Franjo Čiček
Nekaj zanimivih o pukšanskem kovaču
V Pukšah so imeli ko-vača, ki mu je bilo itne Sempas. Šempas je bil za vse pri roki. Pet far na-okoli ni imelo takega ko-vača. So bili Pukšani po-Dosni nanj in so mu rekali »naš baton Šempas«. Go-spod mu ntso rekali, kajti je bil »gospod« samo Žu-pan in vicerihtar. Šempas je bil torej baron in je smcl nositi ob nedeljah visoko kapo z rdečim tra-kom in irhaste hlače. Ako se je komu izbosila kobila. jo je dobil v roke Šempas ter jo podkovai tako, da so štrleli žeblji kobili do kolena in je uboga mrha Šepala kakor Fijavčkova Ncžka, kovač pa se je roti! na vse tnile in hude viže, da bo mrha prej poginila kakor pa podkev ali žeb-lji. Šempas je imel prav. Mnogokrat že kobila ni veČ migala, podkev pa je še vedno trdno držala v veliko   veseljc   kovačevo-
Oni dan je vozil Anza Cincajzelc gnoj. Pa se mu naenkrat stare zadnje kolo. Holaj, zakaj imamo kovača7 Zmetal je gnoj kar na sredo ceste in po treh je vozil strto kolo h kovaču. Kovač ni trenil z očesom.
»Prava reč,« je dejal ier pograbil kos železa in ga porinil v ogenj, Ko je bjlo žareče, ga priroe s kleščami ter ga imenitno prilepi okoli kolesa. Vihtel in udrihal je s kiadivom, da se je kolo kar sesedalo ter dobivalo obliko okrog-l^ga kvadrata. Parkrat je pri tem oplazil Cincajzelca, ki se je nazadnje znašcl v občinski mlaki,  kamor ga je sunilo  navdušeno kladivo.
Ko je bil kovaC gotov, je bilo kolo kakor kurje jajce. Šempas ga pritrdi k vozu in Cincajzelc požene. Hudimana! Samo enkrat se je novo kolo zasukalo, pa je že zletel ubogi Cincajzelc z voza kakor mlada žaba. Takoj je Cincajzelc protestiral pri kovacu zaradi kolesa. Tega je baron  Šempas ravno čakal. Takoj
342
¦    t                   '   '     .
je bil voljan pobotati se z Anzo. Ročno je pograbil bližnjo ročico ter oslinil z njo Cincajzelca preko hrbta, da je ta takoj dobil obliko kolesa in se urno potočil za vozom.  Sempas pa je kričal za njim:
»Sultanov Turekl Plačaj prej, potem protestiraj!«
Šempas je poznal še druge vize. Ni Še dolgo tega, ko je bolel Bedravskovo Špelo zob. Kar na lepem si zmisli mrcinastt čekan ter prične npor v Špelinih čeljustih. To je dalo jezikavi Špeli vetra. DivjaJa je po vasi ter klicala vse svetnike na pomoč. Slišal jo je Čibukarjev Tevžek, ki sicer ni bil svetnik, a se je spoznal na razne maže. Takoj si je stresel iz pipe pest tobaka, ki je že bil ves slinast, iz mehurja )e dodal Še eno pest ter vse skupaj porinil špeli v usta. Zraven je momljal čarodejno molitvico in dejal:
»Spela, reci: Riga krot, riga krotl Gnil stržen, zdrav koren! Veš, Spela, to pomaga bolj kakor tavžentrožel«
Ali Špela ni imela časa za take reči. Tobak jo je namreč silno žgečkal v goltascu in ncnadoma je bruhnila vso nesnago iz ust Čibukarju v obraz in na glavo.
»Falot, zdaj rigaj krotl« je vpila Spela in vsa zaripla tekla po vasi. Pri-tulila je do kovača. Kajti kovač ni bil samo kovaČ, ampak tudi zdravnik, živinozdravnik  in mestni sodnik,   Ob  velikih  praznikih je bil celo za policaja.
Nekcga dne je Urbajsu zbolela krava. Slinila sc je kakor polž in ni irla ne kruha ne klobase, Foklicali so kovača. Pomolil je kos razbeljenega železa kravi pod nos, da ji osuši sline. Krava pa ni bila s tem zadovoljna. Povesila je glavo in hop! ji je sedel kovač na rogovih in preden si je utegnil baron Šempas ogledati svet, je že letel preko kravjega hrbta in se ob repu spustil v dolino, od  kodcr se je srečno vrniL domov.
Škriblovega Škrablja je pičila osa ravno na vrh nosa. Sapralot je nos otekeJ in se svetil kakor najlepša pomaranča. Škriblov Škrabl je kričal kakor mlado prase, čc ga potegneš za ušesa. Hitro so poklicali kovača. Baron Šempas je zgrabil škrablja za glavo, urno ga je zasukal ter mu porinil nos v topel kravjck, Bolečine so na mah ponehale, Čudovite so take ,arcnije'I Škrabl pa je bil od sile aehvaležen. Namesto da bi se lepo zahvalil kovaču, je pograbil gnojnc vile in z njimi navalil na barona. Vnela se je huda bitka, v kateri je odtrgal Škribl Škrabl baronu pol uhlja, baron pa je odščipnil Škriblu kos bedra-
Baron Sempas je veljal tudi za pametnega sodnika. Pukšani so celo trdili, da je bii raodri Salomon {iga proti njihovemu kovaču- Ko je oci dan ugriznil Frtavčov pes starega Fižolarja v nogo, je razsodil kovač takole:
»Pcs je ugriznil Fižolarja. Dobro. Fižolar pa naj ugrizne psa in pravici bo zadoščcno!«
Rečeno — storjeno. Fižolar se je postavil na vse Štiri ter se junaško zakadil v psa. Se celo zarenčal je in kazal zobe, tako da je pravi pes kar osupnil in nestrpno pričakoval, kaj sedaj pride. Fižolar je šavsnil psa za zadnjo nogo, pes pa, ne bodi len, samo zasukal se je in že je držal v gobcu Fižolarjeve hlače, Kajpada ne celih, ampak dobro polovico. Daljc baron Sempas ni mogel soditi. Že mu je skoraj ušlo:
»Fižolar, zgrabi psa za btače!« Pa se spotnni še pravočasno, da pes nima hlač, razen onih, ki jih je držal v gobcu. Te pa niso njegove, ampak Fižolarjeve. Kako naj bi torej pograbtl Fižolar pasje hlače in jih držal v ustih? Sodnik je prišel v hude škripce. Kar vroče mu je postalo. Že je hotel razsoditi, kajti vsi  so zijali vanj, in je rekel:
»Fižolar, odgrizni psu za kazen repf« Fižolar je ubogal. Pričel je iskati pasji rep, toda pes je bil s hlačami že daleč na polju.
»Razpravo prekinemo, dokler se pes ne vrne,« je končat baron Šempas ter pritel goniti kovaški meh,
343
Na veliko noč je bil Šetnpas za policaja in je v gostilni našel razbojnika Krivobrka.
»Krivobrk, moj si in jutri te obesimo!« mu je dejal in ga gnal v luknjo. Luknja je bila občinska ječa in je Krivobrk lepo poprosil policaja, naj mu pokaže, v kaieri kot da se lahko naseli. On da je zelo skromen človek in ne rabi cele ječc. Lahko se tudi pripeti, da bo junaški policaj privedel še več to-lovajev in se bodo potem prepirali, kje naj eden ali drug stanuje in domuje. Vsc to pa odpade, ako mu že sedaj pokaže, kje je njegov kvartir. Jc ubo-gal policaj, pametna se mu je zdela ta beseda. Stopil je v ječo ter odsel v zadnji kot in dejal:
»Tu je tvoj prostor, rokomavhl«
Ali v tem trenutku se je znašel baron Šempas v črni temi. Kajii Krivobrk je lepo zaklenil vrata in odšel nazaj v gostilno. Puksani so iskali svojega policaja po njivah in v gozdu ter so ga našli šele čez dva dni v ječi, kjer je kričal in rjovel kakor bengalski tiger. Malo je manjkalo, da ga niso naklestili, kajti v ječi se ne sme kričati. Tak vam je bil pukšanskt kovač in zdaj je prihitela v njegovo varstvo še uboga Špela. Šempas jo urno posadi na nakovalo. V roko vzame velikanske klešče ter ji stopi za farbet.
»Špela,  kateri je, da mu zavijem vrat?« je dejal.
Špela odpre usta na stežaj ter mu pokaže nemarni zob. Baron Šempas nastavi klcšče, stisne in močno potegne, Rrrsk! Sapra! Kovač je pogledal, da nikoli tega. Kajti v kleščah je držal pet zdravih zob. Kapa kosmatal Spela je kričaJa in držala zdravnika za vrat, da mu je že pohajala sapa.
»Čuj, Špela,« je zacel Šempas, »katera mrcina od teh te je bolela? Malo preveč jih je priletelo ven, a nič za to. Ostale štiri ti vtaknem nazaj v čeljust, pa bo vse v najlepšem redu.«
AH Špela ni bila takih misli. Divjala je kakor sam hudir. Bliskovito je pograbila težko kladivo ter ga zagnala v kovača, da se je ta na mah sesedel na kovaški meb in ga predrl kakor pajčevioo. Baron Šempas se je znašel v tesni vreči z glavo navzdol in ni mogel ne naprej ne nazaj. Šele naslednji dan ga \e potegnila žena za pete ven.
»Kod pa rogoviliš, klada pijana?« ga je pozdravila ljubezoiva žeoka ter ga sunila v rebra. Baronu Šempasu je bilo malo nerodno. Zatajil je Špelo in njene zobe ter je dejal: »Meh je popuščal sapo, pa sem ga šival spodaj.« Zasukal si je brke in se imenitno držal,
Mislim, da baron Sempas še ni umrl,  če še živL
344