Polemika. rJVeka] besed o inladlnskl kn]iževtiosti.M Go* spod Pavel Flerč jc pod tem naslovom priobčil v ..Napreju" la v MSloy. Narodu" članek. Kakor zelo čislarn marijivo literarno delovanje osebno tni neznanega pisateija, vendar se ne uiemam z vscbino njegovega članka popolnoma. Posebuo me v oči bodcta stavka: ,,...rnladina nc potrebuje svojega poscbnega slovs t v a i n ,,Za m 1 a d 1 n o posebe p isa 11« 1 e potrata časa in si 1." Kakšne nazore imam Jaz o mladinskih spisth, to sem poveda! že pred 26 leti, ko sem pri zborovauju naše ,,Zavezeik predaval v Mariboru. Dotično moje predavanje Je potern izšlo v 20. številki ..Popotnjka" 1893. 1. Debate so se takrat ob navzočnosti pedagogov Schreinerja, Lavtarja, Koprivnika in dr. udeleževali tudi mladinski pisatclji, blagopoko]ni Freuensfeld in še živeča Černej in Kosi. Takrat snio stvar prerešetaii dodobra. Kdor nima dotlčnega ,,Popotnikovega" letnika, lahko čita moje teze v knjigi «Petindvaisttletnica zaveze jucoslovanskih učitellskih društev" na strani 73. Kasneje sem — 1. 1901. — v 3. 5t. »Popotnika" Se cnkrat pisal o tej stvarl v članku MMladinski spisi." Kar sem govoril v Mariboru in stm kasncjc ponovil v ..PoDctnikir, pri tem ostanem štdancs, oplrajoč se na svojc študijc hrvatskega, italijanskega in nemskega mladlnskega slovstva. Ki ml znan nobcn avtor teh narodov, ki bi se btl popel do trditcv tov. Flereta, da mladina nc potrcbuje pusebnega slovstva in da Je za inladino postbe pisati potrata časa !n sll! !n Stritar sam je pri nas obžaloval, da ni davno prej že zastavil pefeta posebc na mladino! Motil bi sc pa on, ki bi mislil, da sta slovstvo za mladino in za priprosto IJudstvo eno In isto. O tcm čitam v knjfoi: ,,Kncyklopadie des Kesamten Erziehunsrs- und Unterrichtswescns von T)r. K. A. Schmld. pag. S92. pod zaglavjem .»Jugendiekture** važtn odstavek, ki ga tu podajam v prostem prcvodu: ..Navadno se mislt, da sta 1 i u d s k 1 in m l adinski sd.s cnakesa pomcna. Vsekako bi se morala oba strinjatl v splošnem pojmu poljudnosti (In dem allgemeinen Begriffe des Volkstiimlichen). In res, kakor tnladina, je tudi Ijudstvo radovcdno o vsctn, kar ic tujega. oddaljc* nega, čudodelncga: kralji in kraljičine, bitve, gradovi — o vsem tem oba ljudstvo \n mladina čltata rada. A dasl se preprosto Ijudstvo in mladina strlnjata v okusu, nahajata sc med njima vcndar gledc kakovosti in potrebe ornikc (hlnsichtlich des Bildungsstandes und Oildungsbcdtirfnisses) bistvene razlike, taKO. da -tudl pravi liudski spis n? vselej tudi dober mladinski sois! Se veliko manj velja to p modcrnlh Ijudskih spislh, ki niso, kakor bi morali bitl, zajeti Iz na^Iobokeiih virov Ijudske omike. nego nos^io svoj naslov le zato, da priprosto Ijudstvo učljo In kratkočasiio (sich zum simplen Volksvcrstande doziercnd und amilsterend herablasscn). Tudl B. Aucrbach (Schrift und Volk) opozarja na bistveno razliko med Ijudskim in mladlnsk!m spisom in potrcbno |e. da svarimo pred graievredno zlorabo. ki se jc poslužuje spekulaclja, da prodaia vsak v Hudskem tonu pisanl spls, čc so !e ljubezcnske zgodbc spodobno zakrite, pod naslovom .»za liudstvoia mlft' d 1 n o"... Slccr sc -pa strlniam s tovarišem Fleretom, ds naj imajo mladlnski splsi umeiniško ali znanstveno ceno, pa da bi nujno potrebovali kulturno fast-tucUo, ki bl presojala mladinske spise. Imell siiir. siccr ,.cx:enjcvalni odbor", kl je na prenchal. Tudi ic prof. Kržlč pr! nas poskuSa! s svojo ,.Oceno slovenskih knjig za mladino in Hudstvo." fstotako tov. Brinar. Nemci imalo vcč takih Izdal. n. pr. Vcrzclchnls von geeignetcn und nlcht gcelgneten JuRendschrlftcn fdr Volks- und Bfirgcrschulblbliotheken von Anton Peter, Schulrat; nadsit.c ..Neucstes Verzeichnls aus dcm Jugendschriften4* — Verlag vo« Schmidt & SorinK in Stuttgart itd. Janko Leban.