Leto XLVII. - Štev. 45 (2366) - Četrtek, 23. novembra 1995 - Posamezna številka 1400 lir dlas Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50% Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti 3 - Tel. 040/365473 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva TAXE PERiru federalistične ureditve Italije in Evrope - to je bila temeljna misel, ki je prevevala slovesno proslavitev 50-letnice ustanovitve Union Valdotaine, stranke francoske manjšine v Dolini Aosta. Na proslavi, ki je bila v popoldanskih urah v osrednji kinodvorani v Aosti, so govorili vsi strankini najvišji voditelji: predsednik Alexis Be-temps, tajnik Charles Petrin, poslanec Lucien Caveri, predsednik deželnega sveta Fran-Qois Stevenin, predsednik deželnega odbora Dino Vie-rin, predstavniki mladih in drugi. Vsi so ponosno obnavljali pot, kijo je stranka prehodila v svoji polstoletni zgodovini, saj seje odločilno in uspešno zavzela za deželno avtonomijo, za gospodarski in vsestranski razvoj Doline Aoste. Marsikdo pa je opozoril tudi na zaskrbljivo zmedo z avtoritarnimi klicami, ki vlada na i talij anskem poli ti čnem prizorišču, ter pozval k okrepitvi sodelovanja z drugimi manjšinami in z vsemi resničnimi avtonomisti in federalisti. Poudariti velja, da je prav Union Valdotaine dolga leta sama gojila v Italiji federalistične ideale, ki danes uživajo osrednjo pozornost v italijanskem političnem življenju. Udeležence proslave v A osti so pozdravili tudi predstavniki sestrskih strank, kot jih imenujejo v Aosti, torej Siidtiroler Volkspartei, Partito Autono-mista Trentino Tirolese in Slovenske skupnosti. Slednjo sta zastopala deželni tajnik Martin Brecelj in deželni podpredsednik Branko Černič. Brecelj se je v svojem nagovoru med drugim zah valil za zvesto podporo, ki jo predstavniki UV nudijo slovenski manjšini v Italiji tako v rimskem parlamentu kot drugod. V Bolgariji so obnovili komunistično internacionalo V Sofiji so dne 9. oktobra ponovno ustanovili Komunistično internacionalo (Ko-mintern). Ustanovnega zborovanja se je udeležilo 29 komunističnih strank iz celega sveta. Zedinili so se, da se bodo borili za zmago proletarske revolucije. Niso pa pristopile partije Kitajske, Severne Koreje in Vietnama. Tudi razne socialistične in komunistične stranke iz srednje Evrope niso bile navzoče, med njimi italijanska komunistična partija. Izdajali bodo skupno glasilo, ki se bo imenovalo Iskra. Za sedaj trdijo, da se za svojo zmago ne bodo posluževali krvave revolucije. Priebke v Italiji V torek zjutraj je v Italijo dospel zloglasni esesovski kapetan Erich Priebke, ki se je po drugi svetovni vojni - kot številni drugi - zatekel v Južno Ameriko. Argentinske oblasti so ga končno predale italijanskim sodnikom. Priebke je bil pred enainpetdesetimi leti odgovoren za poboj 335 oseb pri Ardeatinskih jamah blizu Rima. Gre za t.i. zločin proti človeštvu, ki juridično ostane veljaven in njegova vrednost ne zapade niti po mnogih letih. Čeprav se toženec brani, češ da se je samo pokoril ukazom predstojnikov, je znano, da se pokolu antifašistov in Judov ni uprl (kar bi lahko storil po istodobnem mednarodnem vojnem pravu), ampak je celo dal ubiti pet ljudi več, kot mu je bilo zaukazano. Pravica je na delu. Žal pa ostaja še mnogo zločinov proti človeštvu, ki niso učakali dne zadoščenja. Zamejski Slovenci bi znali o tem marsikaj povedati... in še marsikdo drug na račun fašistov. Naš koledar 1996 Izšel je naš stenski in barvni koledar 1996. S slikami verskih znamenj nakraških portalih nas spominja na vero prednikov, ki jo moramo še naprej ohranjati in posredovati prihodnjim rodovom, saj je velik in neprecenljiv božji dar. Na hrbtu naslovne strani prinaša telefonske in poštne števike Slovenika v Rimu, tržaških škofijskih ingoriških nadškofijskih ter župnijskih uradov, vseh naših dušnih pastirjev v Trstu in Gorici, naših redovnic v Trstu in Gorici ter nekaterih dragih ustanov. Spominja nas na tradicionalna praznovanja po naših župnijah in tudi na draga naša skupna praznovanja. Imeti bi ga morala vsaka naša družina. Dobimo ga lahko v knjigami Fortunato v Trstu, v Katoliški knjigarni v Gorici in v vseh naših župniščih. Jože Pohlen prejemnik letošnje Kocjančičeve nagrade V petek, 10. novembra, je bila v koprskem gledališču slovesna podelitev nagrade Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju kulturne identitete Istre. Prejel jo je akademski slikar in kipar Jože Pohlen, doma iz Hrastovelj v Slovenski Istri. Prvo nagrado je prejela Rožana Koštial, priznana kulturna delavka, pedagoginja in neutrudna zbirateljica in posredovalka narodnega blaga, druga pa je šla istrskemu pesniku Edelmanu Jurinčiču. V utemeljitvi za podelitev nagrade beremo med ostalim, da je »ena najpomembnejših kvalitet celotnega zrelega opusa akademskega kiparja in slikarja Jožeta Pohlena vselej razpoznavna identifikacija z Istro, t.j. regijo, in kulturnim okoljem, iz katerega je kipar prišel in se po umetnostnem šolanju vanj tudi vrnil. Iz tega okolja namreč pretežno črpa navdih za svoje kiparsko ustvarjanje, vanj projicira svoje čustvene in intelktualne energije ter iz njega dobiva subtilne povratne informacije, ki jih prevaja naprej v oblikovalne impulze«... Ob široki paleti informacij in znanja s področja arheologije, zgodovine, kultrune zgodovine in tehnologije so tako nastajala njegova dela, »ki so polna vsebine in ta vsebina je ne-spregledljivo istrska. Vendar je ta skulptura, spričo navedenega naboja, posredovanega z virtuoznim kiparskim jezikom, hkrati tudi slovenska in občečloveška.« Prisotnost ministra za kulturo Sergija Pelhana ter večjega števi la županov iz vseh treh delov Istre govori o vse večjem ugledu in pomenu nagrade. Milan Gregorič Danilo Slivnik o odnosih med Slovenijo in manjšino Urednika MAG-a gost krožka A. Gregorčič v Gorici monopol levega tabora. Po Slivnikovi analizi se je tak status cjuo spremenil leta 1990, ko je prva demokratično izvoljena vlada na velik pritisk SKD-ja prekinila z monopolnim finansiranjem levo usmerjenih manjšinskih ustanov in je 12-milijardno podporo razdelila med dve krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji po načelu fifty-fifty. Ista vladaje tudi spremenila prejšnji sistem finansiranja, ki je bil do tedaj v rokah zelo ozkega kroga ljudi in se je zato razumljivo izkrivil, s tem pa omogočil, da seje iz Slovenije v obdobju pred prvimi demokratičnimi volitvami ogromna vsota denarja prelila na razne zasebne račune bodisi v Trst kot v Celovec. Predavatelj meni, da je leto 1990 prav gotovo velik korak v urejanju odnosov med matico in manjšino. Kljub temu pa je treba še veliko stvari urediti. Slovenski zunanjepolitični kabinet ni namreč izdelal še jasne politične strategije do svoje nacionalne manjšine. T emu botrujejo nestabilne notranjepolitične razmere in relativno slabo poznavanje manjšinske stvarnosti. Drug problem pa je dejstvo, da tudi manjšina slabo pozna notranje politične razmere v Sloveniji in j ih zato prepogosto poplitvi ter j ih slika čmo-belo. Topa po predavateljevem mnenju ne odgovarja dejanskemu stanju slovenske družbe, ki doživlja danes korenite spremembe. Nedvomno je, da se bodo morale vse komponente manjšine takšnim spremembam prilagoditi. Primer TKB-ja, zaključuje Slivnik, naj bi na to opo- ....... „ zarjal. Slivnik in Grinovero za omizjem (Fotostudio Reportage) P.C. Znani slovenski novinar Danilo Slivnik, nekaj časa tudi namestnik glavnega urednika največjega slovenskega časopisa, danes pa direktor in glavni urednik tednika MAG, je v petek, 17. t.m., spregovoril v komorni dvorani ob Katoliškem domu v Gorici na temo Slovenija in zamejstvo danes. Po kratkem uvodu Davida Grinovera, kije gosta pozdravil v imenu krožka A.Gregorčič, je predavatelj prevzel besedo. V svoji kritični analizi je osvetlil odnose med matico in zamejstvom ter z veliko miselno ostrino izpostavil ključne problematike. V splošnem zgodovinskem pregleduje orisal politiko Socialistične Republike Slovenije do slovenske manjšine v Italij i. Čeprav v obdobju SFRJ S lovenija ni imela svoj e zunanje politike, je bilo urejevanje odnosov med matico in majnšino kompetenca slovenske nomenklature, ki je ta zunanjepolitični segment avtonomno vodila. Slivnik je poudaril, da so stvari bile zelo tajne in da je o tem kaj vedel le ozek krog izbrancev, ki so bili v glavnem člani Udbe. Kar pa se tiče finančne podpore je bila ta izključni Predstavitev zbirke zborovskih pesmi Emila Komela Zelen je log Ob 120-letnici rojstva in 35-letnici smrti goriškega glasbenega poeta Prejšnji petek je bil v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne na Travniku še en lep in živahen kulturni večer, ki ga je goriško občinstvo še enkrat prav lepo sprejelo. Po uvodnih besedah dr. Damjana Paulina je muzikolo-ginja in novinarka Tatjana Gregorič predstavila prvo zbirko posvetnih zborovskih pesmi goriškega zborovodja, organista, pianista, dirigenta, publicista, pedagoga in skladatelja Emila Komela. Poudarilaj e široko odprtost duha in izvirnost navdiha ideološko neujete osebnosti, ki mu je bila prva skrb ta, da prodreta čut in veselje za glasbo med vse ljudstvo in predvsem med mladino. Dela tega mojstra pevske kulture so ostala kot »raztreseni udi« po arhivih cerkva, Radia Slovenija, organistov, učencev in posameznikov. Odprto ostaja vprašanje, kje so njegovi dragoceni rokopisi in kje korespondenca. Mladi Komel je bil zazrt v tokove akterjev slovenske ustvarjalnosti; kmaluse jeodtr-gal od njih in se spojil s primorsko glasbeno tradicijo. Tudi po njegovi zaslugi je tedaj močno zaživela cerkvena glasba. 30-letnica smrti glasbenika Stanka Premrla Vrsta prireditev v rojstnem Podnanosu Marca letos je poteklo 30 in na posvet- cZelett je loq Zborovske pesmi Emila Kome/e Zbirka, ki jo je izdala Zveza slovenske katoliške prosvete, združuje šestnajst posvetnih zborovskih skladb iz zadnjega obdobja skladateljevega ustvarjanja, ki jih je za objavo pripravil Hilarij Lavrenčič. V prvem delu so zvočno polne, kompozicijsko in harmonično brezhibne skladbe, komponirane po vzorih čitalniške tradicije; v drugem delu pa so skladbe »za predal«, izvirne, izrazno močnejše in sestavljene po Dr. Paulin in muzikologinja T. Gregorič (Fotostudio Reportage) poznoromantičnih, svobodnejših prijemih. Komelova umetniška govorica priča o tem, da je njen avtor dober poznavalec čarobnega sveta glasbe. Prav ta svet pa mu je nudil priložnost biti odprt, sodelovati z liberalci in klerikalci, glasbeniki italijanske in nemške narodnosti. Zato, kot je rekla Gregoričeva, poskusimo zaužiti barvo zelenega loga, barvo pomladi in vitalnosti v vsej njeni simboliki in pozabiti na zamere, »kajti zamera rodi bolezen, dobra glasba pa zdravje.« Danijel Devetak let, kar je umrl pomemben slovenski glasbenik, skladatelj in orgelski virtuoz Stanko Premrl. Življenje Rodil se je v Podnanosu leta 1880. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani je stopil v bogoslovje in bil posvečen leta 1903. Kmalu nato je odšel na Dunaj študirat glasbo (kontrapunkt, fugo, kompozicijo in orgle) vzporedno z muzikologijo. Diplomiral je 1. 1908 s »summa cum laude«. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je oprav-ljal najpomembnejše naloge v cerkveni glasbi (profesor in ravnatelj na Orglarski šoli, urednik revije 'Cerkveni glasbenik, organist in ravnatelj stolnega kora v Ljubljani, pre-davatelj na semenišču, teološki fakuluteti, Konservatoriju in Akademiji). S tako razvejano dejavnostjojeteh-tno posegel v slovensko glasbo prve polovice tega stoletja, v cerkveno glasbo pa seveda odločilno. Zapuščina Premrla-skladatelja obsega okrog 1800 objavljenih skladb za cerkvene potrebe Volaričev večer v Štivanu Devinski pevski zbori bodo v soboto, 25. t.m., priredili ob 20.30 v novi cerkvi v Štivanu koncert v spomin na Hrabroslava Volariča, skladatelja in učitelja, ki je umrl v Devinu pred sto leti. Koncert bo priložnost, da bodo zvočno zaživele pesmi, ki jih je Volarič napisal za otroški zbor, soliste, ženski zbor, moški in mešani pe- vski zbor ter dve klavirski skladbi. Seveda gre za maj hen izbor Volaričevih del, ki jih bodo podali otroški zbor Lad jica, dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade ter pevka Kristina Macarol in pianistka Barbara Corbatto. O samem skladatelju in njegovih delih pa bo spregovoril prof. Pavle Merku. Izšel je novembrski Pastirček Tretja številka Pastirčka v jubilejnem petdesetem letu je v teh dneh prišla v roke našim malčkom. Naslovnica Mateja Ceščuta iz Sovodenj krasi tudi tokrat platnice, na zadnji strani pa je - kot vedno - prostor za Pastirčkovo razvedrilo. Če pogledamo celostno podobo Pastirčka, vidimo, da postaja iz številke v številko prijetnejši in lepši. Danila Komjanc, ki skrbi za njegovo likovno podobo, za vsako številko prispeva toliko lepih sličic in risb, da se jih je do sedaj najbrž že nabralo za celo knjigo. Tudi v tej številki je tako. Njene risbe in ilustracije k pesmicam, zgodbicam in tudi k tehtnejšim člankom so jasne; odlikuje jo tisti mehko zaobljeni slog črte, ki vsakemu otroku govori o nežnosti in veliki ljubezni do otrok avtorice. Mislim, da je to njena največja zasluga. V Pastirčku sodelujejo avtorji Zora Saksida, Danila Komjanc, Mariza Perat, Janez Povše, Vojan Tihomir Arhar, Anamarija Zlobec, Barbara Rustjainpa seveda V Danilo Čotar, ki na-daljuje serijo svojih imenitnih zapisov o pticah v rubriki Čiv, čiv, še dolgo bom živ. Morda ne ne tekste za vse vrste zborov. Med njimi je tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, prve državne himne slovenske samobitnosti. Kot ravnatel j stolnega kora je z repertoarjem in interpretacijo neposredno vplival na usmerjenost in izvedbeno prakso cerkvenega zborovskega petja, ki seje pod njegovim vplivom usmerila v sodobni glasbeni izraz. Kot virtuoz na orglah je poleg rednega dela v stolnici prirejal koncerte izjemne umetniške višine po celi Sloveniji. V dolgih letih svojega vzgojnega dela je glasbeno izobrazil celo vrsto najodličnejših slovenskih glasbenikov. Kot urednik revije Cerkveni glasbenik in pisec člankov je usmerjal slovensko glasbeno življenje v evropske tokove. P R E M R Simpozij V soboto, 25. novembra, bo ob 14. uri v župnijskem domu v Podnanosu simpozij o življenju in delu Stanka Premrla. Ob 18. uri bo sledila predstavitev spominske izdaje Premrlovih posvetnih zborovskih skladb v zbirki Prija tli, obrodile so... Ob 20. uri pa bo v župnijski cerkvi sv. Vida v Podnanosu koncert Premrlovih sakralnih skladb v izvedbi Slovenskega komornega zbora Ljubljana ob orgelski spremljavi Barbare Pibernik in pod dirigentskim vodstvom dr. Mirka Cudermana. Nova številka Pretokov bo odveč, če zapišemo, da tokrat objavlja pripoved o ptici podhujki ali ležetrudniku (na slikah). Kar iskreno si p r i - znajte, da še nihče od vas za to ptico sploh še slišal ni, vsaj za njeno slovensko ime ne. Seveda so v Pastirčku še stalne rubrike kot npr. Evangelij uči, v kateri se tokrat govori o talentih; nadalje je tu še rubrika Pastirček vabi, v kateri poziva Pastirček svoje male bralce, naj mu pošljejo izvirno pesmico za njegovo 50-letnico. V rubriki Tudi mi smo rasli s Pastirčkom so tokrat predstavljeni zapisi goriškega pianista Mirana Devetaka, profesor Helene Knez in glasbenika Igorja Kureta iz časov, ko so tudi oni pisali Pastirčku. V tretji številki Pastirčka seveda ne manjka niti pesmica. Na Kunčičevo besedilo je pesem uglasbil Zorko Ha-rej. Morda najbolj brana rubrika Pastirčka je vsekakor Pastirčkova pošta, ki zavzema tudi dobršen del sicer zelo lepe revije za otroke. zut PRETOKI jiii. Končno je po predolgem času spet prišla na Goriškem na dan nova številka revije Pretoki. Skorajda prepričan sem že bil, daje ne bo več, ko seje v teh dneh spet pojavila na knjižnih policah vseh naših knjigarn, dobite pa jo lahko tudi v Kulturnem domu v Gorici in pri raznih poverjenikih. Revija zasluži omembo že zaradi tega, ker obstaja, ker j e še živa, saj je pri nas v zamejstvu vse premalo slovenskih revij, ki bi se ukvarjale z našo stvarnostjo in našimi problemi. Tokratna številka Pretokov nosi oznako 1/2 in letnico 1995, njen naslov na lepi oranžni platnici pa se glasi Zgodovinski premiki. Že takoj na začetku se Miran Komac v daljšem eseju Levo in desno med goriš ki mi Slovenciloteva nekaterih ključnih trenutkov, ki so v povojnih letih označevali življenje in delo Slovencev na Goriškem in tudi njihovih organizacij. Prednost razprave, ki bo gotovo naletela na različna mnenja, je v opiranju na zgodovinske in arhivske vire in tako je ta razprava lahko tudi dobra podlaga za nadaljnje raziskovanje na tem področju, o katerem mislimo, da vse vemo, a to še zdaleč ni res. Kultura Ideologija Politika je naslov članka Egona Pelikana, v katerem se avtor loteva starega spora med slovenskimi klerikalci in liberalci. Tema je po svoje še danes aktualna. Tržaška raziskovalka in publicistka Marta Verginella je prispevala esej Preštevanje okostnjakov v ropotarnici zgodovine, kj er raz-glablja o kalupih, v katere smo pri nas ujeti, ko mislimo na nacionalne in druge spore. Avtorica kaže na dejstvo, kako smo tako Italijani kot Slovenci ujeti v nekatere klišeje, prek katerih zlepa ne zmoremo. Literarni del revije tokrat odpira znani istrski pisatelj Milan Rakovac, ki je reviji dal odlomek iz svojega romana Lemtis, štiri nove pesmi je prispeval za Pretoke tokrat naš znani poet Boris Pangerc, prozo pa objavlja Matejka Grgič, ki je tudi najbolj obetajoče ime najmlajše generacije piscev v zamejstvu. Kolona je naslov njenemu sestavku, ki ga posveča svojima dedoma, po katerih pripovedovanju je zapis nastal z zmerno dozo »licentia poetica« seveda. Marko Jarc piše o Prevajalstvu Mateja Trnovca v goriški Soči, Peter Furlan pa objavlja razpravo o kraški hiši v zgoniški občini. Silvan Bevčar je za revijo prispeval likovni del, saj je v reviji natisnjenih pet njegovih slik. Jurij Paljk The Beatles še živijo V teh dneh naslovnice domala vseh časopisov po svetu in vse televizijske hiše govorijo in prinašajo slike, posnetke in vse mogoče podatke in mnenja o slavni pop-skupini The Beatles, ki je razpadla že v davnih šestdesetih letih. Enega njenih članov, Johna Lennona, pa je neki neuravnovešenec pred leti ustrelil. Vzrok za pisanje in poročanje o »ščurkih«, kar pomeni angleška beseda The Beatles, je izid novega albuma pesmi skupine. Nihče se ne bi čudil vsemu temu, če na novi plošči ne bi bilo tudi glasu pokojnega Johna Lennona. Sodobna tehnika namreč omogoča, da se lahko neka stara pesem, ki jo je pred veliko leti nekdo sam zapel in posnel na trak, danes tako priredi, da ima popolnoma drugo obliko in drugi zvok. Tehniki so torej dodali Lennonovemu glasu še glasove Ringa Starra, Paula Me Cartneya in Georga Har-rissona in tako bodo milijoni ljudi v tem tednu spet lahko kupovali ploščo slavnih Bea-tlesov. Da je za vsem tem samo velika denarna špekulacija, nima smisla niti govoriti, kot tudi ni vredno govoriti o nikakršni morali. Nočemo moralizirati, ker v teh primerih nima smisla. Zapišemo pa lahko, da se nam pri take vrste početjih, ki jih zadnje čase ni malo, poraja vsaj kak dvom. -jp- Štandrež in šola za finančne stražnike fp.- Cecilij anka 95, posvečena Emilu Komelu ' - - 'G r • . * • • t • t 1 t • i • . m \N> uspeh tradicionalne goriške zborovske prireditve Velika občutljivost prebivalcev Štandreža za vprašanja v zvezi z gradn jo šole za finančne stražnike je prišla na dan prejšnji ponedeljek na zborovanju, ki so ga organizirala vaška društva in rajonski svet. Polna dvorana doma A. Budala je bila dokaz za zanimanje, prav tako pa tudi bogata in živahna razprava. Nekaj uvodnih misli so izrekli štirje diskutanti; občinski svetovalec Nicolo Fornasir je prikazal realno dogajanje v občinski upravi v zadnjih letih v zvezi s to gradnjo; nekateri krogi so več let v vsej tajnosti vodili pogajanjazvisokimi rimskimi krogi. Ko je prišla zadeva na dan, pa so se trudili in dosegli, da je bila šola-ka-sarna priznana kot zgradba, ki je pomembna za obrambo države in torej krita z vojaško tajnostjo. Na ta način so šli lahko načrti mimo vseh predpisanih dovoljenj za zgradbe. Ker pa gre pri zgradbi tudi za športne objekte, dvorane in stanovanja inštruktorjev ter njihovih družin, očitno ne gre samo za vojaško tajnost; prav zato je inž. Fornasir napovedal, da je v pripravi priziv na Deželno administrativno sodišče. Za njim je spregovoril Mario Micheli-ni, predstavnik odbora za ohranitev letališča. Povedal je veliko zanimivih novic v zvezi s pobudami tega odbora, zlasti o zahtevi po treh referendumih; iz njegovega posega bi zlasti poudaril trditev, da bi prav lahko prišlo do tega, kot se je zgodilo marsikje v Italiji, da se bodo dela začela, nato pa nekje na sredi končala zaradi odločbe sodišča ali pomanjkanja finančnih sredstev. Poudaril je tudi primer Trbiža, kjer je župan dosegel, da bodo podobno šolo-kasarno zgradili v eni od opuščenih kasarn, samo z grožnjo, da za novo zgradbo ne bo občina naredila potrebnih del urbanizacije. Spregovoril je še občinski svetovalec B. Špacapan, ki je poudaril zlasti to, da so bila vsa glavna javna dela goriške občine zgrajena na področju Štandreža: ljudske zgradbe, industrijska cona, avto-port so strukture, ki so dobesedno uničile prisotnost kmetov v tej vasi in odpravile bogato vrtnarsko dejavnost. Šola (ali bolje: kasarna), ki je zdaj na vrsti, bi lahko dala lokalni skupnosti zadnji udarec s priselitvijo velikega števila inštruktorjev in njihovih družin. Poudaril je še nujnost, da se ohranijo značilnosti Štandreža, ki je bil do fašizma samostojna občina s svojo zgodovino. Kot zadnji je spregovoril bivši občinski svetovalec R. Busolini. V svojem posegu je povedal, da je spor okoli te zgradbe v resnici spor med dvema konceptoma Gorice: na eni strani so konservativne sile, ki vidijo vlogo Gorice v tem, da brani prisotnost Italije na skrajnem severnovzhodnem robu; zato mora biti garantiran obstoj mesta s prisotnostjo institucij, tudi vojaških, s prilivom finančnih stredstev iz Rima in s stalnim poudarkom na nevarnost, ki jo predstavljajo slovenske ekspanzionistične težnje. Drugi del Gorice pa bi se rad otresel take vloge Gorice in dal zagona novim oblikam razvoja: turizem, kultura, univerza, odprtost v srednjo Evropo bi morali biti temelji za nov razvoj. Srečanje se je zaključilo s številnimi vprašanji, posegi in z vabilom, da vsi podpišejo zahtevo po referendumih. Podpise zbirajo vsak dan na volilnem uradu na občini in ob raznih prireditvah. B.Š. 20 let deželne SSk 3. decembra v Gorici Letos mineva 20 let, odkar je SSk postala deželna politična stranka. Njen prvi deželni kongres je bil namreč 24. maja 1975 v Devinu. Za obeležitev tega dogodka je SSk letos priredila 9. in 10. septembra Naš praznik v Nabrežini, 28. oktobra je organizirala programsko konferenco v Vižovljah, v nedeljo, 3. decembra, pa bo priredila slovesno proslavo v Gorici. Proslava pa ne bo samo spominskega značaja. SSk namerava namreč na njej predstaviti svoje predloge za oblikovanje politične strategije, ki naj bi vodila Slovence v Italiji v novem obdobju. Te predloge, ki so plod razprave na programski konferenci, bo SSk ponudila v razpravo vsej slovenski javnosti v Italiji, po drugi stran i pa bodo pred-stavljali tudi programsko osnovo, na kateri bo stranka prihodnje leto spomladi izpeljala svoje sekcijske, pokraj inske in deželni kongres. Proslava bo v Kulturnem domu v Gorici z začetkom ob 16. uri. Nanjo so vabljeni člani in somišljeniki in sploh vsi Slovenci v Italiji. Vrtojbe (B. Šinigoj) in Provox iz Nove Gorice (P. Pahor). V nedeljo pa so nastopili: Podgora (M. Špacapan), Jezero iz Doberdoba (P. Rutar Valič), F.B. Sedej iz Števerja-na (B. Kralj), Bilje-Orehovlje-Miren (A. Budin), Mirko Filej iz Gorice (Z. Klanjšček), Štandrež (T. Zavadlav), Dobrna 1995 iz Trsta (H. Mamolo), Akord iz Podgore (M. Špacapan), Rupa-Peč (Z. Klanjšček) in Hrast iz Doberdoba (H. Lavrenčič). Napovedovala sta Katja Sfiligoj in Jan Leopoli. Pozdravili so tudi predstavniki organizatorjev, tako v soboto Franka Padovan in v nedeljo predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin. Oba sta poudarila nekaj osnovnih misli, ki že od vsega začetka vodijo Zvezo pri tej res množični pevski prireditvi. V samem koncertnem listu lahko beremo nekaj misli v zvezi z letošnjo izdajo Ceci-lijanke. Po omembi nekaj letošnjih obletnic v evropski in še zlasti slovenski glasbi (kot stoletnica rojstva skladateljev Sosterca in M. Kogoja ter 30-letnice smrti S. Premrla) pa se poudarja predvsem osnovno posvetilo letošnje Ceci-lijanke goriške-mu glasbeniku Emilu Komelu ob 120-letnici rojstva. Tako lahko med drugim beremo: »Komel je ne- MePZL.Bratuž(vodiS. Jericijo) (FSReportage) dvomnopomem- Pevci izTrsta naTravniku V soboto 18. in v nedeljo, 19. novembra, je bila v dvorani Kulturnega doma v Gorici 37. revija goriških pevskih zborov Cecilij anka. Veliko in že tradicionalno revijo je kot vedno priredila Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, ki se je - kot že vsa zadnja leta - udeležilo veliko število zborov z Goriške, Tržaške, Koroške, iz videmske pokrajine in Slovenije. Zbori so nastopili tako v soboto zvečer kot v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi občinstva. Prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki našega kulturnega in političnega življenja. Med povabljenimi seje goriški prefekt dr. De Matteis zahvalil s telegramom in zaželel veliko uspeha. Prvi večer so nastopili naslednji zbori: Lojze Bratuž iz Gorice (dirigent Stanko Jericijo), zbor C.A. Seghizzi iz Gorice (G. Bini), zbor Rakitna pri Ljubljani (J. Kovačič), Devin (H. Antonič), Lipa iz Velikovca na Koroškem (S. Ku-chling), Fantje izpod Grmade (I. Kralj), Rože Majave iz Rezije (K. Quaglia), Ciril Silič iz V nedeljo, 19. novembra, so pri slovenski maši v cerkvi sv. Ignacija na Travniku gostovali tržaški pevci. Gost pri maši je bil mešani pevski zbor Dobrna 1995, ki ga sestavljajo pevci, udeleženci poletnega seminarja ZCPZ iz Trsta v Dobrni. Zbor je vodil prof. Humbert Mamolo, pri orglah paje bil prof. Hubert Bergant. Med mašo so tržaški pevci in _______ Moški zbor Mirko Filej (vodi Z. Klanjšček) (Fotostudio Reportage) bna osebnost med slovenskimi glasbeniki na Primorskem, zlasti v dobi med obema vojnama. Nastopal je predvsem kot skladatelj, glasbeni teoretik, mentor, organist in pevovodja. Pri njem se je šolala vrsta mladih glasbenikov, a tudi sovrstniki so radi hodili k njemu po nasvete. Pisal je predvsem cerkvene skladbe, ker so bile takrat potrebne in ker so bile skoraj edine, ki jih je bilo mogoče izvajati.« Težko je v nekaj besedah označiti vsebinsko oz. umetniško raven prireditve, kot je zborovska revija. Zato le nekaj besed oz. ugotovitev. Nastopajoči zbori so predstavili v glavnem tradicionalne programe, od čitalniških do pozno romantičnih del. Poli-fonskih skladb je bilo silno malo (res pa je, da je včasih bolje ne segati po njih, če zbor ni kos primerni izvedbi). Slišali pa smo tudi kako krstno izvedbo, kar je vsekakor pozitivno. Izvajalska raven zborov je bila tudi raznolika. Vsi morda niso izpolnili pričakovanj, vendar je bilo slišati tudi res dobre pevske skupine. Na sporedu je bilo letos precej Ko-melovih skladb, pač v skladu s posvetilom Cecilijanke goriškemu glasbeniku. »Glasbenik najde glasbo povsod«: tako je zapisal sodobni francoski skladatelj Oli-vier Messiaen. Pa ne samo glasbenik, vsak človek jo lahko najde. In v tem je tudi poslanica naše pevske revije, ki hoče približati čudovit svet glasbe vsakomur. Da bi to ostalo tudi za bodoče! ab Predstavitev raziskave dr. Milana Bufona pevke izvajali več lepih slovenskih cerkvenih skladb. Med drugim so odpeli nekaj delov slovenske maše Hum-berta Mamola. Organist Bergant pa je med drugim odigral skladbi J. Waltherja in M. Dupreja. Nastop pevcev iz Trsta j e b i 1 lep primer medsebojnega sodelovanja naših zborov v zamejstvu, ki ga gre posnemati. Odbojka, moška C2 liga, 3. kolo Olvmpia CDR - Ideal Sedia Buia 2:3 (15:6, 15:9, 8:15, 7:15, 11:15); Olvmpia: Terpin A., S. in J., Dornik D., Ferfolja A., Gravnar K., Pintar N., Maraž M., Sfiligoj G., Bensa S., Komjanc E. Goričani so tudi to pot zapravili lepo priložnost za osvojitev novih točk; taki porazi lahko tudi slabo vplivajo na vzdušje v ekipi, saj točka izgubljena, ne vrne se nobena. Zal sem zaradi okvare na avtomobilu prvi set zamudil, ki pa je bil po mnenju občinstva enosmeren: 01ympia je prikazala lepo, privlačno in hitro igro ter nasprotnika popolnoma nadigrala. Že v drugem setu so se začele stvari zapletati, saj so gostje povedli z 0:2, na stanju 5:7 pa se je lažje poškodoval Damjan Dornik. Namesto njega je stopil na igrišče Stefan Bensa, 01ympia pa je izenačila na 9:9. Trener gostov je klical minuto odmora, kar pa naših ni zaustavilo, da bi s silovitim penalom (beri: hitrim udarcem) Simona Terpina zaključili niz. Ko so si gledalci že nadejali, da bodo videli hitro zmago naših, se je stanje na igrišču popolnoma spremenilo. Gostje so povedli z 2:8, niti ponovni vstop Dornika niti menjava podajača pa 01ympii nista nič pomagala, da bi rešila niz. Podobno predstavo smo videli tudi v četrtem setu, ko je Buia z odličnimi bloki zaustavila mnogo napadov domačinov. Bolj izenačenje bil zadnji niz, kjer je bila igra napeta na obeh straneh; napadalci so se večkrat raje odločili za finto namesto direktnega udarca. 01ympia je vodila s 4:3 in 7:5, nato pa so spet prevladali gostje in zaključili tekmo na 11:15. Igor Povše V ponedeljek, 20. novembra, je bila zvečer v prostorih knjižnice Damira Feigla predstavitev doktorskega dela raziskovalca Slovenskega raziskovalnega inštituta Milana Bufona. Obsežna knjiga, ki jo je izdal SLOR1 v sodelovanju z Znanstvenim inštitutom Filozofske fakultete v Ljubljani, nosi naslovProstor, meje, lju-dj e in podnaslovRazvo/preko-mejnih odnosov, struktura obmejnega območja in vrednotenje obmejnosti na Goriškem. Na predstavitvi imenitnega in za Goriško temeljnega raziskovalnega dela je bilo zares premalo ljudi, premalo zato, ker je ta knjiga (doktorska disertacija in delo treh let) zares eno zelo pomembnih del za boljše poznavanje goriške stvarnosti na obeh straneh meje. Po pozdravu direktorja goriške sekcije SLORI prof. Alda Rupla je najprej spregovoril ravnatelj SLORI-ja prof. Emidij Susič, kije pomenljivo dejal, da gre s to knjigo za vrednotenje obmejnih odnosov na Goriškem, kjer so vsakodnevne človeške vezi ob meji kljubovale časom. Za njim je spregovoril predstavnik Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani prof. Nace Sumi, ki je predvsem podčrtal odgovornost matice do Slovencev v Italiji in zatrdil, daje ta odgovornost v Sloveniji sedaj veliko večja, kot pa je bila prej v Jugoslaviji, ko Beograd ni poznal problematike Slovencev v Italiji. Prof. Vlado Klemenčič z Geografskega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani, pri katerem je Milan Bufon opravil doktorat in obsežno raziskavo, je bil mnenja, da je prišla knjiga na dan ob pravem trenutku, kajti sedaj so po vsej Evropi manjšine v ospredju, obenem pa je vsaka manjšina potencial za dobro prekomej-no sodelovanje. Prav mehanizem tega sodelovanja ob meji paje treba poznati in Bufono-va interdisciplinarna knjiga nam odkriva tudi slovensko manjšino v Italiji. Knjiga je po mnenju prof. Klemenčiča pomembna zato, ker vsebuje teoretične raziskave, podkrepljene s podatki o Slovencih, ki živijo na Goriškem na obeh straneh meje. Povedal je še, da je zanimivo, kako se obmejne vezi najprej oblikujejo na čisto človeški-civilni ravni in le premalokrat institucionalno. Dr. Milan Bufon je zadnji spregovoril o svojem delu. Povedal je, da je knjiga pregled položaja ob meji na Goriškem v povojnem času, nekakšen historiat Goriške po vojni, pa čeprav ne samo to, saj gre tudi za znanstveno metodično raziskavo; v delu je namreč tudi strukturna analiza obmejnega pasu tako v Italiji kot v Sloveniji v letih 1961-91. Med svojim posegom, v katerem je postregel z obilico podatkov, je dr. Bufon dejal, da gre pri Goriški za resnično edino regijo v Evropi, ki je bila enovita celota vse do leta 1947, ko so jo dokončno razdelili med tedanjo Jugoslavijo in Italijo. Predvsem pa je bil mnenja, da gre pri vrednotenju obmejnosti za močne človeške vezi, katerih institucionalna obmejna sodelovanja žal ne dohajajo. -jp- V DSI o TIGR-u v boju za domovino TIGR v boju za domovino jz naslov knjige, kije pred časom izšla pri za\ožb\Branko v Novi Gorici. Njen avtor je Alojz Zidar, nekdanji tigrovec in partizan, ki se je dolga desetletja boril za to, da bi tej narodnoobrambni organizaciji priznali vlogo, ki jo je odigrala na Primorskem med obema vojnama. Zidar je bil prisoten na predstavitvi knjige v ponedeljek, 20. t.m., v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Poleg njega pa sta spregovorila še bivši urednik založbe Lipa prof. Jože Hočevar in direktor pokrajinskega muzeja v Kopru prof. Salvator Žitko. Najprej je prof. Žitko podal zgodovinski pregled obdobja vladavine savojske in fašistične Italije na Primorskem in njene raznarodovalne politike, posledica katere je bil nastanek organizacij TIGR in BORBA, ter njunega delovanja. Nato je prof. Hočevar predstavil knjigo, ki temelj i na dokumentih in osebnih pričevanjih in spominskih prikazih, to se pravi na zgodo- Pogled na predavateljsko mizo vini, kakor se jo vidi skozi dvoje oči. Dalje se je prof. Hočevar zaustavil pri negativni konotaciji tigrovskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji po 2. svetovni vojni in pri osebnem prizadevanju in boju Alojza Zidarja za priznanje vloge TIGR-a, boju, ki seje končal 4. septembra lani, ko so ob prisotnosti slovenskega predsednika Milana Kučana odkrili spominsko ploščo tigrovcem na Nanosu. Spregovoril je tudi Zidar sam, ki je navedel marsikak Tekmovanje v Arezzu dragocena izkušnja za pevce zbora Jacobus Gallus Od petka 17. do nedelje, 19. novembra, so se pevke in pevci mešanega zbora Jacobus Gallus iz Trsta, ki deluje v okviru Glasbene matice, mudili v slikovitem toskanskem mestu Arezzo, znanem po številnih kulturnih prireditvah, med katere spada vsekakor tudi vsedržavno zborovsko tekmovanje v polifonskem petju. Le-to seje odvijalo v soboto, 18. t.m., popoldne in zvečer, v gledališču Francesco Petrar-ca in je bilo razdeljeno na dve kategorij i: na moške in ženske zbore ter na mešane zbore, med katerimi je bil tudi MePZ Jacobus Gallus. Na tekmovanju je nastopilo skupno 14 zborov. Tržaški zbor je pod vodstvom Janka Bana izvedel tri pesmi: obvezno skladbo renesančnega skladatelja Pom-ponia Nenne O magnum My-sterium, psalm Richte mich, Gott Felixa Mendelssohna Bar-tholdyja in skladboAvegratia plena na besedilo Lukovega evangelija, ki jo je uglasbil tržaški skladatelj Pavle Merku. Komisija je nastope posameznih zborov ocenjevalagle-de na zvočnost, intonacijo in interpretacijo, najvišje možno točkovanje za vsako izmed teh kategorij pa je bilo število 100. S skupnim številom 197,84 točk seje zborJacobus Gallus uvrstil na 7. mesto. V kategoriji mešanih zborov je zmagalE«-semble VocaleizNeaplja,drugi je bil zborSa« Giovanni iz Lecca, tretji pa zbor/inv Can-tandi iz Brunecka na Južnem Tirolskem. V kategoriji moških in ženskih zborov je zmagal moški zbor Brentegnan iz Vi-cenze, druge nagrade niso (Foto Kroma) zanimiv podatek o delovanju tigrovcev kot obveščevalcev, o ustanovitvi prve partizanske čete v Sloveniji 1. julija 1941, katere člani so bili sami tigrovci, ter o njihovem povojnem zapostavljanju in preganjanju. Večera se je udeležil tudi konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič, ki je med drugim dejal, da je slovenski narod dolžan tigrovcem zahvalo in da je Slovenija zgrajena na tistih idealih, za katere so se borili tigrovci. (ni) D. Jakomin predsednik Duhovske zveze G. Dušan Jakomin je novi predsednik Duhovske zveze na Tržaškem. Na to mesto so ga izvolili tržaški slovenski duhovniki, novi odborniki pa so g. Žarko Škerlj, g. Zvone Stru-belj in p. Rafael Slejko. G. Jakomin je nasledil prejšnjega predsednika g. Toneta Bedenčiča, ki funkcijo predsednika DZ po enem letu zapušča (g. Bedenčič je med drugim tudi ravnatelj openskega Marijanišča, župnik na Repentabru in duhovni vodja tržaških skavtov). G. Dušan Jakomin, sicer kaplan v Skednju, je tudi ustanovitelj in ravnatelj Škedenjske-ga etnografskega muzeja, sodeloval je pri papeževem obisku v Trstu maja 1992, do nedavnega pa je bil tudi urednik Katoliškega glasa. Novemu predsedniku čestita tudi uredništvo našega lista. Revija ZCPZ praznuje 30-Ietnico podelili; tretjeuvrščeni pa je bil dekliški zbor La Bottega Musicale iz okolice Turina. Kot zanimivost naj navedemo še podatek, da sta deželi Fur-lanijo-Julijsko krajino in Tri-dentinsko-Južno Tirolsko predstavljala zbora, ki delujeta v okviru tamkaj živečih slovenske oz. nemške manjšine: zbor Ars Cantandi iz Brunecka združuje namreč pevke in pevce, ki so pripadniki nemške manjšine na Južnem Tirolskem, vodi pa ga Felix Resch. Čas, ki je od vaj in tekmovanja ostal prost, so tržaški pevci, ki so sicer prenočevali v Park Hotelu v kraju Castiglion Fiorentino, uporabili za kratek, a zanimiv ogled Arezza, kjer je veliko umetniških in kulturnih spomenikov, od rojstne hiše pesnika France-sca Petrarce do fresk slikarja Piera della Francesca v cerkvi sv. Frančiška. Na poti domov so si v nedeljo, 19. t.m., privoščili še kratek ogled Ferrare in njenih znamenitosti. Udeležba na tekmovanju je bila - ne glede na doseženo število točk - pozitivna in dragocena izkušnja za pevce in dirigenta Janka Bana za bodoče nastope, kijih bo do konca leta kar precej: že 26. t.m. bo zbor Jacobus Gallus nastopil na reviji ZCPZ, 8. decembra bo skupaj z zborom Hrast iz Doberdoba pel na proslavi 50-letnice slovenskega tržaškega radia, 16. decembra bo organiziral tradicionalno zborovsko božično revijo, 26. decembra pa bo pel v jami pri Briščikih. Ivan Žerjal MIPZ Vesela pomlad v Rusiji Pevke mladinskega zbora Vesela pomlad z Opčin pa so se mudile v Rusiji, točneje v mestu Dubna (120 km proč od Moskve), kjer so sodelovale na mednarodnem pevskem festivalu, ki ga je tamkajšnja glasbena šola Harmonija priredila ob 30-letnici svojega delovanja ter 40-letnici umetniške poti zborovodkinje prof. Olge Ionove in ki je potekal od 16. do 20. novembra. Na njem so poleg številnih ruskih zborov v dvoranah v Dubni in v sami Mosk\>i nastopili zbori iz Italije, Nemčije, Bolgarije, Grčije in ZDA, pa še seveda tudi MPZ Vesela pomlad. Openska dekleta so ob tej priložnosti nastopila v narodnih nošah iz raznih slovenskih pokrajin, da bi tako gostiteljem in drugim nastopajočim prikazale delček slovenske zemlje. Zbori Vesela pomlad sicer že več časa vzdržujejo plodne stike z glasbeno šolo Harmonija, katere dekliški in mešani zbor sta pred dvema letoma uspešno nastopila na Opčinah in v Števerjanu. Mladi odkrivajo afriško celino Potem, ko so se v prejšnjih dveh letih seznanili z judovstvom in Indijo ter budizmom, bodo mladi člani Slovenskega kulturnega kluba v letošnji sezoni pobliže spoznavali »črno« Afriko. Ciklus srečanj je minulo soboto uvedla Tereza Srebrnič, mlada Števerjanka, učiteljica po poklicu, ki je štiri leta preživela v Afriki, kjer je delala kot prostovoljna delavka. Večer je bil res zelo zanimiv, saj je predavateljica predvajala tudi krajši video in diapozitive, ki so obogatili njeno pripovedovanje. Mladi poslušalci pa so lahko spoznali, kako je organizirano življenje v afriških vaških skupnostih, spoznali so probleme, s katerimi se morajo spopadati, nekatere njihove navade, vrednote in pa način dela nevladnih organizacij za sodelovanje in razvoj. To je bilo, kot rečeno, prvo izmed srečanj, posvečenih Afriki. Naslednje bo na vrsti predvidoma februarja meseca. Prihodnji teden, 25. t.m., pa bo v klubu predaval prof. Jože Pirjevec, in sicer o zelo aktualni temi, to je o Izaku Rabinu, kije bil pred nedavnim umorjen, o zgodovini izraelske države ter o izraelsko-arabskem konfliktu, od vojne do pomiritvenega procesa. Breda SusiČ Umrl inž. Andrej Čok V 98. letu starosti je umrl agronom inž. Andrej Čok, eden najbolj priznanih strokovnjakov na področju kmetijstva v naših krajih, javni delavec ter pisec strokovnih in poljudoznanstvenih del. Rodil se je 15. septembra 1898 v Lonjerju, po šolanju v domačem kraju in v idrijski gimnaziji je diplomiral na Visoki kmetijski šoli v Brnu in nato delal v Trstu pri raznih kmetijskih ustanovah. Takoj po osvoboditvi maja 1945 je postal referent za kmetijstvo in zadružništvo pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Trst, od leta 1949 dalje pa je bil ravnatelj Kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Veliko je pisal v krajevno slovensko časopisje, zlasti v Primorski dnevnik in Gospodarstvo. Inž. Andreja Čoka so pokopali na katinarskem pokopališču v torek, 14. novembra. V nedeljo, 26. novembra, se bo v Kulturnem domu v Trstu s pričetkom ob 16. uri odvijala jubilejna 30. revija pevskih zborov, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Na njej bo nastopilo 17 zborov iz tržaške pokrajine, med katerimi gre omeniti tudi bolj znane sestave, kot npr. Jacobus Gallus in Resonet, in zbore, ki se po nekajletni odsotnosti pomlajeni vračajo na revijo (npr. zbor iz Skednja). Tudi tokrat bosta nastopila mladinska skupina z Opčin in sku-pinaShalom, ki sta s svojima krstnima nastopoma lani in predlanskim predstavili prijetni novosti. Slavnostni govornik bo ob tej priložnosti dirigent moškega zbora Fantje izpod Grmade Ivo Kralj. Dejstvo, da so organizatorji za govornika izbrali prav njega, ni naključno: zbor Fantje izpod Grmade je namreč edini zbor, ki je nastopil na vseh 30. revijah ZCPZ. Dve leti potem, ko so z lepo uspelo revijo v Kulturnem domu počastili 30-Ietnico ZCPZ, se v nedeljo ponovno obeta praznik petja ob 30. obletnici tradicionalne revi je, ki jo Zveza prireja. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA vabi na 30-letnico revije zborov v nedeljo, 26. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu Diamantna obletnica m 17. novembra sta si pred 60 leti v Dekanih obljubila večno zvestobo Alojz Štrajn in Veronika Muzlovič. Prihajala sta iz dveh različnih vasi, Alojz iz Mačkovelj, Veronika iz Škofij. Naselila sta se v Škofijah, kjer sta tam živela vse do leta 1953; nato sta se preselila v Mačkov/je in kasneje v Štra- mar, kjer še vedno živita in po možnosti sodelujeta pri slovenski službi božji v župniji v Žavljah. Rada prebirata versko branje in sta že vsa leta naročena na Katoliški glas. Za njun jubilej jima čestitajo sinova in hčerki z družinami. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Katoliškega glasa. Zasedba tržaških šol V Trstu so konec prejšnjega in začetek tega tedna dijaki zasedli vseh 18 višjih srednjih šol, tako slovenskih kot italijanskih. To so naredili iz protesta proti krčenju finančnih sredstev za šolo, ki ga predvideva novi finančni zakon. Tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol so se - kot že rečeno - pridružili okupaciji z razliko, da so se za le-to odločili tudi zaradi omejenih prispevkov za slovenske šole in zaradi združitve dveh slovenskih nižjih srednjih šo Tržaškem. na PrsfKhvM Arhivski posnetek lanske revije ZCPZ SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL koncertna sezona 1995/96 GLAS IN KLAVIR Irena Baar, sopran Alenka Sček, klavir Schubert, Wolf, Brahms, Grieg, Škerjanc Komorna dvorana SCGV, Drevored 20. septembra 85 Četrtek, 30. novembra 1995, ob 20.30. RADIJSKI ODER IN MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabita na ogled mladinske operete v treh dejanjih MIKLAVŽ PRIHAJA avtor: Jerko Grižnčič Izvaja Mladinski mešani pevski zbor Romar društva MIK iz Črnuč pri Ljubljani, vodi Albinca Rebolj. Nedelja, 3. decembra, ob 16. uri v Gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ in ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA vljudno vabita na prireditve ob pomembnih obletnicah štandreške skupnosti 700-Ietnica nastanka Standreža 70-Ietnica ustanovitve štandreške župnije 30-letnica župnijskega doma Anton Gregorčič 30-letnica ustanovitve Prosvetnega društva Standrež 30-letnica poslikave (Tone Kralj) štandreške cerkve ♦Sobota, 25. novembra 1995, ob 20. uri v župnijski dvorani A. Gregorčič v Štandrežu predstavitev publikacije Župnijska skupnost v Standrežu skozi stoletja. Knjigo bo predstavila prof. Verena Koršič-Zom. Sodeluje štandreški cerkveni zbor. Ob 21. uri v župnijski kapeli odprtje razstave Liturgični predmeti in paramenti ter dokumenti župnije sv. Andreju apostolu. ♦Nedelja, 26. novembra 1995, ob 17. uri v župnijski dvorani proslava 30-letnice župnijskega doma Anton Gregorčič. Sodelujejo: štandreški mladinski zbor, gojenci štandreške glasbene šole, mešani zbor Štandrež, člani dramske skupine. Režija Emil Aberšek. Birma na zahvalno nedeljo v Nabrežini Skupina 17 birmancev iz Nabrežine in Devina je na zahvalno nedeljo prejela sv. birmo. Obenem smo se zahvalili za poljske pridelke in obnovitvena dela cerkve. Hvala tudi domači godbi in Neposrednim obdelovalcem, ki so lepo pogostili vse pričujoče. 4- V 94. letu starosti jev ponedeljek, 20. novembra, zaspal v Gospodu naš dobri oče Jože (Pepi) FERLUGA Iskrena zahvala vsem, ki so mu v zadnjih letih kakorkoli pomagali. Pogreb bo v petek, 24. novembra, ob 10.15 s sveto mašo v novi cerkvi na pokopališču pri Sveti Ani. Njegovi dragi Trst, Rojan, dne 20. novembra 1995 Obnova doma na Sveti gori Dom Kraljice Svetogorske se zelo počasi, a vendarle obnavlja. Vsem, ki ste poklonili dar za obnovo, se iskreno zahvaljujemo; Kraljica Svetogorska je vsa imena zapisala v knjigo življenja. Doslej so bili narejeni vsi načrti za celotno obnovo doma. Uresničili pa smo sledeče: sanirani so vsi stari zidovi, narejena sta novo ostrešje in streha, zbeto-nirane so plošče v vseh etažah in pozidane vmesne stene med sobami. Potrebe so še velike: več kot šestdeset oken in vrat, vsa infrastruktura (voda, elektrika, ogrevanje), ometi, beljenje, tlaki in podi, na koncu pa tudi vsa notranja oprema. Frančiškani, ki upravljamo Dom, trkamo na dobra srca. Radi bi vas spomnili Jezusovih besed: »Nabirajte si zakladov, ki jih molj ali rja ne moreta uničiti!« Vsako prvo soboto v mesecu darujemo za dobrotnike sv. mašo v baziliki in se jih vsak dan spominjamo v svojih molitvah. Vsem dobrotnikom s svetim Frančiškom želimo mir in dobro! Svetogorski frančiškani Odbojka, ženska C2 liga, 4. kolo Olvmpia K2 Šport - Danone Rivi-giiano 3:0 (15:7, 15:11, 15:1) Olvmpia: Brani ni H., BriscoE., Bilijoni E., Černič M., Černič V., Corsi H., Nardini A., Princi L., Trapuzza-no M., Zotti V. Trajanje tekme: lh in 5 m Številna publika je v soboto zvečer lahko bila priča novi zmagi 01ym-pie, ki je še vedno nepremagana. Videli smo vse značilne vrline varovalk Mirande Kristančič: borbenos, zanesljivost in homogen nastop, tako da izid tekme ni bil nikoli v dvomu. Že v prvem setu seje opazilo, da gostje nimajo dovolj kart v rokah, da bi se resno upirale domačinkam. Te so povedle s 4:2,8:3 in 11:6; tedaj je tokrat nerazpoloženo Viviano Zotti zamenjala Mirjam Čemic, nato pa je stopila na igrišče Mary Trapuzzano, ki je pri ekipi od letos. Set se je zaključil prvi 15:7, v obrambi pa je bila od naših najbolj požrtvovalna Hadrijana Corsi. Drugi set je bil edini, v katerem je Danone Rivignano prišel do vodstva (0:3), kar pa je 01ympia hitro nadoknadila (7:4). Vlogo podajačice je prevzel Annalisa Nardini, kljub mnogim zgrešenim servisom pa so naše zmagale s 15:11, potem ko so že vodile 13:4. Popolnoma enosmeren je bil tret j i set, kjer so resignirane nasprotnice zbrale le eno točko. 01ympia je sdaj seveda prva na lestvici (4 zmage), v soboto, 25.11, pa bo igrala važno tekmo v Gradišču ob 18:00 tam bodo ljubitelji odbojke in vijači goriške ekipe imeli priložnost ogledati si zanimiv dvoboj. Igor Povše Obvestila •NABIRKA SLOVENSKE VIN-CENCIJEVE KONFERENCE ZA BEGUNCE: v trgovini Fortu-nato, ul. Paganini 2 v Trstu, sprejemajo denarne prispevke za begunce v Ajdovščini in v Novem Mestu; hrano in oblačila lahko izročite v Sv. Križu v župnišču ali s. Angelini v poslopju stare šole. Bog povrni vsem dobrotnikom! • GORICA. V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku razstavlja tržaški slikar Boris Zulian. Razstavo si lahko ogledate do 5. decembra po umiku knjigarne. •GORICA. V soboto, 25. novembra, bo v Stelli Matutini predaval p. Marko Ivan Rupnik na temo: In če strpnost ne zadostuje? Vabljeni. • Širši odbor ZSKP se bo sestal v ponedeljek, 27.11., ob 20.30 v sejni sobi Katoliškega doma. •GORICA. V galeriji Kulturnega doma bo vse do 30. novembra odprta RAZSTAVA slovenskega podvodnega fotografa Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice. Odprta ke ob delavnikih od 9. do 13. ure in v večernih urah med raznimi prireditvami. •GORICA. Slovensko planinsko društvo v vabi člane in priajtelje na srečanje ob 50-letnici obnovitve. Pevski, glasbeni in recitacijski večer bo 7. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo člani vokalnega kvarteta Spev, citrar Miha Dovžan ter recitatorj i. V stop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva in v Kulturnem domu. • GORICA. Mala cecilijanka -Običajna revija otroških in mladinskih pevskih zborov bo tudi letos 8. decembra, toda ob 15.30 in ne ob 16. uri. Nastopile bodo skupine z Goriškega, Tržaškega in ena iz Nove Gorice. •STIVAN. V novi cerkvi sv. Ivana bo v soboto, 25. t.m., ob 20.30 VOLARIČEV VEČERob 100-let-nici skladateljeve smrti. Nastopili bodo: pevka Kristina Macarol s pianistko Ingrid Silič, pianistka Barbara Corbatto in organizatorji koncerta: Otroški zbor Ladjica, Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade. O skladatelju in njegovem delu bo govoril prof. Pavle Merku. •TRST. DSI prireja v ponedeljek, 27. novembra, Koroški večer, na katerem bosta dr. Marija Makarovič in Nužej Tolmajer predstavila publikacije Krščanske kulturne zveze in slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. •OPČINE. Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir vabi na odprtje društvene razstave filatelističnega materiala, starih razglednic in neobjavljenih slik iz obdobja prve svetovne vojne na Opčinah. Otvoritev bo 29. novembra ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ulica Ricreatorio 2. •GORICA . Solidarnostni odbor -Gorica - Solidarnostna akcija za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine Kdor takoj pomaga, dvakrat pomaga. Prispevek v denarju lahko nakažete na t.r. štev. 65250 pod geslom Sklad za begunce iz BiH pri Kmečki banki. Raznovrstno blago (obleke, obutev, igrače idr.) stalno zbiramo v Kulturnem domu (ul. Brass 20) - te. 33288. Otroci OPZ Kresnice pri Sv. Ivanu v Trstu se prisrčno zahvaljujejo Pini, Boži, Marti in nj ihovim družinam za dar 50.000 lir, ki ga darujejo v spomin na nepozabno prijateljico Karlo Golob. Za misijon p. Kosa: N.N. Opčine 100.000; Jušta in Danči z druž. 100.000; Pavla Novak 30.000; B.V. Opčine 30.000; P.S. Opčine 30.000 lir. Za slovenske misijonarje: A. in K. Levstek 200.000 lir, v blag spomin na predrati Rezko in Ivanko Furlanovo daruje T anja Prinčič Mamolo z družino 50.000 lir. Za slovensko Karitas: v spomin drage sestre daruje Mira 50.000 lir. Za otroke beguncev v Ajdovščini: Olga Ban 20.000; N.N. 20.000 lir. Za Zavod sv. Družine: družina Marka Udoviča v blag spomin pok. msgr. Škabarja 100.000; Združeni CPZ - Trst 50.000 lir. Za Marijin dov v Rojanu: v spomin Rezke Furlan Martina in Marija 50.000 ter Iva Ščuka 50.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: N.N. ob obletnici v hvaležen spomin na Nadjo Dolenc-Žerjal 100.000 lir; P.P. v spomin na Nadjo Dolenc-Žeijal 50.000 lir; Anton Bak v spomin na Danieli Albina 50.000 lir. Za kapelo sv. Leopolda v Domju: ob obletnici smrti predrage prijateljice Ivanke Furlanove daruje Sonja Stubel 50.000 lir. Čestitke Sekcija SSk iz Sovodenj čestita Petru in Milki Tomšič ob 60. obletnici skupne življenjske poti. Sožalje Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja Gorica in sodelavci Goservisa izrekajo Barbari in družini iskreno sožalje ob izgubi drage sestre in hčerke. Sodelavce in dopisnike prosimo, naj pošiljajo članke najkasneje do ponedeljka zvečer, obvestila pa do torka opoldne. Tržaške članke pa naj pošiljajo na tržaško uredništvo. Uredništvo KATOLIŠKI GLAS Tednik List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: Andrej Bratuž Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta 18 - Gorizia - P.1.00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta 18 - Gorizia Letna naročnina v lirah: Italija 55.000 Slovenija 55.000 inozemstvo 80.000 zračna pošta 100.000 Oglasi in osmrtnice: I modulo (5 cm višine v enem stolpcu) 45.000 lir+ 19% IVA. Možne so sestave z več enako velikimi moduli, ne pa vmesne mere. Član: FC ZDRUŽENJU ITALIJANSKEGA PERIODIČNEGA TISKA ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV