni<*iranja preko ra^mnalnikov dam^ skoraj ne gre ve^. Internet In elektronska pobita sta predvs4Hn za «NMaljenejiCte Igraje pravzaprav nepo-grei^ljlva. %ato Me je tudi mm 3 ^ u«.' 0*< M pvaroi«) MM H Ir« t« f^ß ««Om V*** ^ «««V Smím Mnwra Mr »«f> «MM ••Ko« M h. •• tMlAM ^ M* M«r t md^ M IVMi NM «n^Mi OfefcMB M Mdll* •• MC* MMM. M Se*. »1 Ue fe «M** M M Mck PITI» Kiipr' * >se od s>ojlh otroških let žl\i z legendo, bi lahko bil a\tor kipa. ki ga C'Í\lln4» gibanje skupaj z olW'ino načrtuje postaviti na S\. Ani? Kip Petra Klep4*a. % Isok okoli K metro\. bi mÍmoldo^*e poz-dravii ob \h«Klu v ob^^ino. zaradi njegove velikosti pa bi bil viden dale^* naokoli. S postavitvijo mon umen talnega znamenja Petra Klep«*a na Sv. \ni bi vrnili mit v današnji fas in pr4»stor in dovolili, da * svojo va<>Hivno dimc^nzljo vpliva na našo zavest v sedanj4»sti In prihodnosti. >1. k. J n1 Pet zlatih porok V Osilnid je bik) lani kar pet zlatih porok. je glede na število preb^ cev veliko, ¿ato poroko so v letu 2001 praznov^: Štamfelj Jože in Amalija, Katem Marija in Franjo iz Osilnk«. Štimac Slavica in Anton s Hrvatskega. Janež Amalija in Anteni iz Rbjeka, Žurga Marija in Jože iz StrofiČev. Vsem zlatoporočencem iskreno čestitatTK) in jim želin>o veliko zdravja in sreče. ^ailiiia in Anton Janež iz Ribj^ sta skupaj v dolnem in siabem pre^a petdeset let Obiskal nas je Miklavž m v soboto. 9. decembra, je bila v dvorani podružnične osnovne šc^e prireditev, namenjena najmlajšim, pa tudi starejšim. Miklavž pa ni obdaril le najmlajših, temveč tudi starejše. Miklavže-vanje je taxi letos v sodeknranju z obtino In g. župnikcKn Jožetom Brilejem organiziral In vodil Jože Janeš. Božič MiUavž je obdani otroke in star^. Kot vedno ob tej f^hžnostije bila dviyana polna. Rod v Osilnici Taborniki Roda Rožnik Iz LjiMane Imajo od lani svoj dom v Osilnka. Kupili so Šercerjevo do-madjo. Že lansko pole^ so nekoliko urediH okolico hiše, več nameravajo narediti letos. Taborniški rod Rožnik so največji in najstarejši ljubljanski odred, ki deluje že 42 let. V Osilnid nač^jejo ureditev središča za vzgojo kadrov, srečarija otrok In mladih na delavnicah, zimova-nje in preživljanje dopusta. Taborniki so dva p(Mtna meseca preživeli pod platnenimi strehami, spodnja pesem pa je spomin nanje. V OsOnid Kolpa šumi na travniku vas zaživi šotori - nomad^e t}išice vi^pa naseiH fabonTik/ so se. Ob jamboru tabom/ ogery gori na kih nasmešek žari sreča preptavlja iskrive oči utrjujejo se poletne ves. Ob luninem s^u Kolpa vatovi všotonjbr^ivkagori poševni senci za^ub^ padata v objem temne noč. Kolpa še vedno šumi vatovi penijo strasti taborniški vozlji rastav^i so in so trdno pnipetf na Osilrko. V najbolj odda^ slovenski nam vasi rod Rožnik vaščanstvo budi Kc^ šunv, srebrni vatovr. nemo $ časom t)iti... M. Cvetka Murovec Tako kot vsako leto so se tudi letos po polnočni-d vcericvi Sv. Petra in Pavta na Placu zbrali občani in se v prec^ mrzlem vremenu pogreli s kuhanim vinom, pa tudi prigriznili. Zahvala za to že tia-dkaonalno prireditev gre obdni In podjetnikom. Vil I,Ki: Hm adUMH: CMno 9»ani« a OMnMko «elm, OtMea. UrM-ntlU odbor. 0i9» Unte. M» Otur*. Iir)v« $«rc«r, SWi* Jvm. Ka^ Smm - oOgoTorrM ur««itc*. Prtprm In Mk: UuMgrtt guMitn«. Catoot« «MhMi 400 tzvodo* m 91 dob« obe«-nlbr«9Mno.