Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, petek, 28. novembra 1952 LETO V. — STEV. 48 — CENA 6 DIN ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titor trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. ček. rac. 620-1-90323-11 pari NB FLRJ ▼ Celju. Tisk Celjske tlekam*. četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja rsako soboto. PoitniM plačana v gotovini. TISTIM, ki se „za volitve ne zanimajo'^ Tistim, fci se »za volitve ne zanimajo* »Naj bo kakor hoče, mene volitve ne zanimajo,« tako nekateri molče, drugi polglasno spremljajo naše priprave za volitve. Na srečo je takih ljudi zelo malo — pa vendar so še. To nam kažejo nekateri volilni zbori, na katerih je bila udeležba volivcev precej nizka. Stari izgovor, kakor: bodo že opravili brez mene, posebno dandanes ne veljajo več. Zakaj? Nekdanji majhni krajevni ljud- ski odbori so se združili v večje poli- tične enote — občine. Torej v občine, po katerih so mnogi starejši volivci že dalj časa hrepeneli. Danes jih imamo. Ce se danes delavci vesele svoje zmage, nam- reč demokratične zmage, da upravljajo svoje tovarne in podjetja sami, potem bi bilo razumljivo, da se tudi vsi ob- čani vesele trenutka, ko bodo po iz- voljenih kandidatih upravljali svojo občino sami. Občina ali mesto pa ni le upravno-politična, temveč tudi gospo- darska enota. » S kakim veseljem in navdušenjem spremljamo gospodarske načrte vseh mest in občin, ki žele in streme po na- predku v neštetih krajih, da bi čim bolje ustregli ljudstvu in njegovim go- spodarskim in kulturnim potrebam! Rekli bi lahko, da kar tekmujejo med seboj, katere občine in mesta bodo dale skupnosti največ dobrin za lepše živ- ljenje. Na vrsti so elektrifikacije, regu- lacije, ceste in mostovi, zadružna pod- jetja, vodovodi, zdravstvene, prosvetne, šolske in kulturne ustanove. Ali ne priča vse to, da se je nekaj spremenilo? Vse to, kar so prej vodile, ustanavljale гл pospeševale okrajne oblasti, bodo od- slej prevzele občine. In kdo so občine? Občani sami, njihovi zbori volivcev, ki hodo svojim izvoljenim odbornikom na- lagali dolžnosti in odgovornost, da se uresničijo njihove želje in zahteve. Ve- lika odgovornost bo prešla prav na iz- voljene odbornike, zato ni čudno, če je njih izbira pred volitvami bila tako stroga. 2e dosedanja poročila pravijo, da je bila v veliki večini pravilna. Ako pa še kje ni popolna, so morda krivi prav tisti, ki se zborov volivcev niso udeleževali. Kako naj prav ti pozneje kritiziraju in grajajo to, pri čemer niso sodelovali, češ: volitve me ne zanimajo. Izbira kandidatov v občinske in mest- ne odbore je bila v veliki večini eno- dušen izraz vseh navzočih volivcev, po- nekod sporna, ропекоа težavna. Venaar so vse volilne enote poskušale izbrati za svoje predstavnike najboljše može in žene. Prav ob nje so se marsikje spo- tikali, kakor da so pozabili na enako- pravnost žena in na stari izrek, da žena hiši tri ogle podpira. Ponekod se še sklicujejo na visoke davke, kakor bi ne vedeli, da se prav sedaj naš davčni način popravlja in urejuje na osnovi katastrskega donosa. Le kaj bodo rekli potem, ko bo tudi ta zadeva ureiena? Pravična obremenitev vsega Ijiidstva bo ena izmed važnih nalog bodočih občin- skih odborov. Ne smemo tudi pozabiti, da po teh volitvah prvič vstopajo v javno sodelo- vanje zbori proizvajalcev. Le- ti bodo imeli pravico in dolžnost nad- zirati, kć{ko bodo naši ljudski odbori gospodarili z dajatvami za obče ljud- stvu koristne namene. Z njihovimi žulji priborjeno ljudsko imetje bo moralo biti uporabljeno kar najkoristneje in najbolj ekonomično. To je nadaljnja velika pridobitev naše ljudske demo- kracije. Zavedati se moramo, da je vsak akt, vsako pismo ali uradni dokument, sklep ali ukrep ljudskega odbornika name- njen in odrejen v korist posameznih volivcev in skupnosti. Kako naj gledajo na to delo tisti, ki pravijo, da se jih volitve ne tičejo? Ce jim je to vseeno, potem pač ne bodo imeli moralne pra- vice, da posegajo v delokrog ljudske oblasti. Le dosledna udeležba na zborih volivcev in izpolnjena volilna dolžnost jim daje tako pravico. In končno: kaj je torej naša dolžnost? Dolžnost nas vseh volivcev — brez iz- jeme — je, da podpremo naše kandi- date in po volitvah z vso skrbjo in za- nimanjem sodelujemo pri njihovem delu za skupni blagor, za posameznike kakor za celoto. Tisti, ki še danes mislijo, da se jih volitve ne tičejo, bodo kmalu sprevideli svojo zmoto. Ali ne bo tedaj že prepozno? Ko to premišljujemo, smo lahko pre- pričani, da gremo v lepšo bodočnost, v bodočnost blagostanja, ki nam ga ustvarja naša ljudska demokracija. PONOSNA OBLETNICA Devet let neposrednega življenja, polne, ponosne poti, posejane z mejniki zmag, uspehov in odpovedi, znoja ter ustvarjalnega zanosa. 29. 11. 1943 — 29. 11. 1952. Devet let je tega, kar je bil naši politiki, ki je imela do takrat predvsem pečat množičnega političnega gibanja, na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu dodan še državniški pečat. Temelji nove Jugoslavije so se tanko in določno za- črtali. Osvobodilna borba jugoslovanskih narodov je pričela roditi sadove in se bližati svojemu zmagovitemu koncu. Čudovito organsko je povezana ta pot, v kateri so kot kremen vklesane sto- pinje zgodovine Titove Jugoslavije. Ni bilo trenutka, ko bi izgubila korak s svojim ljudstvom, ki jo je s krvjo in ljubeznijo gradilo. Nova Jugoslavija je zrasla iz elemen- tarne in žive sile najširših ljudskih množic. Iz množičnega narodnoosvobo- dilnega gibanja, ki je bilo že po svojem bistvu in vsebini — hegemon mu je bil delavski razred — demokratično, so s spontano in izvirno nujo rasli elementi nove ljudske oblasti. Oblasti, ki ni bila od zgoraj vsiljena, od nikoder dekreti- rana ter ni vsebovala v vsem svojem bleščečem razvoju delovnim množicam ničesar tujega, še manj pa nasilnega. To je tista bistvena razlika, s katero smo se razlikovali že od vsega začetka od ostalih ljudskih demokracij. Oblast je zrasla iz ljudstva, bila je ljudska ter se je samo z ljudstvom in po njem razvijala po svojih, njej lastnih objek- tivno nujno pogojenih zakonih, ki jih ni zavirala nikakršna kasta birokracije. Nujno pa je podčrtati, da so bili isti pogoji dani vsem podjarmljenim naro- dom Evrope, vsem ljudskim demokra- cijam, manjkal jim je pa tisti gonilni subjektivni faktor, to se pravi Partija, kot je naša, neodvisna in v službi samo lastnega ljudstva. Na kratko, te objek- tivne pogoje je soustvarjala s svojo življenjsko silo KPJ pod vodstvom maršala Tita, dosledno se držeč naukov znanstvenega socializma, prilagajajoč jih našim svojstvenim prilikam. To je preprosta in vendar tako glo- boka, za sovražnika in skeptike nera- zumljiva skrivnost sile jugoslovanskih narodov ter moči in neuklonljivosti FLRJ. Ta oblast se je porodila iz dej- stva, da so se osvobodilnega boja ude- leževale najširše množice z delavskim razredom na čelu, ki so že po svojem karakterju morale dati NOB razredni, revolucionarni značaj ter spontano za- htevale oblast, ki bo zavarovala sado- ve te-iste borbe, v kateri je buržoa- zija zaradi svojih razrednih interesov stala na drugi strani okopov. Drugačna kot ljudska pa ta oblast ni morala, niti mogla biti, ker bi bila za jugoslovan- ske narode nespremenljiva. Buržoazija je bila kot razred odrinjena s kolesa jugoslovanske zgodovine, ki čaršijskih repriz ni mogla niti hotela dovoljevati. Buržoaziji je preostala vloga podzem- lja in agonije. Na takšnih elementarnih temeljih je bilo sklicano II. zasedanje AVNOJ, ki je postalo nujna osnova za zgraditev resnične ljudske oblasti. Graditev moč- ne Jugoslavije in graditev ljudsko de- mokratične oblasti, je pa stvarno eno- ten, organsko povezan proces. Odreči se enega, pomeni odreči se drugega. Borba jugoslovanskih narodov je stopila v višjo fazo. In močan ter neizbrisen mejnik, mogočna afirmacija preteklega in diamantne perspektive bodočega, te- meljni kamen Federativne ljudske re- publike je ta akt, kot spontan odraz teženj in hotenja jugoslovanskih naro-« dov, ki so vedeli kaj hočejo! Kamen, ki ne stoji na pesku, temveč v srcu slehernega Jugoslovana ter je neuničljiv kot ljudstvo samo. In zaradi tega je bil ta kamen obenem kamen spotike za najizbranejše sorodnike iz Vzhoda in Zahoda. Ti gospodje so rabili mezdnike ne pa borce. Sovjetski despotje so začutili, da tu ne bo mesta za marionete in guber- nator je, in hiteli na mah zatrjevati, da] so zabodeni v hrbet. Hoteli so revolu- cijo na ruskih bajonetih, ki jim slede tanki z izvozno robo vseh imperialistič- nih vojsk, lutkovnimi vladami. Toda jugoslovanski narodi so svojo politič- no in državno zrelost potrdili s svojo krvjo. Uvažajo pa le tisto, kar sami že- lijo in hočejo. Ne abotni kralj v Londonu s svoji- mi zaščitniki in priskledniki, ne de- spot s kremeljskega trona s svojo bi- zantinsko navlako, še manj pa majhne skompromitirane kramarske duše, pri- pravljene prodati tudi brata za vbogaj- me, na redko posejane po vsej naši zemlji, niso morale ustaviti tega izvir- nega razvoja. Tok je bil presilen. Za ta tok je tudi Kominform le epizoda. Delovni ljudje Jugoslavije so dobili bitko za svojo nacionalno svobodo in dobili so bitko za socializem. Eno in drugo je nosil delavski razred na svojih plečih in s svojimi rokami bodo naši narodi tudi dogradili, kar so pričeli. Po- lovične poti tu ni. Vsi kažipoti kažejo samo naprej, nazaj ni poti! Tok, ki ga je porodil veliki Oktober in poniknil pod inkvizitorskim MVB-jevskimi me- todami veliko-ruske birokracije, je vzkipel na dan in našel široko strugo v jugoslovanski demokraciji, demokra- ciji, ki je edinstvena, humana in vse- obsegajoča. Država, ki pa je plod raz- redne neenakosti in ki je s svojo funk- cijo v svoji arhaični obliki opravila, je stopila na pot odmiranja. Neposredni proizvajalci upravljajo neposredno, re- šeni birokracije, ki bi lahko zamenjala eksploatatorske razrede. Tisti, ki ustvar- jajo s svojim delom družbeni dohodek, upravljajo tudi s svojim presežnim de- lom. Ce so jugoslovanski narodi obogatili človeštvo samo s tem, so mu dali ne- precenljivo vrednost. Prvič v zgodovini človeštva je začela država v svoji funk- cionalnosti odmirati z razredi, ki so jo ustvarili in prvič resnično upravlja s sadovi tisti, ki jih ustvarja. Šele skozi to lečo geldano, se pokažejo naše pri- dobitve v vsej svoji veličini. In ven- dar so to šele prvi koraki na tej čudo- viti in neobhojeni poti. Z mirno vestjo ahko trdimo, da je jugoslovanska Par- tija pod Titovim vodstvom ustvarila iz jugoslovanskih ljudi pionirje človeštva, ki si žele miru in blagostanja ter druž- be, ki bo ljudi cenila po njihovem de- lu, ne pa po rodu, barvi kože ali moš- nji. VI. kongres ZKJ je postavil nov, kot s kozmičnim žarometom osvetljen, kaži- pot tej poti in tako začrtal njeno per- spektivo. Tehtne besede velikih ljudi, ki jih milijoni sprovajajo v življenje in najdejo svoj odmev v vsakodnevni praksi. Nepriklicno pribito pa je, da zavisi časovna bližina uspehov samo od na- šega zavestnega dela. Cim bolj se utr- juje ljudska samouprava, čim bolj ne- posredna je oblast, tem večji delež od- pade na posameznika in s tem tudi več- ja odgovornost, ki zahteva večje zna- nje in poznavanje objektivnih in sub- jektivnih pogojev razvoja. Z eno bese- do šestnajst milijonov Jugoslovanov mora predstavljati šestnajst milijonov državnikov. Korenine birokratizma so globoke. Čeprav so mu odvzeti objek- tivni pogoji razvoja, se lahko dnevno zasledijo njegove klice, ki jih je potreb- no v kali zatreti. Ne, ne morejo te kli- ce zavreti razvoja, toda ne da se tr- diti, da ga ne morejo zavirati. In to je dovolj za opravičilo, da smo lahko ne- izprosni in dosledni. Borba proti tem pojavom pa ne more in ne sme biti za- deva posameznikov pač pa celote. Le takrat bo delo uspešno. Da, pregled teh devetih let je bogat in ploden. Ustvarili smo demokracijo, ki jo svet še ni videl. Dve in pol mili- jarde ljudi gleda na nas. Tega dejstva se moramo na vsakem koraku zavedati,, zato poglablajmo našo socialistično de- mokracijo in ne pustimo, da bi jo nam kalile drobne branjevske kreature ter poizkušale ribariti v kalnem. To je de- prta z grobovi borcev in zgrajena z žu- Iji delavskega razreda. Devetič proslav- ljamo ta znameniti dan, dan rojstva no- ve Jugoslavije. Rojstva, ki se je razvi- jalo pod genialnim Titovim vodstvom in napravilo iz zaostale balkanske drža- ve silo, ki jo svet mora in jo tudi upo- števa. Silo, katere glas je v današnjem svetu tehten in ki ni majhen faktor, nasprotno, v borbi naprednega člove- štva za mir in napredek. V Slov. Konjicah hodo Dan republike dostojno proslamli v Slov. Konjicah nameravajo letos proslaviti Dan republike, 29. november, kar z dvema važnima dogodkoma za to mesto: Na večer pred praznikom bo slavnostna otvoritev velike dvorane z nekaterimi drugimi prostori v novem zadružnem domu, na sam praznik pa bo ustanovni občni zbor delavskega kultur- nega društva »Svoboda«. Z gradnjo za- drvižnega doma so v Konjicah pričeli že leta 1948 ter z delom nadaljevali vsa leta. Kljub številnim prostovoljnim de- lovnim uram, ki so jih Konjičani in okoliški prebivalci pri tem opravili, je bilo za gradnjo potrebno še mnogo de- narja, ki so ga v precejšnji meri pri- spevala konjiška podjetja. Ves ta' mesec, ko se dela pri dvorani in pri drugih prostorih doma bližajo kraju, pa so na delu zopet številni prostovoljci iz ko- njiških pKvdjetij in ustanov. Za otvori- tev bodo uredili tudi zunanji prostor in vso bližnjo okolico. Akademija na večer pred praznikom bo že v novi dvorani, prav tako pa tudi večje predvolilno zborovanje, ki bo te dni v Konjicah. Drug važni dogodek je ustanovitev društva »Svoboda«, na kar se v Konji- cah pripravljajo že skoraj pol leta. Iniciativni odbor je doslej zbral že nad 300 članov, delavcev in nameščencev, od katerih jih bo lepo število nastopilo že pri otvoritvi zadružnega doma z re- citacijami itd. Društvo »Svoboda« bo z ozirom na to, da je v njem največ de- lavcev, lahko mnogo doprineslo h kul- turnemu dvigu mesta in bližnje okolice. L. V. V soboto în nedeljo bodo po okoliškem okraju predvolilna zborovanja (Ljudski poslanci bodo obiskali svoje volivce) v soboto in nedeljo bodo po okraju Celje-okolica velika predvolilna zboro- vanja, katerih se bo udeležila tudi ve- čina ljudskih poslancev. Ta zborovanja bodo tudi nekak zaključek predvolilne kampanje, saj bodo teden dni za tem že volitve v ljudske odbore. Tov. Sergej Krajgher bo v soboto po- poldne govoril na Planini, v nedeljo dopoldne v Kozjem, popoldne pa v Li- sičnem. V nedeljo dopoldne bo v Taboru go- voril tov. Kozak Vlado, v Polzeli pa ob istem času Ribičič Mitja. V dopoldanskem času v nedeljo bo v Šmarju pred volivci spregovoril tov. Smole, medtem ko bo tov. Petelin An- drej govoril v Slivnici in Zusmu. V Strmcu pri Novi cerkvi bo v nedeljo dopoldne govoril tov. Bobovnik Mišo, ob istem času pa bo v Ponikvi pri Gro- belnem govoril Rehar Albin. Tov. Lu- bej bo obiskal Polje in Pristavo, tov. Diaci pa Rimske Toplice. V soboto pa bo pred zborovalci v Preboldu govoril tov. Albin Vipotnik. Dalje bo v Vojni- ku govorila Paulus Dolfka, v Jurkloštru Cvenk Miran. Predvolilna zborovanja bodo tudi drugod. Le-tam bodo govorili tudi na- mestniki poslancev in drugi. V Ponikvi bodo zborovanje povezali z odkritjem spomenika. CELJE OB OBLETNICI DNEVA REPUBLIKE Letošnji praznik Dan republike pri- čakuje Celje v doslej nevidnem grad- benem razmahu. Delovni ljudje v Ce- lju izvršujejo delovne obveznosti od prvomajskega tekmovanja, preko pro- slav Petstoletnice, skozi predkongresni čas in v čast 29. novembra sredi pred- volilne agitacije in puščajo za sabo šte- vilne delovne zmage. Plodnejšega leta Celje doslej ni zabeležilo, in kakor ka- že se vnema ne misli ustaviti, temveč še povečati. Celjani so zaživeli s tem- pom, utihnili so celo skeptiki. Dela se nadaljujejo nemoteno, čeravno ne brez težav. Več o teh uspehih bomo pisali ob koncu leta v posebni kroniki. Posebno razveseljivo je, da bo letoš- nja proslava na predvečer praznika v novem gledališkem poslopju. Brez skr- bi lahko rečemo novem, kajti starega je bore malo ostalo. Nekateri sicer pra- vijo, da je prezgodaj, in da naj bi otvo- ritev bila proslavljena z odrsko upri- zoritvijo. Toda če pomislimo, da neka- terih odrskih naprav nismo mogli ku- piti v inozemstvu, zaradi najnovejših ukrepov, in da je le-te treba sedaj iz- delati doma, je to dovolj veliko opravi- čilo. Stavba je bila v glavnem obnov- ljena ob Petstoletnici in prav je, če se v tem letu tudi formalno odpre. Da pa proslava 29. novembra ni »vredna« gle- dališke hiše, je huda, če ne celo sovraž- na beseda. Ni mogoče najti bolj pri- kladne prilike za otvoritev. Ce ne bi bilo današnje socialistične republike, bi Celje nikoli ne imelo gledališča, ki je lahko v ponos vsej naši gledališki umet- nosti. Na centralni proslavi, ki bo v gleda- lišču, bo pel celjski komorni zbor. Po- leg centralne proslave bodo kolektivi, ustanove in tereni priredili tudi inter- ne proslave s programi. Pripravili so jih na primer v Cinkarni, Kemični to- varni, v prvi četrti in še drugje. Vse- kakor bodo s proslavami dostojno poča- stili obletnico, ko so pred devetimi leti v Jajcu udarili temelje novi državi, ki ji vlada ljudstvo. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. novembra 1952 Stev. Ш V mestni in okrajni zbor ter v občinske ljudske odbore izvolimo najboljše Kandidati za volitve v'^okrajni ijudsici odbor Celje-okolica Navajamo seznam odbornikOT т okrajni xbor samo imena in občine: Občina BRASLOVČE: volilna enota št. 1: 1. Korošec Ivan, kmet, Glinje 3, 2. Marovt Alojz, kmet, Podvrh 58; volilna enota št. 2: Franc, kmet, Podvrh 58. 1. Kronovšek Ivan, kmet, Orla vas, 2. Kodre Občina DOBRNA: volilna enota štev. 4: 1. Koren Alojz, uslužbenec, Dobrna, 2. Ko- zinc Justi, uslužbenka, Lokovina. Občina DRAMLJE: 1. Belak Jurij, kmet. Št. Ilj, 2. Korenjak Martin, kmet. Laze. Občina FRANKOLOVO: volilna enota št. 5: 1. Bračič Ivan, mali kmet in nameščenec, Verpete 15, 2. Goršek Jože, kmi^t. Lipa 6, 3. Šelih Franc, sred. kmet, Podgorje 18. Občina GOMILSKO: volilna enota št. 7: 1. Korun Franc, kmet, Trnava 11, 2. Banči- gaj Mara, poslovodkinja, Gomilsko 25. Občina GRIŽE: volilna enota št. 8: 1. Ko- šak Franc, upokojenec, Megojnice štev. 71, 2. Fnnkl Rafko, kolar. Griže 42, 3. Pavsl- šek Marija, gospodinja, Megojnice 61 ; vo- lilna enota št. 9: 1. Dvojmoč Jože, skladišč- nik, Zabukovca, 2. Ocvirk Mara, gospodinja, Zabukovca 43, S. Čadej Franc, mizar, Zabu- kovca 156. Občina JTTRKLOŠTER: volilom enot^ št. 10: 1. Cvenk Miran, nameščenec. Celje, 2. Defar Branko, pekar. Blatni vrh 28. Občina KOZJE: volilna enota štev. 11: 1. Bupret Jože, zadružnik. Belo 35, 2. Lojen Joško. km. sin. Buče 100. Občina LAŠKO: volilna enota št. 12: 1. Pir- nat Anica, nameščenka. Laško, 2. Vrbovšek Marija, gospodinja, Svetina; volilna enota št. 13: 1. Vodovnik Ivan, uslužbenec. Laško 155. 2. Žumer Franc, uslužbenec. Laško 115, 3. Preščak Jože. uslužbenec. Laško 105; vo- liln-i, enota št. 14: 1. Dernovšek Martin, ru- dar, Plazovje 3, 2. Šemrov Biko, kmet. Vrh št. 11. Občina LESIČNO: volilna enota štev. 15: 1. Kovačič Jože, posestnik, Drenik, 2. Križ- nik Mihael, kmet, Drensko rebro; volilna enota štev. 16: 1. Marčen Anton, Prevorje, usinžb. in posestnik, 2. Krajne Viktor, po- sestnik in mizar, Zagorje. Občina LOČE: volilna enota št. 17. 1. Hru- ševar Alojz, upravnik KZZ, Loče, 2. Časi Stanko, učitelj, Žice; volilna enota št. 18: 1. Tomažič Ignac, kmet. Ličnica 17, 2. No- так Franc, delavec, Brezje 17. Občina PETROVCE: volilna enota št. 19: 1. Rehar Albin, železostmgar, Petrovce, 2, Znidaršič Franc, delavec. Ar ja vas; volilna enota št. 20: 1. Oblak Franc, preddelavec, Kasaze, 2. Zadel Anton, kmet. Leveč. Občina PLANINA: volilna enota štev. 21: 1. Dobršek Ivan, kmet, Doropolje 13, 2. Pin- tar Franc, delavec. Lipa; volilna enota št. 22: 1. Vrečko Konrad, gostilničar, Dobje, 2. Strmnčnik Stane, učitelj, Dobje. Občina PODČETRTEK: volilna enota št. 23: 1. Mikulič Oton, učitelj, Podčetrtek, 2, Plankar Peter, mali kmet, Virštanj. Občina POLJE: volilna enota štev. 24; 1. Vrenko Alojz, srednji kmet. Sedlarjevo 19, 2. Hostnik Ivan, logar. Lastnic 83. Občina POLZELA: volilna enota štev. 25: 1. Satler Mihael, posestnik. Založe, 2. Pla- skan Avgust, sin posest., št. Mohor; volilna enota št. 26: 1. švajger Franc, kmet. Polzela, 2. Kronovšek Ana, tov. delavka. Polzela. Občina PONIKVA: volilna enota št. 27: 1. Podbregar Kari, nameščenec, Uniše 1, 2. Cigler Franc, delovodja, Ponikva 37, S. Žličar Slavko, kmet, Ponikva 7; volilna enota št. 28: 1. Pšeničnik Fanika, hči mah kmeta, Ostrožno, 2. Medved Alojz, delavec, Dolga gora. Občina PREBOLD: volilna enota štev. 29: 1. Randl Edi, elektrotehnik, Šešče, 2. Hri- bar Jože, kmet, Marija Reka; volilna enota št. 30: 1. Korun Jože, delavec, Kapla št. 15, 2. Plaskan Lado, kmečki sin, Latkova vas 47. Občina PRISTАЛ'А: volilna enota it. 31: 1. Strmšek Majda, učiteljica. Sv. Peter, 2. Pilko Fani, poljedelka, Zibika, 3. Zupane Franc, upravitelj, Zibika, 4. TratenSek Ana, poljedelka, Soče; volilna enota št. 32: 1. Šket Slavo, mali kmet. Dol, 2. Skale MUko, mali kmet, Cmerna gorca, 3. Lopnik Jožef, mali kmet, Nezbiše. Občina REČICA: volilna enota štev. 33: 1, Jeran Viktor,' kmet, Rečica, 2. Lešnik Lojze, rudar. Rečica, 3. Požun Stanko, nadi- zornik. Rečica; volilna enota št. 34: 1. Pavč- nik Zlatko, trg. poslovodja. Sv. Jedert, 2. Šuhel Ernest, sodar. Strmca. Občina RIMSKE TOPLICE: volilna enota št 35: 1. Diacci Alojz, rudar. Selce, 2. Sevč- nikar Stane, uslužbenec. Globoko. Občina ROGAŠKA SLATINA: volilna eno- ta št. 36: 1. Napast Anton, šolski upravitelj, Zg. Kostrivnica, 2. Ogrizek Albert st., kmet, Zg. Kostrivnica 7; volilna enota štev. 37: 1. Drofenik Kari, nameščenec. Tržišče 7, 2. Narat Jože, delavec. Brestovac 5; volilna enota št. 38: 1. Birsa Vlado, šolski upravitelj. Rogaška Slatina 3, 2. Lovrenčič Kari, dela- vec, Ratanska vas 12, 3. čonč Leopold, kmet, Cerovec 13. Občina ROGATEC: volilna enota št. 39: 1. Erjavec Štefan, delavec, Rogatec 48, 2. Prah Janez, posestnik, Brezovec 11; volilna enota št. 40: 1. Štefanciosa Anton, upravitelj, Donačka gora, 2 Hajnšek Mirica, pos. hči, Sv. ЈигЦ 15. Občina SLIVNICA: volilna enota štev. 41: 1. Mastnak Jože, mali kmet, Slivnica št. 16, 2. Selič Franc, poljedelec, Vezovje 9, 3. Šu- ster Franc, srednji kmet. Osredek 9; vo- lilna enota št. 42: 1. Avguštin Florjan, uči- telj. Sv. Štefan, 2. Romih Franc, mali kmet, Žegar, 3. Vrhovšek Fanika, gospodinja, Dro- binsko. Občina SLOV. KONJICE: volilna enota št. 43: 1. Bere Anton, mali kmet. Stare Sle- mene 4, 2. Krajne Anton, nameščenec. Te- panje 50, 3. Zidaošek Anton, kmet. Skedenj 15; volilna enota št. 44: 1. Coklin Oton, uči- telj, škalce 61, 2. Gorenjak Maks, mali kmet, Bezina 34, 3. Blažič Ana, tov. delavka, Že- če 6, 4. Juhart Franc, delavec, Škalce 53; volilna enota št. 45: 1. Gril Miha, delavec, Slov. Konjice, 2. Marchetti Marija, namešč.. Slov. Konjice, 3. Fijavž Alojz, kmet, Križe- vcc, 4. Sodin Konrad, učitelj. Stranice. Občina STRMEC: volilna enota štev. 46: 1. Jurko Stane, nameščenec, Celje, 2. Samec Oto, mali kmet in obrtnik. Polže 8. Občina ŠENTJUR: volilna enota št. 47: 1. Borovšak Helena, nameščenka, OLO Ce- lje-okolica, 2. Kukovič Ivan, železničar, Trat- na; volilna enota št. 48: 1. Plausteiner Edo, upr. Obč. podj, polj. str., Šentjur, 2. Snoj Anton, drž. uslužbenec, OLO Celje, Sv. Pri- mož. Občina ŠEMPETER S. D.: volilna enota št. 49: 1. ITšen Vinko, kmet, Zg. Grušovlje št. 29, 2. Lužar Ivan, kmet. Podlog 1. Občina ŠKOFJA VAS: volilna enota št. 50: 1. Mahen Ivan, km. sin, Trnovlje 49, 2. Vi- denšek Kari, tovar, delavec, Začret 18; vo- lilna enota št. 51: 1. Kožuh Minka, km. hči, Škofja vas, 2. Žefran Miha, delavec, Škofja vas, 3. Majcen Elizabeta, delavka, Zadobrova. Občina ŠMARJE: volilna enota štev. 52: 1. Majcen Dragica, gospodinja, Šmarje, 2. Cilenšek Marija, učiteljica, Šmarje; volilna enota št. 53: 1. Svetelšek Alojz, kmet, Pol- žanska vas 7, 2. Kidrič Martin, tov. delavec, Mestinje; volilna enota it. 54: 1. Mlakar Ivan, kmet, Bodrišna vas 33, 2. Zogan Ivan, kmet. sin, Bodriša vas 9, 3. Žuidar Martin, kmet. Št. Vid 14. Občina ŠMARTNO V B. D.: volilna enota št. 55: 1. Tržan Franc, nameščenec, Trnovlje, 2. Krajne Rudi, kmet, Loče 1. Občina ŠTORE: volilna enota štev. 5G: 1. Šumrada Vinko, nameščenec, Celje, 2. Bo- le Vladimir, šef postaje. Store 27; volilna enota št. 57: 1. Boršič Avgust, strugarski mojster. Štore, 2. Žmahar Ivan, pers. refe- rent. Štore. Občina TABOR: volilna enota štev. 68: 1. Gregi Maks, upokojenec. Tabor 14, 2. Na- tek Norbert, kmet, Pondor 12. Občina VITANJE: volilna enota štev. 59: 1. Kos Edvard, nameščenec, Vitanje vas 4, 2. Rejec Franjo, šol. uprav., Vitanje vas 11; volilna enota št. 60: 1. Korikar Avgust, ar. kmet, Ljubuica lu. 2. Rošer Jožei, srednji kmet, Sp. Dolič 10, 3. Uotovuik Franc, sreü- nji kmet, Ljubnica 4. Občina VOJNIK: volilna enota štev. 61: 1. Stropnik Franc, nameščenec. Vojnik 126, 2. Kos Anton, knjig.. Vojnik 4, 3. Premšak Ivan, trg. pom.. Vojnik 47; volilna enota št. 62: 1. Gmajner Anton, pos. sin. Vojnik- okolica 23, 2. 2erovaik Ivan, srednji kmet, Ivenca. Občina VRANSKO: volilna enota št. 63: 1. Rančigaj Ivan, nameščenec, Celje, 2. Lon- čar Olga, sr. kmetica, Vransko 18; volilna euota si. 04: 1. Јигиах Franc, srednji kmet, Ločica 13, 2. Karo Kristina, kmetica in gosp., Selo 1. Občina ZREČE: volilna enota št. 65: 1. Lu- bej Franc, predsednik OZKZ, Celje, 2. PaČ- nik Alojz, km. sin, Kesuik 19; volilna enota št. 66: 1. Marinšek Matilda, kmetica, Sp. Zre- če 5, 2. Gorenjak Julijana, delavka, Zgor. Zreče 73. Občina ŽALEC: volilna enota št. 67: 1. Bo- žiček Edmund, ravnatelj niž. gimnazije, Ža- lec, 2. Hropot Maks, sred. kmet, Gotovlje 20, 3. Serti Marija, zadružnica, Vrbje; volilna enota št. 68: 1. Jezernik Baltazar, srednji kmet, Podkraj 21, 2. Jezernik Franc, sred. kmet, Zg. Ponikva 7; voliina enota št. 69: 1. Bobovnik Kristjan-Mišo, direktor, Žalec, 2. Stingi Ivan, delavec, Žalec. Občina ŽUSEM: volilna enota št. 70: 1. Pe- terlin Vera, zadružnica, Sp. Tinsko, 2. Br- glez Ivan, upravnik zadr. posestva. Loka 9, 3. Žuraj Franc, srednji kmet, Hrastje 16. V oliolfci Konjic se dobro pripravífafo na volitve Ta teden je bilo v Slov. Konjicah skupno posvetovanje množičnih organi- zacij za občine Konjice, Loče in Zreče. Glavni predmet razprave je bilo delo pred volitvami, posebno pa še sedaj, ko so že povsod postavljene kandidatne li- ste in so zbori volivcev zaključeni. Splošna ugotovitev je bila, da so bili zbori volivcev po večini dobro priprav- ljeni in obiskani, posebno še tam, kjer so bili vaški odbori OF dovolj aktivni. V gotovih vaseh na Pohorju (Kunigunda in okolica), kjer je vsa leta bila zelo slaba politična situacija, so jih sedanje predvolilne priprave močno razgibale in so napovedali vsem ostalim volilnim enotam na področju občine Zreče tek- movanje za volilno udeležbo. Brez dvo- ma je k temu dosti pripomoglo tudi dejstvo, da občinski ljudski odbor pri sestavi triletnega gospodarskega načr- ta na njih ni pKJzabil. Kako pa bo ta uresničen, predvsem v njihovi okolici, je odvisno od tega, kakšne odbornike si bodo izvolili. Se v teku tega in v za- četku prihodnjega meseca se bodo pogo- vorili o sedanjih političnih nalogah ino delu VI. kongresa ZKJ, kar jim bo po- ročala njihov delegat tov. Nina Pokorn. Frontovci vasi Skomerje in Resnik, zna- nih iz časa NOB pa pravijo, da bodo na dan volitev z volitvami zaključili že do 8. ure zjutraj. Zelo aktivni v predvolilnih pripra- vah so bili tudi v Ločah, kar je poka- zala dobra udeležba na zborih voliv- cev. Pri obravnavi občinskega gospo- darskega načrta za bodoča tri leta so volivci-kmetovalci sprožili vprašanje Dovečanja kmetijske proizvodnje. Zato bodo še v času pred volitvami začeli s trimesečnim kmetijskim tečajem, ra- zen tega pa imajo v načrtu še 16 stro- kovnih kmetijskih predavanj v zimski sezoni in kuharski tečaj za dekleta. Ker je na tem zainteresirana tudi splošna KZ, bo pri tem pomagala z denarnimi in drugimi materialnimi sredstvi. Ra- zen tega pa imajo v načrtu še frontne sestanke po vseh vaseh, kjer se bodo pogovorili o naši notranji in zunanji po- litiki ter o kandidatih. Nekaj slabše je bilo v času pred- volilnih priprav v nekaterih vaseh na .področju konjiške občine (Konjiška vas, Bezina, Tepanje), kar je predvsem kriv- da nezadostnega dela frontnih odborov. V Konjiški vasi pa ima del »zaslug« verjetno še konjiški arhidiakon Tovor- nik, ki se večkrat tam zadržuje. Vendar je bila splošna ugotovitev, da so bili frontni sestanki bolje obiskani kot pa pozneje zbori volivcev. Veliko zanima- nje kmetov zadružnikov se je pokazalo tudi pri volitvah delegatov za okrajni zbor proizvajalcev na izrednih občnih zborih. V Škalcah so n. pr. manjkali samo trije člani, pa tudi drugod jih ni dosti manjkalo. Vse te široke priprave kažejo, da so se v okolici Konjic kar dobro pripravili na volitve in da bo tudi na dan volitev rezultat temu pri- meren. Kmet Brecko s« je na zboru volivcev v Hmiltí ori LaSkem smilil samemu sebi Preteklo sredo je bil v Rečici pri Laškem zbor volivcev. Navzoč je bil tudi tov. Zvar iz OLO, ki je razložil težave, ki so nastale zaradi suše. Večji del volivcev je razumel, da mora skup- nost zaradi tega utrpeti še vedno nekaj žrtev, le kmet Brečko je tarnal, da je zanj davek previsok. Zagotavljal je na- vzoče, da je prodal le slabotno kravo in da je to edini njegov dobiček v tem letu. To trditev mu je takoj oporekel rudar F., ki mu je Brečko prodal pra- šiča, prodal pa je še druge predmete in pridelke. Večjih izdatkov za gospodar- stvo Brečko nima, ker mu je oče za- pustil vzorno urejena poslopja in mlin. Ce bi Brečko prodal le 1000 litrov ja- bolčnika, bi mu ga še za domačo po- trebo vseeno dovolj ostalo. Vendar Brečko verjetno hoče počakati na po- mlad, ker računa, da bo jabolčnik imel takrat višjo ceno. Pozneje, ko so nekateri kmetje, njemu enaki, predlagali Brečka za kandidata v okrajno skupščino, se je izkazalo, kako ga ljudje resnično cenijo. Dobil je med vsemi predlaganimi najmanj glasov. Za kandidate v okrajno skupščino so bili predlagani: napredni kmet Viktor Jeran, znani stari rudar Lojze Lešnik in rudarski nameščenec Stane Požun, Brečko pa je bil z večino glasov od- klonjen. Nasi kandidati v Senifuriu pri Celja Volivci volilne enote v Šentjurju pri Celju so izbrali za kandidate v okraj- no skupščino tov. Borovšak Heleno. Tov. Borovšak Helena je komunistka od leta 1936. Kot aktivna borka za pra- vice delovnega ljudstva je nosilka Spo- menice iz leta 1941. Po osvoboditvi je kot poverjenik za ljudsko zdravstvo pri OLO Celje-okolica skrbela za dvig zdravstvenih ustanov in zboljšanje zdravstvene službe v okraju. Ima mno- go zaslug za komunalno dejavnost v Šentjurju in pri ustanovitvi splošne ter zobne ambulante ter lekarne v Šentjur- ju. Šentjurske volivce zastopa tudi kot poslanec v Ljudski skupščini LRS. Sent- jurčanom je tudi pomagala pri nabavi kinoprojektorja in pri elektrifikaciji okoliških vasi. Poleg tega, da je sedaj predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo pri OLO Celje-okolica, najde še dovolj časa za delo v množičnih or- ganizacijah, pomaga kjerkoli je to po- trebno in večkrat pride med svoje vo- livce. Zato so jo Sentjurčani tudi iz- brali, ker so prepričani, da bo tudi v bodoče pravilno zastopala njihove inte- rese v okrajnem ljudskem odboru. Ediju Plavštajnerju so volivci ponovno dokazali svoje zaupanje V občini Sentjurij pri Celju so bili zbori volivcev živahni in ponekod dobro obiskani. Med kandidati za občinski ljudski odbor so največ zastopani kmetje, saj je ta predel pretežno kme- tijski. Poleg drugih kandidatov je bil pred- lagan za kandidata v občinski ljudski odbor tov. Edi Plavštajner, predsednik občinskega ljudskega odbora Sentjurij. Tovariš Plavštajner se je rodil v Sentjuriju pri Celju, kjer se je izučil za ključavničarja in delal kot ključav- ničar do leta 1941 v Sentjuriju. Ko so prišli Nemci v naše kraje, so ga zaprli, pozneje pa izselili v Srbijo. Tu je bil že leta 1942 povezan z osvobo- dilnim gibanjem, oktobra 1944 pa je postal aktivni borec v NOV. Leta 1946 se je tov. Plavštajner vrnil v Sentjurij. Leta 1947 je bil izvoljen za predsednika OF; bil je prizadeven, po- žrtvovalen in dober frontovec. Pozneje je bil izvoljen za odbornika v KLO, postal podpredsednik KLO, pKJzneje pa predsednik. Pri združitvi KLO v občin- ski ljudski odbor je bil tov. Plavštajner ponovno izvoljen za predsednika občin- skega ljudskega odbora, letos v aprilu pa je bil postavljen za upravnika pod- jetja poljedelskih strojev v Sentjuriju. Tovariš Plavštajner ima v Sentjuriju velike zasluge. Sem spadajo: postavitev zadružnega doma, ustanovitev lekarne in zobozdravniške postaje v Sentjuriju itd. Kljub ogromnemu delu v svojem podjetju, ki ga vodi požrtvovalno in uspešno, je predan, požrtvovalen, priza- deven in sposoben frontovec. S svojim požrtvovalnim delom kot predsednik občinskega ljudskega odbora dokazuje zaupanje volivcev, ki so ga ponovno predlagali za kandidata v občinski ljud- ski odbor; prav tako je izvoljen za kan- didata v okrajno skupščino. V II. volilni enoti kandidira za okraj- nega odbornika tovariš Plavštajner Na zboru volivcev II. volilne enote v Sentjuriju pri Celju so volivci predlog kandidacijske komisije, da bi kandidi- rala za okrajna odbornika tovariša Plavštajner in Snoj, navdušeno pozdra- vili in soglasno potrdili. Prav posebno so bili volivci navdušeni za tovariša Plavštajner j a, predsednika občinskega ljudskega odbora Sentjurij. Izrazili so, da je edino on sposoben, da bo znal za- stopati šentjursko občino v okrajnem merilu, saj je dobro gospodarsko raz- gledan, pa tudi zaveden in dober fron- tovec. Tako so mu volivci dali priznanje za dosedanje požrtvovalno delo, hkrati pa so mu zaupali veliko nalogo, ki jo bo imel, če bo izvoljen, kot odbornik okrajne skupščine. Imenovani kandidira tudi za odbornika v občinski ljudski odbor. Volivci so bili seznanjeni tudi z na- činom volitev, pri slučajnostih pa so se pogovorili o cesti, ki jo bodo gradili frontovci Kamena in Botričnice. Glas vpijočega ла Planini Zbori volivcev na področju občine Planina so prav lepo potekali. Ljudje so se pomenili o vseh težavah in pra- vilno izbrali svoje kandidate, da jih bodo 7. decembra z glasovnicami po- trdili. Tako je bilo v večini volilnih enot, le v Ravnah se je nekam zamotalo in zamotilo. Posestnik Volasko je verjetno že dolgo časa čakal na priliko, da bi lahko uporabil demokratična določila iz novega zakona o volitvah. Nastopil je kot pridigar in poskušal z besedami vplivati na srca svojih sovaščanov. »Izvolimo,« je med ostalim dejal v svo- jem predvolilnem govornem prispevku, »izvolimo iz svoje srede take ljudi (med temi je verjetno mislil sebe) v naš višji forum, ki bodo znali povedati in pri- kazati, kakšne težave imamo, da bodo znali povedati, da smo tako revni, da kmalu še hlač ne bomo mogli kupiti.« In še je trkal in pihal na duše in srca volivcev in z očmi, uprtimi proti nebu, nadaljeval in končal s svetopisemskimi besedami: »Prav tako se nam godi, kot tistemu vpijočemu v puščavi, katerega glas ne najde odmeva.« Vidite, in po teh preroških besedah je le prav malo manjkalo, da posestnik Volasko ni postal kandidat za okrajni zbor — malo je manjkalo njegovemu glasu, in sicer samo odmev, katerega na žalost ni dobil od volivcev. In tako je posestnik Mihael Volasko iz Raven, občina Planina, s 13,11 ha skupno in 7,37 ha obdelovalne zemlje ostal še na- prej navaden občan (seveda ne revež), ki bo moral še dolgo dolgo čakati in ne dočakati dneva, da bi njegov glas dobil zopet veljavo. V ОгштЦаћ fe med handìdati premilo delavcev in zeno Pred nekaj dnevi so bile v Dr ami j ah pri Celju zaključene volilne predpri- prave. Zbori volivcev so bili slabo obiskani (18%), kar se da delno opravičiti s sla- bim vremenom in raztresenostjo te- rena. Na teh zborih so volivci spoznali delo in uspehe občinskega ljudskega od- bora. Na pobudo občinskega ljudskega odbora so volivci navdušeno sklenili, da popravijo občinske ceste; te so skrajno slabe in zanemarjene. Da bi delo bolje teklo, so za vsak sektor postavili delo- vodjo, ki odgovarja in skrbi, da bo delo potekalo v redu. Vsi delovodje, ki jih je 24, so nalogo resno sprejeli in so že skoraj vse ceste popravljene. Grajati je treba le delovodje v Pletovarju in v Šentilju, kjer so ceste zelo slabe, pa se delovodie niso zanimali, da bi začeli s popravilom. Mnogo so volivci razpravljali tudi o cesti Dramlje—Bovše, ki jo gradi OLO Celje-okolica. Čeprav se je ta gradnja pričela v sredini meseca septembra, so ljudje opravili že 400 delovnih ur in so tudi v bodoče pripravljeni pomagati. Gospodarski triletni načrt občine, o katerem so volivci tudi obširno raz- pravljali, predvideva gradnjo ceste Dramlje—Bovše ter elektrifikacijo Dra- melj in okolice. Ljudje v teh krajih si žele čimprej elektrike. Z vsemi močmi so voljni pomagati, največ z lesom, ki ga je v teh krajih dovolj; pa tudi vsa dela, ki so v zvezi z elektrifikacijo, bi ljudje opravili prostovoljno. V prihod- njem letu nameravajo postaviti spome- nik padlim borcem na kraju, kjer so ti pokopani v skupnem grobu. Volivci so tudi temeljito pretresali kandidate za novi občinski ljudski od- bor. Za 13 bodočih odbornikov je bilo predlaganih 30 kandidatov. Od teh so le 3 delavci. Tudi to se volivcem ne more oprostiti, da so od vseh kandida- tov predlagali le 2 ženi. V okrajno skupščino so pa predlagali 2 kandidata. V nedeljo bo v Domu ljudske prosvete v Drami j ah veliko predvolilno zboro- vanje, ki se ga bo udeležil tov. Jože Piki, tajnik OLO Celje-okolica. Da so pred novim občinskim ljudskim odborom velike naloge, se ljudstvo Dra- melj prav dobro zaveda. Zato bo na volitvah izvolilo predane in gospodarske ljudi. 30. novembra bo v Sentjuriju pri Celju veliko PREDVOLILNO ZBOROVANJE V Sentjuriju bo v nedeljo, dne 30. no- vembra veliko predvolilno zborovanje volivcev s področja celotnega občinske- ga ljudskega odbora. Na tem zborovanju bodo obravnavali politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki jih je spričo naglega razvoja Sentjurija vedno več. Predvsem bodo obravnavali volitve in splošno problematiko, ki je s tem v zvezi. Stev. «I »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. novembra 1902 Stran S Tudi tehnične priprave za volitve so važne Predpriprave za volitve zahtevajo lirecej truda in vestnosti glede tehničnih opravil, med katere spada tudi ureditev tolilnih imenikov. V tem pogledu se je ob sedanjih vo- litvah najbolje odrezala občhia Vitanje, ki je volilne imenike brez napake se- stavila in jih tudi prva predložila »krajni komisiji za volilne imenike. Tej občini sledijo Zreče, Gomilsko, Šempeter in Petrovce, medtem ko volilni imeniki te Slov. Konjic, Stor in Strmca celo do 20. novembra še niso bili urejeni. Kam lahko pripelje taka površnost, smo imeli priliko videti in so zlasti to neurejenost občutili volivci na nekaterih volilnih enotah pri doslej izvedenih volitvah. Tudi predlaganje kandidatnih list in njihova izpolnitev je bUa različna. Ne- katere občine, kot so Konjice, Tabor, Zreče, Vitanje in BraslovCe so izvedle zbore volivcev pravočasno in tudi kan- didatne liste za občinske in okrajne kandidate predložile že 8. in 11. novem- bra. S tem delom so te občine izvršile važno nalogo, medtem ko so občine Strmec, Store, Rimske Toplice in Laško bile zadnje, ker so podcenjevale to delo. Pred nami je še polno drobnih teh- ničnih in administrativnih nalog, od katerih je odvisen potek volitev, kakor tudi njihova izvedba. Ce smo nekaj od tega smatrali doslej kot manj važno, moramo to popraviti, ker bomo sicer imeli sami največje težave. V Senifurju pri СеЦи se femeljífo pripravtfajo na volitve v občinskem ljudskem odboru St. Ju- nij pri Celju zaključujejo volilne pri- prave. V zadnjem tednu so imeli še zadnje zbore volivcev po volilnih eno- tah, kjer so sprejeli kandidatne liste za občinske in okrajne ljudske odbore. Fronta se je v Sentjuriju temeljito pripravila na izvedbo volitev. Po raz- pisu volitev Je imela po vseh vaseh množične sestanke. Kmalu za tem so bili po vaseh oziroma po volilnih eno- tah zbori volivcev. Tu so predlagali kandidate, ki so jih navzoči temeljito prerešetali, govorili so o gospodarstvu, zlasti o davku, popravilu cest, mostov, o kmetijstvu in političnem položaju do- ma in v svetu. Šentjurskim volivcem danes ni vse- eno, kdo bo izvoljen v bodoči občinski ljudski odbor. Sami pravijo, da morajo biti izvoljeni ljudje, ki bodo pravilno vodili krajevno gospodarsko politiko, zlasti je pa važno, da bodo to napredni socialistični ljudje. Prav zaradi tega se zelo zanimajo za volitve, kar so doka- zali s številno udeležbo na zborih vo- livcev. V občinski ljudski odbor je predlaga- nih 59 kandidatov, od katerih bo iz- voljenih 27. Volivci bodo imeli možnost velike izbire. Ce pogledamo socialni se- stav kandidatov, ugotovimo, da so od teh: 4 obrtniki, 6 uslužbencev, 13 de- lavcev, 2Ö kmetov in 7 raznih poklicev. Med vsemi predlaganimi kandidati je 10 članov ZKJ in komaj 6 žena. Da je tako malo žena, je predvsem vzrok za- starela miselnost, zlasti v okoliških va- seh, da je za ženo mesto le v gospodinj- stvu. Saj je bil v Sentjuriju primer, ko je predlagana žena, ki je sicer aktivna, odklanjala kandidaturo, mož ji je pa pri tem pomagal, češ da ni sposobna za odbornika. Za kandidate v okrajno skupščino so bili predlagani 4 kandidati, med kate- rimi sta tudi ljudski poslanec Boro vsak Helena in predsednik občinskega ljud- skega odbora Sentjurij Plavštajner Edo. Občinski ljudski odbor je postavil vo- lilne komisije, določil kurirje in stra- žarje. Vse to je potrdil zbor volivcev. S predsedniki volilnih komisij bodo še posebni sestanki, po volilnih enotah pa množični sestanki, na katerih bodo volivci podrobneje seznanjeni o vo- litvah, predlaganih kandidatih ter kje bodo volitve. Iz volilnih priprav je razvidno, da se tudi Sentjurčani temeljito pripravljajo na volitve, pri katerih ne bodo zaostali za drugimi kraji, zavedajoč se, da bodo s tem dokazali, da so vredni člani naše socialistične skupnosti. Ob vsem tem si vsi volivci z zani- manjem postavljajo vprašanje, ki ga bodo tudi sami rešili: kdo bo bodoči predsednik občinskega ljudskega od- bora? Kaj pravijo farani v Zagorju pri Puštanju na to? Na» senanji in notnnji soTrainlkl te- »to razpihujejo klevete корег nai d rei- beni red, čei da se pri nas vera in cer- kev preganja. Dobili pa smo dopis, ki dokaznje nasprotno, kaiko ravno eerkvMi} predstavniki delajo namenoma nepravil- nosti, ki naj bi ile na raton naie skup- nosti. Leta 1944 je okupator požgal skoraj vso vas Zagorje, pa so jo vaščani s pri- zadevanjem ljudske oblasti obnovili. Le farovž je v neuporabnem stanju. In zakaj? Kaplan Jager se vozi iz Pilštanja v Zagorje, ker tam ni duhovnika. Cerkve- ne stvari sicer opravlja, ne pozabi pa nazaj grede odnesti ves denar, ki ga ob takih prilikah, posebno pa ob romanjih, zberejo. Kaplan Jager ne pusti cerkov- niku in ključarju kontrole nad zbranim denarjem. Prejšnjega ključarja je celo odslovil, ker mu ni bil pokoren. Tako spravlja denar kaplan sam, namesto da bi denar ostal v Zagorju in služil za obnovitev farovža in vzdrževanje cer- kvene imovine. Kaplan Jager sicer od vernikov ne pobira fimeža, kot je to delal župnik v Šempetru v Savinjski dolini, paČ pa tem raje vidi denar. Za pogreb Jožeta Polšaka je zahteval 1450 din, račun pa je izstavil le za 250 din. Takšnih pri- merov je še več. Bilo bi prav, če bi se za njegovo »poslovanje« zanimala ljudska inšpek- cija ali kdorkoli, ker denar, ki ga ljudje dajejo, je trdo prislužen in prav gotovo ni namenjen v tako čudno obračanje. n. a. Andrejev sejem 1. XII. v Celju ! Na sejmu bo velika izbira vFaicovrstnega blaga po znižanih cenah ! Sodelujejo trgovska podjetja, obrtna podjetja mesta in okolice ! Ne zamudite! NaroCnlRl v Celju« naj Vas spomnimo Na naslovnem listu smo Vam ћл- značili z rdečim svinčnikom ostanek naročnine, ki nam jo še dolgujete xa leto 1952. Prosimo Vas, da dolgujočl znesek čimprej, a najkasneje do 15. XII. 1952, poravnate. 8 tem se boste izogrnili nepotrebnim stroikom nadaljnjih opominov. Znesek lahko poravnate osebno v opravi lista, aH ga pa nakažite na naS čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki v Celju. Warointkom v okolici Celja bomo dolipi- j«ée cneeke naxnaiili v prihodnji Številki. Uprava »Savinjskega vestnika« 30.000 DIN v TISKOVNI SKLAD »SAVINJSKEGA VESTNIKAc Je prispeval Okrajni ljudski odbor Celje- okolira. Za podporo, ki Jo je s tem nndil naSemn frontnemu listn se mu nredniitv« zahvaljuje, istočasno pa želi, da bi tudi osta- le ustanove, tovarne in podjetja sledila nje- 8:ovemu r.gledu. VOLIVCI JEDERTI NAD GOTOV- LJAMI SO PRIPRAVLJENI... Iz Jederti nam sporočajo, da so članka »Predvolilne priprave so razgi- bale tudi Zalčane«, zelo veseli posebno pa stavkov, ki govore o občinski poti, ki veže njihovo vas z ostalim svetom. Vaačani Jederti so bili že svoj čas pri- pravljeni prostovoljno pomagati in vo- ziti, medtem ko je »Hmezad« obljubil drobilec in kompresor. Sedaj pa prosijo, da novi načrti ne bi padli v vodo, in da so kot vselej pripravljeni z vso vnemo sodelovati. Sedaj je ravno čas za delo v kamnolomu in za vožnje. v STEKLARNI BOGASKA SLATINA SO PBVI v OKRAJU VOLILI V SVET PROIZVAJALCEV Delavci v Steklarni Rogaška Slatina so prvi v okraja ievolili 2 odbornika v svet prO- isvajalcev. Izbrali so najboljia delavca v tovarni — mojstra Bena Jngovar fai mojstra Ivana Sitarja. ARS'' "<фју Laško je dobîlo podružnico Narodne banke V soboto je bila v Laškem svečano otvorjena podružnica Narodne banke. S tem je Laško kot važnejše industrij- sko in gospodarsko središče pridobilo ustanovo, ki bo v marsičem pripomogla k razvoju tega kraja in pomagala tam- kajšnjim industrijskim in gospodarskim podjetjem pri njihovem delu. Prostori podružnice so v pritličju mestne graščine, ki je tako rekoč po- stala nekako centralno poslopje Laške- ga, saj je v njem občinski ljudski od- bor, muzej, Ljudska milica in sedaj še banka. Prostore so uredili zelo okusno in praktično, da lahko brez pretiravanja trdim: prostori podružnice Narodne banke so najlepši v vsem mestu. Mizar- ska dela je izvršilo mestno mizarsko podjetje pod vodstvom tovariša Romana Mlakarja. Ce bo zgradba tudi na zimaj urejena, bo to za Laško precejšen na- predek. Svečane otvoritve se je udeležilo več- je število uslužbencev Narodne banke iz Celja in bodoči uslužbenci podružni- ce v Laškem. Povabljeni so bili zastop- niki gospodarskih in industrijskih pod- jetij Laškega in bližnje okolice. Otvo- ritve sta se udeležila tudi podpredsednik OLO tov. Miran Cvenk in tajnik tov. Jože Piki. V svečanem delu je govoril tov. Cvenk, za njim pa tovariš Slavko Verdel. Po ogledu poslovnih prostorov po- družnice so navzoči v hotelu »Savinja« proslavili ta dogodek v prijetnem dru- žabnem večeru. V nedeljo je bila v Celju mladinska konferenca V nedeljo je bila v dvorani Narodne- ga doma mladinska konferenca mesta Celja, katere se je poleg delegatov ude- ležilo tudi dosti gostov. Navzoč je bil narodni heroj in minister Franc Lesko- šek-Luka, dalje sekretar MK ZKJ tov. Olga Vrabičeva, predstavnik CK NOJ in predstavnik CK LMS, ter drugi go- stje. Na konferenci so pregledali delo mladinskih organizacij v tekočem letu, zadali so si nove naloge in sklepe, izvo- lili nov mestni mladinski komite in delegate za kongres. Podrobneje o tem bomo še poročali v drugi številki. v ŠENTJLBJU SE JE PRIČEL ZDRAVSTVENO-PROSVETNI TEČAJ ZA ŽENSKO KMEČKO MLADINO Pred štirinajstimi dnevi se je v šentjnrjo pri Celju pričel т.а žensko kmeiko mladino zdravstveno-prosvetni teiaj. Ta je vsako ne- deljo po 3 ure v prostorih niîje gimnazije. Tečaja se dekleta niso udeležila 100%, zato je vodstvo tečaja zaprosilo vse množične or- ganizacije, naj pomagajo, bodisi na sestankih ali v osebnih razgovorih s starii, da bi se ob- veznice res 100% udeležile tečaja. PREVORJANI SE PRIPRAVLJAJO NA SVOJ ZGODOVINSKI DAN 14. december je zgodovinski dan Preverja; to je čas, ko so leta 1944 Nemci skupno » nstaii oropali in požgali Kozjansko, ljudi pa odpeljali v taborišča. Zato bodo tudi Pre- vorjani dostojno proslavili ta dan kot svoj praznik. Nanj se pripravljajo s Pinžgarjevo Razvalino življenja. V šoštanjskem okraju je tudi živahno! V vseh občinah so živahne priprave na volitve. Po izvedenih zborih volivcev so občinski in vaški odbori OF sklicali frontne sestanke, na katerih so razprav- ljali o kandidatih in o nalogah, ki jih še čakajo za volitve. Precej so se po- govorili tudi o raznih krajevnih pro- blemih in sprejeli več koristnih sklepov. V Smihelu, Zavodnji in še nekaterih krajih bodo pristopili k elektrifikaciji vasi, drugje so sklenili popraviti ceste itd. Z zanimanjem pa so poslušali fron- tovci iz Smartnega ob Paki poročilo predsednika o delu občinskega odbora OF, ki je tudi obrazložil zakon o ljud- skih odborih in zakon o volitvah ljud- skih odbornikov. Frontovci iz občine Šmartno ob Paid že dalj časa tekmujejo, da bi si pri- borili prvo mesto. Ce bodo tako marlji- vi in delavni, kakor so sedaj, bodo to tudi dosegli. Občinski odbor OF je or- ganiziral več delovnih akcij, ima redne seje in je precej pripomogel, da se je tudi delo drugih organizacij poživilo. Na zadnji seji so se pogovorili, da bodo izvedli po vseh vaseh frontne sestanke. prve so že izvedli. Le tako naprej — in več takih odborov. Nikakor pa se ne morejo razživeti ▼ Gornjem gradu. Na zbore volivcev so se slabo pripravili, zato so se pa tudi vrinili med kandidate taki, ki so do sedaj stali ob strani. Občinski odbor Fronte pa tudi komunisti so pozabili, da komaj čakajo razni špekulanti in drugi nezaželeni ljudje, da bi se za- sidrali v ljudskem odboru, zato da bi se lažje svetohlinili kot »borci za pra- vice kmečkega ljudstva«. Tudi sedaj se ne trudijo zadosti v Gornjem gradu, da bi popravili svojo napako, Se vedno niso pristopili k res- nemu političnemu delu med volivci. Nikakor pa ni zadovoljiv odstotek ženskih kandidatov v okraju. Za okraj- ni ljudski odbor kandidirajo le tri žene. 2ene iz Šoštanja so se odločile, da bodo postavile skupinsko kandidaturo, da vsaj na ta način dosežejo večjo udeležbo žena kandidatov. Dobro bi bilo, da bi vsi občinski od- bori OF sprejeli napoved tekmovanja, ki ga napoveduje občinski odbor OF Šmartno ob Paki. Dober predvolilni sestanek v Smartnem oh Pahi v naši občini smo imeli v vseh vo- lilnih enotah zbore volivcev, na katerih so se volivci pogovorili o vseh perečih problemih kraja in izbrali na pobudo Fronte svoje kandidate. Izbrali so V glavnem tiste, ki jih je predlagala OF, ki je najmočnejša množična organiza- cija v kraju. V večini volilnih enot so bili zbori pestri in dokaj živahni, kar pa žal ne moremo trditi za Gorenje, Kaj je vzrok temu? Pretekli četrtek pa je sklical VOOF Šmartno ob Paki predvolilni sestanek. Reči moramo, da je uspel kakor doslej malokateri. Vidi se, da so organizatorji za stvar pravilno zagrabili. Potek zbora je bil v vsakem pogledu dober. Na začetek ni bilo treba predolgo čakati, pa tudi sama razprava se ni zavlekla predolgo v noč. Tukajšnji šolski upra- vitelj je zbranim, ki so se zbora v lepem števuu udeležili, raztolmačil v zgoščeni in poljudni obliki novi zakon o občin- skih ljudskih odborih, nakar je v ra- zumljivi obliki podal kratek pregled o dogajanjih v svetu in doma. Predsed- nika občinskega in frontnega odbora pa sta seznanila volivce o načinu glaso- vanja, o delu za čimboljšo udeležbo na volitvah in o okrasitvi posameznih vo- lišč. Ljudje so se tokrat vračali na svoje domove prav zadovoljni. Ker je bila doslej frontna organizacija Šmartno ob Paki ena izmed najboljših, zato smo trdno prepričani, da tudi pri volitvah ne bo popustila in bo vsaj ena med prvimi v okraju. FRONTOVCI IZ SMARTNEGA OB PAKI SO NAPOVEDALI TEKMOVANJE Frontovci iz Smartnega ob Paki so napovedali vsem frontnim odborom v okraju Šoštanj tekmovanje za čimboljše uspehe pri volitvah v naslednjem: Kateri občinski odbor OF bo najlepše okrasil prostore, kjer se bodo volitve vršile, kakor tudi najbolje poskrbel zö zunanjo okrasitev zgradb na dan volitev. Kateri občinski odbor OF bo poskrbel za čim večjo udeležbo na volitvah. Kateri občinski odbor OF bo dosegel najprej 100% udeležbo. Kateri občinski odbor OF bo dosegel čim večjo izvolitev žena v odbore. Kateri občinski odbor OF bo pripravil največ volilnih množičnih sestankov pred volitvami in poskrbel za čim večjo udeležbo. Smarčani so odločno pristopili k ia- vajanju tekmovalnega programa, zate se tudi vsi odzovite njihovemu pozivu. Fronta v Lesîcnem se je popravila Drugič sklicani zbor volivcev za pod- ročje Lesično je bil dobro obiskan in je popravil sramotno udeležbo ob prvem sklicanju. Pa tudi odbor OF se je po- trudil, da je prišel v stik z volivci. Razprava o kandidatih je bila živahna, saj je morala kandidacijska komisija nastopiti dvakrat, da je dosegla popolni sporazum z volivci. Predlaganih in spre- jetih je bilo 8 kandidatov, izmed ka- terih bodo izvoljeni štirje. Na zboru so govorili zlasti o obnovi, da ne morejo dokončati obnovitvenih del, ker ne do- bijo obnovitvenega kredita. Tu je po- segel vmes tov. Leskovšek Jakob z raz- nimi napotki. Volivci so sprejeli nekaj točk v tekmovanju z Zrečami, med dru- gim, da bodo volitve končali v dopol- danskih urah. Istega dne je bil izredni občni zbor splošne kmetijske zadruge Lesično, ki je bil prav tako dobro obiskan. Za dele- gata v svet proizvajalcev so izvolili tovariša Draga Jazbeca, ki se je nedavno vrnil iz kadrovske službe in se v teh nekaj dneh pokazal na več področjih, posebno v predvojaški vzgoji agilnega. Do malega vsi so želeli, da bi se iz čistega dobička nabavili lonetijski stroji. Zlasti motorna sadna škropilnica je še posebno potrebna, ker preti nevarnost, da nam bo kapar uničil sadovnjake. Za hribovske zaselke pa se naj nabavita še dve ročni škropilnici. Zadružni delež so zvišali na 500 din. DELOVNI KOLEKTIV Okrajnega mizarskega podjetja Šempeter v Saviniski dolini čestita vsemu delovnemu ljudstva ob Dnevn republike. — S Titom naprej sa boljšo bodočnost naših narodov! Stran 4 »SATINJSKI VESTNIK«, dne 2t. Korembra 1952 Stcrr. 41 Graidbeno podjetje „BETON", njega uspehi in gradnje v bodočnosti,.. Splošno gradbeno podjetje »Beton« je T letošnjem letu pri svojem delu do- ■egio značajne uspehe, ki so ga v tek- movanju postavili med najboljše grad- bene kolektive v republiki in za naj- boljšega na področju Celja in okolice. OD STOR DO ZAGORJA SO GRADBIŠČA »BETONA« Najvažnejša gradbišča celjskega »Be- tona« 30 v Storah, Celju, Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. V Storah gradi- jo poslopje za nov elektroplavž, poleg te^îa pa še 20 novih objektov. V Celju dokončujeio gledališče, nadaljujejo gradnjo novih obiektov Tovarne orfïan- ■kih barvil. Gradbišča so še v Cinkar- ni in Preboldu. V Hrastniku gradijo velik samski dom, transformatorsko postajo, eno 18 stanovanjsko in več 14 stanovanjskih zgradb. V Trbovljah gradijo tovarno za proizvodnjo rudirskih strojev ;>Miha Marinko«, IG stanovanjsko zgradbo in več drugih objektov. V Zagorju bodo dogradili moderno rudarsko kopalnico, popravljajo pa tu- di stanovanjske zgradbe, v Potoški vasi pa gradijo kolonijo in transformatorsko postajo. NAJVAZNEJSF GRADNJE V BODO- ČEM LETU Podjetje »Beton« zaposluje veliko število delavcev iz vse države. Gradbe- na dejavnost tudi čez zimo ne bo pre- nehala, vsaj za veliko ne. Kolikor jim bn vrpme dovoljevalo, bodo gradili tudi čez zimo. Najvažnejše gradnje za prihodnje leto bodo brez dvoma: železarna Store, kjer mora biti poslopje zgrajeno do 1. sept. 1953, dalje transformatorska postaja med Jožefovira hribom in mestnim po- kopališčem, nova tovarna v Trbovljah, gradnje v Hrastniku in nadaljnje grad- nje v Tovarni organskih barvil v Celju. PRESEŽEK — AŒHANÎZACIJA Podjetje »Beton« je letos povišalo ivoj plan od 500 do 800 milijonov din in so ga po vrednosti dosegli že sep- tembra. Ves dobiček, ki ni ravno maj- hen, so sklenili darovati za komunalno dejavnost, društvom itd. Sklenili so, da bodo samo 20% presežka uporabili za plače. Tako so od presežka prispevali v stanovanjski sklad MLO 2.600.000 din. Poleg tega so dali dva in pol milijona delavskim kulturnim društvom, dija- kom itd. Veliko stanovanjsko zgradbo v Koc- bekovi ulici, ki je zadnje dni presene- tila pričakovanje Celjanov z doslej ne- znanim gradbenim tempom, bodo zgra- dili izvenplansko. Zgradba bo imela v pritličju lokale, 24 stanovanj in 16 gar- sonjer. Tudi za gradnjo te stanovanj- ske palače bodo prispevali del svojih presežkov, vendar le del, ne kot je po- ročal Slov. poroečvalec, da bodo zgrad- bo postavili izključno s svojimi sred- stvi. Del presežka plačnega fonda so pri »Betonu« uporabili za lastne inve:itici- je. Tako so na primer v Levcu ob Sa- vinji zgradili sodobno opremljeno sepa- racijo gramoza, ki ga uporabljajo пч vseh gradbiščih v Celju. V bodoče bo ta separacija zalagala tudi širši kro£ gradbišč in s tem znatno olajšala in pocenila storitve. Pri »Betonu« je nastopil čas, ko po- staja človeška delovna sila vse drago- cenejša. Seveda tudi sredstva niso bila propicia in poskrbeli so za nakup no- vih strojev. Tako so letos kupili velik bager, ki smo ga opazovali v Kocbe- kovi ulici in buldožer, ki bo v kratkem začel orati za Jožefovim hribom teren za novo transformatorsko postajo. Obe novosti bosta kolektivu v veliko pomoč in bosta sprostili na stotine delavnik rok za strokovnejša opravila. SEST PREDSTAVNIKOV V SVBT PROIZVAJALCEV — UČINKOVITO KULTURNO, POLITIČNO IN ŠPORTNO ŽIVLJENJE Izmed 1600 delavcev in uslužbencev bodo v svete proizvajalcev izvolili Sest predstavnikov. V Celju enega, т Sto- rah tri in v Trbovljah dva. Kolektiv »Betona« ima v Celju men- da najbolj razgibano kulturno življenje znotraj kolektiva. Imajo lastno prosvet- no dvorano, kjer deluje samostojno pro- svetno društvo. Sindikalna podružnica izdaja glasilo »Betona«, katerega dobi- vajo redno vsa gradbišča. V športu so zelo agilni in imajo tudi lepo urejen športni stadion. Posebno so agilni strel- ci in keglaši, v poletnih mesecih pa se razvije košarka, odbojka itd. Menda vsako gradbišče premore manjšo knjižnico. Veliko pozornost po- svečajo strokovnemu dvigu vseh delav- cev katerekoli veje gradbene stroke. Na ta način dosegajo pri delu lepe uspehe. Njih storitve so razmeroma hitre, ce- ne kar se da realne, a izvršena deia od objekta do objekta popolnejša. Vseka- kor pa zasluži podjetje »Beton« zaupa- nje investitorjev in v Celju, ki namera- va v bodoče gradbeno dejavnost šele dodobra razviti, smo takega kolektiva res lahko veseli. Zakaj ni v Celju dovolj mleka? Ce gremo v ranih jutranjih urah po mestu ali bližnji okolici, že vidimo pred mlekarnami čakajoče mamice. Glavna skrb vsake je čimprej kupiti mleko in ga ponesti domov za svoje najmlajše. Ta misel se pa v zadnjem Času ne more izpolniti vsaki mamici zaradi tega, Ker je premalo mleka. Tu je potrebno pregledati m pretehta- ti vzroke. Podjetje »Mleko«, katerega dolžnost je, preskrbeti celjske potrošni- ke z mlekom, zbira mleko na vsem pod- ročju Celja mesta in okolice. Ta teren se raznrostira od Polja ob Sotli pa do Vranskega. Na tem področju je podjetje v poletnih mesecih in še nekako do konca meseca septembra odkupilo preKo 6000 litrov mleka dnevno. Od te količine so ga porabili potrošniki mesta Celja in okolice do največ 3800 litrov dnevno, vključno z ustanovami in zdravilišči. Tz tega je razvidno, da je bilo mleka povsod dovolj in da ga je celo pre- ostajalo, tako da ga je podjetje moralo predelovati v sir in maslo. 2e v začetku oktobra pa se je poiavil občuten padec. Iz dneva v dan so kou- čine padale, tako da ga je bilo konec navedenega meseca še komaj 2900 lit. Po 1. novembru pa že beležimo padec na 2300 litrov in še manj. Tu nastane vprašanje, kje dobiti manjkajoče mleko? Podjetje je najprej ukinilo predelavo v Imenem, potem pa je začelo odkupo- vati mleko od KZ Šmarje, ki je mleko do tedaj prav tako predelovala. To mleko plačuje podjetje franko Šmarje po 22 din za liter. S tem se je količina spet dvignila na 2600 litrov. Kljub temu nam pa še vedno primanjkuje okoli 1500 litrov. Kje so Se vzroki, da mleka primanj- kuje? Doslej je podjetje plačevalo mle- ko povprečno po 15 din za liter. Ta cena pa v zimskih mesecih nikakor ni pri- vlačna za proizvajalca, če upoštevamo, da je na vrsti krmljenje in pitanje pra- gičev. V letošnjem letu je to tem bolj občutno, kajti krme za govejo živino ni in zato so se kmetovalci preusmerili na krmljenje prašičev, za katere pa je so- razmerno z govejo živino hrane dovolj. Kmetovalcu se izplača obdržati mleko doma, ga posneti, napraviti maslo in ga prodati na trgu, a posneto mleko po- rabiti za prašiče. Tu bo morda kdo stavil vprašanje: zakaj se pa ne dvigne odkupna cena mleka? S takšnim vprašanjem bi se podjetje tudi strinjalo, seveda če ne bi imelo pred seboj prodajne cene oziroma potrošnika, za katerega je prodajna cena 25 din že tako visoka. Povprečna od- kupna cena mleka je 15 din. Ce k tej ceni dodamo še vse stroške podjetja, preden pride mleko v prodajo, prodajna cena mleku naraste na 25,39 din. Iz tega je razvidno, da je nemogoče dvigniti odkupno ceno, ki pa jo bo podjetje vse- eno dvignilo za 2 din, tako da vsaj delno krije potrebe. Razlika pa se bo krila z drugimi artikli, kot so jajca, kuhano maslo in sir. Omeniti je treba tudi to: Podjetje »Mlekopromet« je od sprostitve obvezne oddaje pa do danes prodajalo mleko v lastno izgubo od 1 do 3 din pri litru. Tudi t« razliko so krili z drugimi artikli. Kako pa je s prodajo на splošno? Naloga prodajalcev je, da delijo mleko po vrstnem redu kot sledi: dojenčkom do 2 let, otrokom do 7 let, nato bolni- kom in starčkom. Ko so te potrebe krite, pa lahko prejmejo mleko tudi ostali. Zato naj bodo potrošniki sami toliko uvidevni in ne zahtevajo mleka, če nimajo otrok. Kajti mleka trenutno ni toliko, kolikor bi ga vsak želel. Podjetje bo skušalo stanje omiliti, ni pa za enkrat večjih izgledov, kajti me- sec december je najbolj kritičen. Vsem kmetovalcem pa svetujemo, da ne pozabijo otrok v mestu, med kateri- mi je tudi mnogo njihovih (gimnazija, bolnica) ter da oddajajo mleko v zbirne centre, ki so postavljeni na terenu. D. S. Pred pro8lai;o druge grupe odredov 11. decembra proslavljamo ustanovi- tev druge grupe odredov, ki jih je na Štajerskem združil in postavil narodni heroj Franc Rozman-Stane. Proslava bo v Celju, ne samo zato, ker je neka- ko središče štajerskega dela Slovenije, temveč tudi zato, ker so se v okolici Celja ti odredi tudi formirali, gibali in borili. Proslave pa bodo tudi v Zasavju, V počastitev proslave bodo v Celje prišli dve patrulji. Ena bo z ljubljanske strani, obiskala vse partizanske kraje okoli Kamnika in Zgornje ter Spodnje Savinjske doline. Druga patrulja pa bo prišla iz Koroške strani. Iz Celja pa bo patrulja krenila naprej v Zasavje. PREKOP DUŠANA KRAIGHERJA IK VERE SLANDROVE Na dan proslave bo popoldne prekop obeh prvoborcev na Slandrovem trgu. Mestni odbor ZB je v ta namen pripra- vil že primeren program glasbenih točk in spored žalnih svečanosti, ki pa ga bomo v prihodnji številki še natančneje opisali. Vsekakor bodo množične orga- nizacije ob tem prekopu dostojno za- stopane, kar je končno naša velika dolž- nost. Grobnica na Slandrovem trgu bo za- enkrat urejena le začasno. Del v zem- lji ostane sicer še v bodoče, vendar bo nad površino zemlje urejen sarko- fag, za katerega je izdelal načrte aka- demski kipar Stoviček. Trgovinska zbornica za okraj Celje-okolica že uspešno rešuje svoje naloge Trgovinska zbornica za okraj Celje- okolica je pričela pravzaprav delati še- le v začetku tega meseca. V tem krat- kem času se že kaže njeno koristno in usp>ešno delo. Naj na kratko seznanimo naše bralce, kakšen je delokrog njenega dela. Trgo- vinska zbornica ima poleg upravnega odbora še sekcije za prehranbene ar- tikle, sekcijo za industrijsko blago, sek- cijo za les, odbor za finančno vpraša- nja, šolski odbor, nadzorni odbor in častno sodišče. Prva posvetovanja od- borov in sekcij so se že vršila te dni. O važnih sklepih sekcij in odborov bodo seznanjeni vsi člani, po potrebi bodo pa sklicali tudi širše sestanke. Pravna služba zbornice bo zastopala člane zbor- nice v raznih sporih pred arbitražo ter bo dajala razna finančna in gospodar- ska navodila. V zimskih mesecih bo zbornica organizirala razna predavanja iz trgovske in gostinske stroke ter te- čaje za aranžiranje izložb in za stro- kovni dvig komercialnega in knjigovod- skega kadra. Na konferenci sekcije za prehranbene artikle, ki je bila v začetku meseca, so določili odkupno ceno krompirju od 13 do 15 din za kg. Izdelali so predlog o izločitvi posredniške vloge podjetja »Ži- to« pri nabavi žita za mlinska podjetja. Gostinska zbornica bo skrbela za dvig gostinstva in turizma z raznimi nasveti in pojasnili ter za strokovno vzgojo go- stinskega kadra. Zastopala bo svoje čla- ne pred državnimi organi. Na prvi seji upravnega odbora gostinske zbornice so predlagali OLO, da izda odlok o kon- troli in prodaji vina in žganja gostin- skim obratom, ki v glavnem vsebuje predpis o najnižji maliganski stopnji vina (9%) in prepoved točenja šmarnice in vseh hibridnih ter mešanih, kalnih vin, ki so nagnjena k pokvarjen ju Sklenili so tudi, da morajo imeti vsi gostinski obrati določen obratni čas ter cenik, ki bo vseboval poleg cene in bar- ve vina tudi sorto ali tip vina ter ma- ligansko stopnjo. Ustanovili so tudi pri- pravljalni odbor za ustanovitev turistič- nih društev v Planini, Vranskem, Slov. Konjicah, Rimskih Toplicah, Dobrni, Rogaški Slatini, Žalcu, Zrečah, Vojni- ku, Kozjem, Podčetrtku, Polzeli, Rogat- cu in Šmarju. V Laškem pa turistično društvo že obstoja. Ce bodo sklepe tudi čim hitreje rea- lizirali, bodo uspehi ter kulturnoj ši iz- gled in postrežba v naših trgovskih iji gostinskih obratih kaj kmalu vidni. V Velenju je predaval minister dr. Potrč Preteklo soboto je v veliki kinodvo- rani doma »Svobode« imel predavanje minister vlade LRS tov. dr. Potrč. Go- voril je o mednarodni organizaciji dela, o svetovnem proletariatu, ki se združuje v internacionalo, o sindikalnem gibanju v Ameriki ter o zapadnem proletariatu. Povedal je svoja opažanja in vtise z zasedanja OZN in o glasovanju po ju- goslovanskih predlogih za pomoč ne- j razvitim državam. Govoril je tudi o notranjepolitičnih vprašanjih in opo- zoril na važnost izbire dobrih predstav- nikov ljudstva v ljudske odbore. Po končanem predavanju je odgovar- jal na številna vprašanja v veliko za- dovoljstvo ljudi, ki si takih predavanj ; še želijo. À v LIBOJAH SO USTANOVILI DBUŠTV« LJUDSKE TEHNIKE V Libojah >o ▼ soboto ustmnovili drnštro ljudske tehnike. Na nstanoTnem cborn J« bilo okros 60 ljudi, T«činoma mladincer. NavEoS pa je bil tudi predstarnik okrajne^ft •dbora Ljudske tehnike tOT. Peperko. Drn- štTO je bilo nstanoTlJeno na pobudo sindi- kata in mladine keramične industrije, тк1јв- ëili pa s« tudi mladinci iz rudnika in Tasi. Do Bbora se je prijavilo za потв druitTO M ljudi. Po dosedanjih podatkih je največje гљ- ■imanje sa avto-moto sekcijo, potem sa ko- mični im fotoamaterski krožek. Poleff t«b bodo pri druitvn ustanovili ie sekcije ж» strojništvo, olektrotohHiko im vorjetm* io mm lirodai-stvo. gtev. 481 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. novembra 1952 Stran 5 Opozorilo 1 z ustanovitvijo podružnice Narodne banke v Laškem smo dobili novo bančno številko 6252-31122-0 Grospodarskim podjetjem, ki nameravajo v letu 1953 graditi iz amortizacijslsega sklada, kakor tudi vsem ustanovam se priporočamo za prevzem gradbenik del Naše storitve so zaradi izpopolnjene mehani- zacije cenejše, li- ва*«Нл Celjana Vladimira T.evst'ka. naSesra najboljšega prevajalca. .Tnlija Rračičeva. ki if. njen talent pred vojne odkril Prežihov -Voranc, bo brala iz svoje prore. Prvič bo javno nastopil Izidor ITorvat z odlomkom iz ene svojih novi. Mladi Drago Hribar, ki se je letos pojavil v »Novih obzorjih.« bo bral nekaj svoje lirike. Jnrček Krašovec nam bo nodal črtico, tako tudi Jože Kroflič. Anja Maítkova nam bo daK pogledati v svojo no- vejšo liriko. prav tako Albin Pot?javor^ek. Fran Roš bo bral Se neobjavljene pesmi, Stane Terčak pa odlomek »Kajuhova smrt«. Izven teh, po abecednem redu navedenih, bo verjetno nastopil tudi še Savinjčan Drago Knmer. ki je s svojim pravkar izišlim prven- cem »Karlekove prigode« na mah izzval po- sebno pozornost v naših vodilnih literarnih krogih. Nekaj vmesnih klavirskih tnčk bodo pri- •pevale dijakinje celjskega učiteljišča. Želimo, da bi večer dosegel svoj namen tako po svoji vsebini, kakor tudi po zani- manju naše javnosti. KE PRILEPT^AJTE NA PISMA RABLJB- NIH POŠTNIH ZNAMK Dnevno se dogaja, da prejema oddelek sa ■otranje zadeve v Celju od pošte v Celju v j pncfnnek pisma, na katerih so milepljene ie j rabljene poštne znamke. Odrt<»'ek za no^ra^^J« sndev*! пт>пг,агјч. da je пчЛепИчпј« ž- rablje- nih pos+Tiîïi znamk na nîsem*'r» p'>ü?'?'r» 1гт»,- nlvo. določena Je kazen do enetra leta in bo. in izsledeni krivci predani javnemu tožil- VLOM TfK J02EF0VEM HRIBU T,«n>4V4 v>4-*.n^šoV. ns^'-ïb-"" «ri »^»-«rtf- ▼anje Vincenelje Milan na Jožefovem hribn. Odn<««!lA je г-^г^ш obl*Ve in "er^'a v ve«!- ■esti okrog Se.OOO din. Razber'koTO so zaprli. NEPOí^TEXA BLAO-^-TNICARKA Danica Kidrič Iz Dobrove т cel?siri окоИеЈ Je bila tisln»bena V^t м,о.,ј.,;?ит1сп nrl rnravi trgovskera poi1ii»t?4 »Pot'-o'nik-T т C»- roneverjla skupno din. PremeS^'ena j-» bila v jeseni т podm»n?po »Potrošniki« »Si- dro,, M-rîhP'Ofî reifî. Ta-n jß. 8 ponever- bami nadaljevala. To je delala na ta način, d4. je kot blarajničarka s pomočjo radiranja blokov prikazovala manjše plačane ZT^-sk«. Kidričeva se bo zagovarjala pred sodiščem! NE lORAJTE SE Z OROŽ-TEM 1«Hofni рлтг./>»п1 delavec /nton Krajne Ir Dobrove v celjski okol'ri »« im"1 do»"- «Vr'- f„ ^„:,Mr„ t^.'jlre. ImM 'e tudi ■ekaj nabojev. Naboje jo Krajne razdrl. od- vzel kroglo, na smodnik pa »"al >šrot« in panir. Te dni je s svojim 14-letnim pri- jateliem Pangerl Her^^anom r-« hli.inîi tr-v. ni4 streljat. Med potjo je Krajne v preprl- «anîu. da je pnška prama. po-r.e-M n-i Pn«. Гег1л in snrožil. V puiki pa je bil naboj, ki je Pangerla radei v obraz. Pangerl je dobil t"-'--> nn'l,-'»''*«« ■^п nhr4-Fii bo Terî-t'ie •slepe! na levo oko. Ta prime* je zopot iva- rilo, naj posebno mladoletniki no akrivaja «loma orožja in so s njim igrajo. NEPOŠTEN MOJSTER ie T*Per .To*e ir, C-Vîa. Kot moist-r Je bfl ^•»•tnclcn v T->v?i''ni от^ч-^ок^ћ »^arvil v i^retn. Zida si lastno sta^ovanlsk- b'š^. F«"- »> z«, gratín'O hiš", potreboval betonsko fel^zo, ra je v tovarni ukradel za 9574 din. Prej je bil zaposlen v tovarni »Metka« v Ce'jn. Tudi ta-n je s tatvino oškodoval tovarno za okrog 3753 dinarjev. Lajler je bil predan sodišču. PREDRZNA TATVINA Pred nekaj dnevi se je mudil v Celju P« opravkih uslužbenec Založbe Mladinska knj - Sa v Ljubljani Marijan Cerne. Med britje.u v brivnici »Marko« v Stanetovi ulici je svoji »ktovko, v kateri je imel 16 zlatih nalivnih Peres in še druge predmete, pistil na obe- »ai"aiku. Priliko je izrabil 26-letni Hinko Poglajen iz Colja Ia izmakail aJttovko s ve»- bino v vrednosti 90.000 din. Ukrademo pred- mete je prodajal v Litiji im na Vrhmiki. Bil je izsleden in aretiran. Ukradene predmete •o ▼ glavnem našli in Jih vrnili laetnikn. SPOMENIK PADLIM 2BTVAM NA TRGU SVOBODE BO V LETU 1953 POSTAVLJEN Mesnti odbor ZB neumorno dela na tem. da bi v letu 1953 na Trgu svobode pootavili spomenik padlim v osvobodilni borbi. Tre- nutno ie ni znano, kdo bo spomenik delal in la kateri osnutek se bodo odločili. Vemo le toliko, da za kar koli se bodo odločili, bo za celjske žrtve dostojni spomin in hkrati dokaz naše globoko zahvalnosti, da lahko svobodno živimo in gradimo lepšo bodoé- most svojemu narodu. TERENSKI ODBOB BK ОАВЕПЈЖ se najlepše zahvaljuje »Kemični« tovarni т Celju za denarno podporo, ki nam bo v vo. liko pomoč sa obnovo naše »Postaje prvo po- moči«. Za vsgled maj bo vsem ostalim podjetjem! KIPAR STOVIČEK SE JE PONESREČIL Pretekli teden se je pri delu v novem mestnem gledaliičm ponesrečil akademski slikar btoviček. Pri dviganju težkih kosov reljefa ma njihovo mesto na pročeljm stavbe, se je zgodila nesreča. Padel je z enim de- lavcem vred na balkon. Oba so prepeljali v bolnišnico. Medtem ko je delavec po prvi pomoči bolnico ie zapustil, je kipar ostal tam in se bo moral zaradi poškodbo dalj časa sdraviti. Želimo, da bi kmalu in do- dobra okreval. KDAJ MISLI »CEGRAD« V CELJU PLACATI KIDANJE LANSKEGA SNEGA Novi sneg je že pobelil Luče in utegne se zgoditi, da bo treba spet vzeti lopate v roke. Toda delavci solčavske gozdne uprave se še vedno spominjajo, da jim jo »Cegrad« za kidanje lanskega snega dolžan še 10.000 din. Kako bi pozabili, ko pa živijo le od zaslužka svojih rok. Delavci so za izplačilo povabili na po- sredovanje sindikalno podružnico, ki pa tudi ni storila ničesar, čeprav je delav- ska organizacija. Tako solčavski delavci ob pogledu na letošnji sneg mislijo na lanskega in pravijo, če se s tistimi de- setimi jurji ne bodo srečali, se tudi s »Cegradom« ne bodo v zametih, če bo potrebno. (c) OKROŽNO SODIŠCB 47-letnl telefonski monter, zadnji čas s»- poslen pri podjetju Ceste in kanalizacije v Celju, Viljem Zupančič, se je zagovarjal z»- radi nemoralnega dejanja, ki ga je rakr^vil na'1 neko žensko v Mestinjn in zaradi Jür- Jenja sovražne protidržavne propagande. Ob- sojen je bil za obe dejanji na 2 leti in 4 mesece strogega zapora. e S3-letni delavec Albin Kangler je v no61 od 1. »"Ч 3. oV+'^'^'"a 19'?2 та*""' "ospodarsko po- slopje ▼ Žečah pri Konjicah, last Jožefe Skutnik in delna last tudi njegove žene Mi- haele Kangler. Po'isr je izvršil iz maščeva- nja. Požar je povzročil 448.000 dinarjev ško- de. Kangler je bil obsojen na 2 leti stogega zapora. • PoTno-Jna Vnjigovodkinja, 21-letna Vktorjja Stancer Je biK zaposlena nr' obPin'-kîh ro- spn'^arskih podjetjih v Mozirju. V času od maja do septembra 19.52 si je pocto^^oma pri1aši'nT.\ TTi»>ske denarja, ki jih je pr»jemal» od prodajalke občinske pekarne v Mo-''"'-' So"fie Karč*.. Poneverjena vsota snaša M.52f dinarjev. Staneerjeva je bila obsojcma na 1 leto in e mesecev zapora. OKRAJNO SODI'CE Cvikl Franc je 20. julija letos т Letnim « nožem grozil Karlu Javorniku. Obsojen je bil na sonn dîn denarne kr'zni. — Alojz Ko- rošec je 2R. 12. 1951 v rostilni .Ta-'b^c v Rîf- nikn pri Sent'"Гin I možem sunil med rebra Viktorja Kresnika in ga te«ko telesno po- škodovsV Obsojen j« b'l na 6 mes^^-ev т-у^п- ra. — Lipov^ek Ivan je 22. 8. 1952 v Med- |а<гг| nr' í^eMu rsn^del na njenem stanova- nja Strmičnik Angele jo ndaril po ebrazn ter lahko ti'l'^'no poškodoval Kazen 14 dni zapora, pogojno za dobo enero leta. — Лл- berSek Ivan iz Doropolla pri Planini se ?e od JnVJa 1949 de derembr« Ifl.M neuprtvičeno p»?nl z lesno trrovino. Plača' bo za to SO,001 dinar»«»v. — Slavko Tl«e1i It, Orajske vasi pri Oomjlcitem. je IS. anrJla 19"2 s ne«t»>ij pre- tepel Trnaea Ocvirka In mn povzročil pre- tres mnïçan in prelom baze lobanje ter ga te«ko poškodoval. Ob î^fi pr'Tiki .je pretepel tuf*! Valenf'ia Borin. S^^^l bo 4 течеее in B dni. — Ljudmila Knroïee je jnl'Ja le+os V Samskem domu na M'kl-vSkem hribu Iva- nu Condak vrela sončno, očala ter pilico za nohte. Že prej je imela kazen 8 mesecev, z^fo bo sedal skupno sedela 9 mesecev. — Лоп Alojz, šofer iz Pregrade, se je bavil od me- sera јчл?!а /»o t*. oVt^Vir«« l^^l w prodajo koles. Razen tega je 19. 8. ItSt ▼ Stanetovi ulici v Celjn izgred tr-ovine »Ko- vina« vzel moško dvokolo, last Mnhovee Konrada, vredno 25.П»>0 din. Ka'-en 1 leto In 8 mes-ca zapora. — Vnfl^h .Takob je l'i. n.nrì- la 1941 v vinofrradu .Tanka ,Te»a v ^a^^nkovel v prepiru z Ivanam Verbice»»! fn n^esrovo že- no Jožefe zagrabil za motiki In kamen in vse vrgel proti navedenima. Zaradi posega po nevarnem orodju je bil obsojen na 1 me- sec in 5 dni Tapora, ротојпо za dobe dveh let. — Alojz Novak je 12. 8. 19.52 v pi-^^-ni na svoji žagi v Vrbnem napadel Jakoba Pilka In ga večkrat udaril po glavi. Obsojen je bil na 7 dni zanora, porojno za dobo enera leta. — Janžek Peter iz Negonja pri Rogaški Sla- tini je 6. 4. 1952 ukrailel izpred gostilne Bračnn v Podplatu moško dvokolo, vredno 15.000 din, last Franca Krivanika. 23. 0. 1952 je v državnem gozdu v revirju Boč ukradel 2 pr. m. drv in jih odpeljal na svoj dom. Drva je hotel prodati dalje, varnostmi organi pa so mu to preprečili. 3. 5. 1952 je v gozdu Oskarja Bufolin podrl 2 smreki v vrednosti 5000 din in Jih odpeljal proti Hr- vatski meji, da bi jih tam zamenjal za dva prašička. Kazen 11 mesecev zapora. — Ma- ro- št> u Ivan in Marovšek Bernard sta v To- varni kovanega orodja v Fužinah pri Vitanju, kjer sta bila z.aposlena, v času od maja 1950 do februarja 1952, si na nedovoljen način prisvojila razno orodje, ki ga izdelujejo v tovarni. Obsojena sta bila Marovšek Ivan na 1 mesec zapora, Marovšek Bernard ma 15 dni zapora. Bernardu je kazen odložena za dobo 2 let. — Junger Martin, električar v Celju in Gregi Anton, ra'liotelegrafist v Viš- nji vasi, sta dne 17. 9. 1952 pri Zg. Kmngoti poskušala nedovoljeno prekorač ti državno mejo. Obsojena sta bila vsak na 4 mesece zapora. — Na 15 dni zapora je bil obsojen Franc Kranjnc, ki je 8. 6. 1952 prehitro vo- zil osebni aviomoba proti Aškerčevi ulici v Celju. Zaradi prenagle vožnje je podrl mo- torista Franca Grum. Obsojen je bil ma 15 dni zapora. — Prašiček Viljviii in Јелко -ìo- že sta izvršila kaznivo dejanje ogrožanja jav- nega prometa. Prašiček V Ij.^m j- iz nepaz- ljivosti 19. 3. 1952 postavil kretnice la pro- govni avtomobil, ki je odpeijul iz žel. znišks p (Staje Celje v smeri proti Laškem na desni, namesto na levi tir in ne da bi se prepričal o legi kretnic, oddal z.iali na;r.e . .)en ^o Jožo jo odpeljal progovmi avtomobil i« šol- ... in zaledja ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BOR- CEM NA PONIKVI PRI GBOBELNEM Občinski odbor Zveze borcev na Ponikvi pri Grobelnem bo odkril skupno z ostalimi množičnimi organizacijami v nedeljo, dne 30. novembra spomenik 28 žrtvam sa naš* svobodo. Slovesnost se pri£ne ob 9. uri »raj. PIONIRJI SO PRIKRAJŠANI. . . že drugo šolsko leto pionirji šole Rečiea ob Savinji željno pričakujejo šolske radijske oddaje, a saman. Tov. upravitelj se izgo- varja, da je šolski radio pokvarjen. Pionirji pa tega kar ne verjamejo, saj po vsej Soli irrmi radio is upraviteljeve kuhinje. Resno so vprašujemo, kako dolgo bo to še trajalo? Cndno se nam zdi, da vsaj ostali učitelji tega ne uvidijo. Morda se boje zamere? Občinski ljudski odbor pa plačuje naročnino za radio. Predlagamo, da naj bi tudi šolski inšpek- torji posvetili več pažnje temu vprašanju, aaj Je verjetno ie več takih primerov. D. P. NIMAJO ČASA... Povejte, če ni to malomarnost! Odnos, kt ga je pokazal Občinski ljudski odbor Rečica ob Savinji do učiteljice, je vse graje vreden. Minulo je že več kot dva meseca, odkar se Je pričel pouk, pa ie danes nima primernega stanovanja. Stanuje v sobi brez peči in bres potrebne opreme, da se nima kje priprav- ljati na pouk. Zanimivo pa je to, da vso prošnje in urgence nič ne zaležejo. Treba bi bilo napisati le odločbo, pa bi bila stvar mre jena. Jalovi izgovor: nimamo časa, jih pač ne opravičuje. Kajti v dveh mesecih bi se s dobro voljo 1* nailo toliko iasm, da bi napisali odločb* ! -mr IZ ŽALCA Mrtvega o* našli ob cesti Zalee—VrbJe Sf- letnega Alojza Terglava. Obdukcija je ugo- tovila, da ga je zadela srčna kap, zaradi česar so razne govorice • tej zadevi neute- meljene — Na cesti Žalec—Šempeter je zadel neki vinjeni kolesar v osebni avto, ki g» Je vozil šofer Kari Rifelj. Kolesarja so po- ikodovanega prepeljali v celjsko bolnišnico. VELIKA PIRESICA Dno 22. novembra se je vračal vinjen proti domu na Pernovo pri Veliki Pirciici 54-letni Frane Lebar. V temi je padel v potok Pi- rešico in utonil. Po treh dneh ga je maila tema mrtvega v potoku. TEPANJE PRI KONJICAH V Perovcu se je 20. novembra zgodil grd sločin. Iz družinskih razlogov je tega dne zvečer 24 letni sin posestnika Antona Le- skovar z angleško brzostrelko zahrbtno ustre- lil svojega brata 29-letnega Franca Lesko- ▼arja. Anton Leskovar ee je pred kratkim vrnil is жарога, kjer Je presedel dveletm* kasen zaradi protidržavne propagande. Glob- lje vzroke aahrbtnegm aločina b* dognala preisk&vm. » PREBOLDA 20. t. m. prevzame zdravniik* mesto v sek- t*rski in obratni ambulanti tov. dr. Vladimir Ealar. S 1. decembrom začne delovati tudi pre»- potrebna posvetovalnica za matere in otroke. Čas ordinacij in celotnega zdravniškega dela, ki bo s nastopom novega zdravnika re- organiziran, bo uprava sektorske ambulante Prebold javila vsem ljudskim odborom (▼ okolici), upravam podjetij in ustanov kakor tudi mnoiičnim organizacijam na področja, ki ga sektorska ambulanta obsega. Upokojenemu tov. dr. Arnšku, ki je kljub ■voji starosti dosedaj vestno opravljal svojo službo, se prebivalstvo, istočasno pa tudi Svet sa Edravstv* OLG, iskren* aavahljmje. F. IZ OOMILSKEOA Pretekli teden so na pobudo matičarja Babnika metanovili strelsko družino, katere začasni odbor ima nalogo vzbuditi zanimanje sa ta iport in zbrati čim več članov. Dru- žina bo zgradila s prostovoljnim delom stre- lišče nad Grajsko vasjo pod kamnolomom. • Pionirji ▼ osnovni šoli se marlj'v* priprav- ljajo na proslavo Dneva republike. Nastopili bod* s deklamacijami in pevskimi točkami. • Se nekaj dni in delo pri modernizaciji ce- ste bo končano. Cesta, ki ima mednarodni pomen, se bo povezala s asfaltno cesto, ki je bila dograjena lani. Stroj »finiSer« se počasi la vztrajno pomika po cesti. Težav* pri gradnji betonskega mostu čes Boljsko so premagane. Delavstvo se trudi, da bi dela dokončali, preden bi Jih onemogočil mraz. N M. ÏZ SLOV. KONJIC Fri volitvah delegatov za okrajni sbor pro- izvajalcev so obrtni delavci, ki Imajo v Slo- venskih Konjicah samostojne podružnico, med drugim sprejeli tudi sklep, da bodo te- kom letošnje zime pripravili več predavanj iz gospodarskega in finančnega poslovanja podjetij. Ker so ti člani večji del i/, manj- ših lokalnih podjetij, kjer tu in tam delavei ie niso prišli toliko do veljave v upravlja- nju, jim bodo ta predavanja mnogo kori- stila, saj Je to le T njihovo lastno korist. • Odbor za delo pri OLO Celje-okolica J* ta teden sklical predstavnike vseh večjih in manjših podjetij iz Konjic, Loč in Zreč na skupno posvetovanje po vpraSanj'i zaposlitve, premeščanja in odpuščanja delovne sile. Po- leg predsednikov UO in DS so bili navzoči tmdi predsedniki sindikalnih podrnžaie. Na posvetovanju so med drmgim sklenili, da !>•- do podjetja v glavnem zaposlevala novo de- lovno silo le preko p*ered*valnice za del*. Da bi *db*r sa delo d*bil čim več stika ■ podjetji, bodo podobna posvetovanja ie več- krat sklicaU. 1,. T. ŠMARTNO OB PAKI KRAJEVNI ODBOB BK DELA Prireditev RK v Šmartnem ob Paki, ki J* bila preteklo nedeljo, se je kar dobro ob- nesla. Ker je bil čisti dobiček sorasmerm« lep, bodo is tega nabavili vse potrebno sa postajo prve pomoči, ki se sedaj snuje. Go- tov znesek je odbor nakazal tudi naii pro- svetni knjižnici za nabavo novejiih sIot- Btvenih del, kar Je prav hvalevredno. CESTNA DELA Cesta, ki se vije is vasi proti postaji, m bila vredna tega imena, saj je biH bolj ja. rek ko cesta, se sedaj pridno posipava. dela bodo stala okrog 200.000 din. Dolgo J* trajalo, da so se merodajni sganili. Začeti kt treba, pravi pregovor! NA PLANINI IMAJO SVOJ KINO že v Hnskem letu .je na Planini zasrorela prva električna žarnica. Po mnogih hiiah ■• dolgoletne petrolejke in leščerbe odpravili med staro iaro. Elektrika je bila prvi k»> rak k novostim v teh osamljenih krajih. Pla- nincem je pred nedavnim prišlo na uho, da ima Okrajni odbor ljudske prosvete na ra»- pelago majhno kino-aparaturo in da jo b* dobila tista organizacija in občina, ki b* prva usposobila kino-opersterja. Planinčanf niso prav nič čakali; kar takoj so se znašli in zainteresirali za to delo dem«'>ilì7iranege borca. Kino-aparaturo s* šli iskat! Ze ши slednji dan in jo pripeljali na Planino. Posebne dvorane na žalost na Planini ni- majo, toda kljub temu jih ta pomanjkljivost ni spravila v zadrego, ker so se takoj sma- nili s SAP, ki jim Je dal na razpolago avto- busno garažo. Kljub močnemu dežju je na prvo predstavo, ki pa se na žalost za'-adi tehničnih ovir ni vrilla, prišlo ж lastnimi stoli, stolicami in klopmi nekaj rad 100 ob- čanov. Kar prvega dne ni bilo izvedeno, s* organizatorji popravili naslednje dni. ko s* Planinčanom zavrteli film »Slaviea«, ki .je p« vsebini njim tako blizu in ki jim .fe obudil spomine na dobo oknpacije in na njihove tež- ke dneve. Začetek je tu in nadaljnje delo ne b* težko, če bodo tako nadaljevali vsi. ki ai želijo nekaj novega. Planina in vsi njej po- dobni kraji morajo s časom dobiti vse, kai so si v NOV zaslužili. Tudi do sedaj bi bilo v teh krajih storjenega mnogo več, če bi s* za to zadevo interesirali vsi in bi imeli pred seboj glavni cilj: njihov razvoj in napre- dek. NA PLANINI NAD/^T^UJEJO IZGRADNJO ZADRUŽNEGA DOMA Ze dolgo je od tega, od kar na Planimi stojijo zidovi začetega zadružnega doma. Kljnb temu da Planinčani prostore za knl- tuilno-prosvetno življenje potrebujejo bolj kakor kar koli drugega, se delo na tem po- lín do pred kratkim ni premaknilo z mesta. Sedaj so začeli; na zidove so položili beton- ski venec in na ta način vsaj začasno za- varovali že izvršeno delo pred razpa''anjem. Milijonski krcfiit. kj Jim je bil pred kratkim odobren, bo Planinčanom omogočil, da bodo izvršili pretesni »lel na zadr-žnem domu in so s tem že storili prvi korak, ko so ir Bo- horja navlekli potrebni les in ga izročili te- sar i em v nadaljnjo obdelavo. Množične organizacije, ki so zaživele, n* smejo nikoli več dovoliti, da bi Planina za- spala in da bi se celotno življenje razvijal* samo v krajevni gostilni in po domovih, TARNANJE IN RESNICA Tako miToogred« njamete na nbo v avto- busu ali nekje v razrevom na vo.jniškem sek- torju, da ie tamka.jšn.ji krajevni zdravnik tov. dr. Silan S'Io siromašen, d« «ivi v kih socialnih prilikah, da se nekako za tal^ uno n.jegovo stanje n'hče ne z^^eni itd. Skralka Po takih govorîeah in tudi po sm- ПЛ-ПТОГ«^ ЈТ!Г'«Л" tov. í''-''-*Or''> oblačenju) ljudje res lahko dobe vtis, da J« pomoč nujno potrebna. To je ena plat ki jo mora-no unoStevtI, zlasti če je resnična. Obdelnjmo "a ie dra- go plot in poglejmo sledeč" številke: OsnniT-oa pla^a. k' jo »>roJema tov. dr. SW lam znaša po V. plač. skupini temelj-e ured- be 16 500 din, funkcijski dO''atek 510 din, za dvakratno ura«1ovanje v ambulanti v Vi- tanju tedensko 5П00 din. potni stroški za ve»- njo v Vitan ie (k.jer tndî stanovi-) SOOO din, povprečni znesek za ebîske bol'ijkov na do- movih 2000 din. dodatek za 4 otroke (v be- doce za tri) 12.0^0 din evenni mesečni pre- jemki tov. dr. Silana S9.000 din. Povedati moramo fndi to. Tov. dr. S"am oprovlja privatno prakso in ie bil o'idavčom z 1460 din letnega davka. Mimogrede ko i* gre za obdelavo d'-^'e p'at' je dobro ^*- Jasnitv da je v Voîpikn že dali Č4sa za t*v. dr. Silana pripravljen* stanovanje na PavK Savine, ki je 18. 8. 19-52 v Kocbekovi alici večkrat s pestjo udarila Minko Vovk in J5 lahko telesne poškodovala. — Alojz Vozlič je 24. 5. 1952 v Šmartnem v Rožni dol'ni v fan- tovskem spopadu vrgel Tnrniek Franca na tla in ga ndaril s kamnom po glavi. Ob- >*J*m J* bil na 15 dai capara, p*g*ja* aa dobo enega leto. USMILITE SE MB . . . Jas, poSvcdrana in nikoli popravljena klop pred avtobusno postajo iz.javljam, da ne morem več nuditi čakajočim potrebnega po- čitka. Zaradi starosti pa mi naj pogiedi mi- moidočih oproste, ker sem že amortizirana. Nadaljnja pojasnila pri SAP Celje . . . OB CESTI NA DOBRAVO Ob eesti na Dobravo v bližini, kjer se vele s cesto na okoliško pokopaliiče, je bil za časa okupacije zgrajen bunker ali zakloni- šče; vhod v to zaklonišče, ki je brez vrat, je tik ob cesti. Mimoidoči uporabljaj* t* zaklonišče kot javno stranišče. Toliko nesna- ge je tam, da je sramotno. Potrebno bi bilo, da se ob vkodm p**tovij* vrata ali pa s* ga zasipa. Fran Roš: PREGNANCI (Konec) Zimšek ji je povedal nekaj besed v tolažbo, pa ga ni poslušala. Kakor da jo biča lastni jok, je drhteča pohitela preko grobov spet k domu, kamor so jo s splašenimi glasovi klicali njeni tri- je otroci. Zimšek .ie sam s svolimi mislimi ostal v grobu. Dež je prenehal rositi, oblaki so se nekoliko dvignili z zemlje, sonca pa ni hotelo biti. Zdaj in zdaj se je zaslišal semkaj iz mesta krik, včasih kakor blazen, več- krat pa tudi posamezen strel, res čas pa hrup kamionov. Sredi popoldneva je odjeknila salva iz pušk, ki so ji sle- dile Še salve, končno pa je drdranje strojnic preglasilo ves ostali hrup. »Ljudi streljajo!« se je zgrozil Zim- šek v grobu in se ves zastrmel v stra- hotne glasove, ki mu je ob njih divje piala vsa kri v telesu in ga je zalival pekoč znoj. Strojnice so razgetale dalje, gotovo so kosile pred seboj živa telesa, stotine in tisoče življenj. Ves ta besni hrup se je slišal prihajati od strani, iz one me- stne okolice, ki je bila pomaknjena med vinorodno gričevje. Tedaj je z blaznim, jokajočim kri- kom, z razpuščenimi lasmi in razpra- skanimi krvavečimi lici odhitela gro- barjeva žena v mesto. Avion, jekleno brneč, je kakor zlo- vešč ptič zakrožil nad mestom, pojoč mu pesem grožnje in smrti. Nekajkrat je prenehala divja godba strojnic, dokler ni pred mrakom po- vsem utihnila, kakor da se je utrudila, nasičena s krvjo. Zgostila se je tema in pričelo je iz- nova rositi iz megle. Zimšek je zlezel iz groba in se splazil s pokopališča do gozda. Od tam je hitel, izogibajoč se potem, po razmočenih travnikih in blat- nih njivah, krijoč se tudi med drevjem, do prve vasi, uro hoda oddaljene. Noč, dan in še noč je prebil pri kmetu, ki ga je s strahom sprejel. Sele v jutru nato se je Zimšek vrnil na pokopališče. Iz izkopanega, z vodo zalitega groba je pobral kramp in lo- pato. Groharjevo ženo je našel v hiši, ležečo v postelji, bruhajočo iz sebe be- sede obupa in srda. Njen mož se ni vrnil iz mesta, ki je bilo zdaj spet od- prto. Ali vse to mesto je bilo zdaj kakor tiho, mrtvo pokopališče. Počasi se je Zimšek napotil v me- sto. Na nobenem oknu se ni pokazal obraz, nobena vrata se niso odprla. Po ulicah, po blatu in kaldrmi so mirno krožile do zob oborožene nemške vo- jaške patrulje. Le enkrat, dvakrat je mimo njih švignila skrivnostna senca žene, ki si je z robcem zakrivala objo- kani obraz. Tja, kjer so predvčeraj- šnjim padali streli, je hitela v obupu iskat moža, očeta, sina, brata ... S strahom je Zimšek stopil v sobo. Ob mrtvi Jerici, z glavo naslonjena na mizo, se je do kraja izmučena boril« z drema vico njegova žena. S krikom, ki je bilo v njem celo košček veselega presenečenja, ga je vroče objela, tre- petajoča z vsem telesom. S težavo je izgrgrala, kar mu je hotela povedati. Nemci so ga tu iskali in ga hoteli Imeti. Na seznamu hišnih stanovalcev je bilo njegovo ime, zato so ga zahte- vali in hoteli vedeti, kje je. Povedala jim je, da ie odšel v bližnie mesto va- bit sorodnike k pogrebu. Ni jim hotela Izdati resnice, da ga ne bi iskali in našli na pokopališču. Nemci so si ogle- dali mrtvo Jerico, nato je eden izmed njih zamahnil z roko in pljunil po tleh. Odšli so in vzeli s seboj gospo- darja Stanoia z obema sinovoma. Vsi ti trije so zdaj morda med onimi tisoči, ki so obležali pred strojnicami. Med njimi so tudi Slovenci, pregnanci... Zimšek se je okrenil k Jerici in jo pobožal po glavi. Pri tem se mu je zazdelo, da ji v potezah okrog usten igra prav rahel nasmeh. »Izkopal sem ji grob. Se danes jo moram ponesti na pokopališče. Edina pogrebca bova. Ali si videla? Njena smrt mi je ohranila življenje. Odslej dolgujem Jerici svoje življenje. Zdaj še bolj vem, kaj moram storiti. Ze jutri pojdem, da storim svojo dolžnost. Prav zato mi je Jerica rešila življenje, da morem to izvršiti tudi v njenem imenu. Hvala ti, Jerica..,« Siram t! »SAVINJSKI VESTNIK^. dne 28. novembra 1932 Stev. 4Ö Telesna vzgoja in šport Nogometno društvo Kladivar v počastitev Dneva republike v p*2«etlteT Dneva repvbllke Je ne pele opravi ND Kladivarja xaklju6iti srečanje к naJTidnejiim predstavnikom jugoslovanKkeea nogometa sagrebikim Dinamom. Dinamo, lanskoletni zmagovalec pokalnega tekmova- nja FLRređ dnevi bi se moral v Celju vrilti okrožni vadlteljaki tečaj m moSke. Druátva »Partizan« celjskeg» okrožja so prijavila za tečaj 16 tečajnikov, okrožni odbor v Celju pa je pripravil kvalitetne predavatelje, udob- na preno6L?ča in dobro prehrano za udele- žence tečaja. Podčrtati je ie treba, da bd vse atroSke za izvedbo tečaja kril »Partizan«, okrožni odbor za telesno vzgojo v Celju, če- prav jo v okrožju preko 40 delavnih društev se je razpisu tečaja odzvalo le 16 druitev. v tečaj sam pa so se javlU le štirje udele- ženci. Jasno, da se ob takem < odzivu tečaj nI mogel vršiti, ker bi bili stroški za izved- bo tečaja prevelild. Boleča rana vseh naèih društev »Partizan« na terenu je prav po- manjkanje vaditeljskega kadra. Vsako dru- štvo jadlkuje, da pač nJ pri njih tistega dela, ki bi ga vsi želeli od dništev »РагИжал«, ker ni vaditeljev. Sedaj se jim je nudila prilika. da bi brez društvenih stroškov prišli vsaj do deloma izšolanega kadra vaditeljev — pa zo- pet ni bilo odziva . . S takim načinom dela in odnosom do reševanja teh problemov bodo društva »Partizan« lahko še nmogo let bole- hala na pomanjkanju vaditeljev. Vadlteljsko delo zahteva celega moža, ki ima vsaj nekaj pedagoškega smisla za vzigojiteljsko dolo, moža, ki ga krasijo moralne vrline, poleg tega pa mora obvladati ie vrsto teJeanih vaj In osnov športov, ki bi jih naj v proceeu društvene vadbe i)06redoval svojemu članstvu. Ali takih ljudi v naáih druítvih »Partizan« ni več? V bodoče bo treba kadrovsko vpra- èanje reäovati skupno z mnoiičiumi organlza- oijami, zlasti pa z т1аЛ1пвко organizacijo — saj je naloga nas vseh, da bomo na odgo- vorna vaditeljska mesta v društvih »Parti- zan« postavili res ljudi, ki so vredni za- upanja пав vseh. Dobra izbira za ženski vaditeüski tečaj »Partizan«. žni odbor za telesno vzgojo, je organiziral vaditeljski tečaj za ženske za Tsa društva svojega crfcrožja. Odziv je Б11 iSftdovoljiT. Tečaja se je udeležilo 22 tečajnic is 20 društev, ki ao bile ves čas tečaja Iz- redno delavne, marljive in so pokazale moč- no voljo, da W v kratkih sedmih dnevih pri- doMle kar največ znanja za vaditeljski po- kUc po druátvlh. Tu so se pomešala kmečka dekleta z dekleti iz našega revirja Trbovelj. Zagorja in Hrastnika. Med njimi je t>ila res prav prisrčna vez, ki jo redkokdaj opaadi na sličnih tečajih. Predavata ji so seznanili te- čajnice z najnujnejšimi sredstvi in vajami, ki jih morajo gojiti v društvih, poleg tega pa so tudi prt teoretičnih predavanjih do- bila vso potrebno izobrazbo iz področja me- todike, higiene, anatomije, fiziologije, prve pomoči — skratka iz stvari, ki jih mor» poznati sleherna vaditeljica. čaa je prehitro minil in res ganljivo je bilo slovo od tega kolektiva. Dekleta pa so si želela med se- boj zopetno snidenje v letu 1963, in sicer v vadlteljskam tečaju v gozdni šoli pri Mo- zirju, kjer bodo v tritedenskem tečaju po- globile svoje znanje in opravile izpit za va- diteljice. ki jim bo dal dc*ončne potrebne kvalifikacije za opravljanje tega odgovor- nega dela. Tokrat so dekleta dokazala, da Jih moramo v dnütvih »Partizan« bolje cemti kot mojke'. Nogomet: KLADIVA« FORAŽKN V KRANJU V povratni prijateljski t«4ani je po tri- umfu v Celju doživel Kladivar v Kranju po- raz proti Korotanu z 0:3. Ta rezultat je kot mrzla prha vplival na vse ljubitelje celjskega nogometa. Ljudje se enostavno vprašujejo aU je mogoče v obdobju enega samega tedna tako močno zatajiti svoje sposobnosti in zna- nje. Po časopisnih vesteh bi KHadivar laliko doživel najmanj isto katastrofo kot jo je pred tednom dni Korotan v Celju. In ven- dar nismo T CeJju pri Korotanu videli no- bmega znanja. Res je. da je Kladivar na- stopil precej oslabljen. Zdi se nam pa. da bi po toUkinih zaporednih zmagah in afir- maciji morali igralci tudi na tujih tleh do- kazati svojo visoko tehnično raven in de- sto j neje reprezentirati pridobljeni ugled kot eno najboljših moštev vbodne slovenske Uge. KLADrVAB B : ŽSD CBI^ 6:1 <4:0) Na Glaziji je B moštvo Kladivarja doseglo lepo zmago proti domačemu Celju. Druga garnitura je precej napredovala In je т po- kalnem telœiovanju B moštev mariborske podzyeze dosegla I. mesto in s tem prehodni pokal, ki pa ga kljub napovedi na letakih nI izročil Kladivarju zastopnik mariborske podzveze. l.KSTVICA JESENSKEGA DEUk SBEDNJB^- äOLSKR NOGOMETNE LIGE I. gimnazija 5 4 10 13:8 9 П .gimnazija 5 4 0 1 13:4 » Ind. kovinarska šola 8 3 0 2 20:3 в Učiteljišče 5 2 1 2 6:11 Í šola učencev v gosp. 5 10 4 5:19 S lacon, srednja šola 5 0 0 0 0:16 O Gibanje prebivalstva v Celju Od 17. 4o 24. novembra lt62 se je rodilo 24 dedkov in 18 deklic. POBOCILI 60 SE: Plemenitaè Franc, kamnoseški pom., ia Ce- lan Lucija, gospodinja, oba ix Celja; traa- sportni delavec Sitar Vinko iz Beiovice, iu delavka Jakulin Ana iz Celja; tov. delavec Mlinaric Nikola, in uavijalka Gajšek Bnži- ca, oba it Celja; odvetniški koncipient lui» Karl is Celja, in pravnik Koder Zora ta Morske Sobote; topiluičar Polutnik Mihael, in gospodinja Platovšek Marija, oba iz Celja; čevljarski pom. Gril Anton iz Celja, in polje^ delka Križnik Jožefa iz Dramelj; šofer N»- reks iz Celja, in gostiiuičarka Kovač Marija iz Vitanja; stroj, mehanik Guček Valter, ia nameščenka fikoberne Uožena, oba iz Celja; t. t. delavec Herzig Miroslav, in uradnica Mavric Majda, oba iz Celja ter namtačeneo Beškovnik Jernej in strok, učiteljica Funkel MUena, oba iz C^lja. UMRLI SO: Gospodinja Planinšek Ivanka, stara 42 le« iz Celja; upokojenec Goleš Martin, sUr SS let iz Celja; upokojenec Ilegulj Ivan, star 60 let iz Celja; posestnik Jančič Jože, stav 47 let iz Zreč; upokojenec Kosič Viktor, star 62 let iz Zagorja ob Savi ter upokoje- nec Brecl Mihael, star 50 let iz Velenja; upo- kojenka llrovatin Ana, stara 80 let iz Colja; gospodinja Jezernik Marija, stara 46 let i* Celja ter gospodinja Kokošinek Marija, stani 86 let iz Celja. V celjski okolici Od 17. do 22. novembra 1952 se je rodu* » dekUc in 11 dečkov. POROČILI SO SE: Belak Mihael, poljedelec iz št. Ilja, obč, Dramlje, in Krajne Marija, poljedelka ia Sedine, obč. ista; Šerbec Miroslav, miličnik iz Šoštanja, in Hlavora Štefanija, tov. delavka is Kranja; Smagar Jožef, rudar iz Zagorja, in Kajtna Antonija, poljedelka iz Paneč, obS. Jurklošter; Lužar Ivan, kmečki sin iz Pod- loga, obč. Šempeter, in Mastnak Marta, kmečka hči iz Šempetra; Prekoršek Anton, trg. pomočnik iz Griž, in Blaznik Alojzija iz Dobrtešo vasi, obč. Šempeter; Voršnik Šte- fan iz Dobrne, upokojenec, in Cvikl Ceci- lija, poljedelka iz Dobrne; Plevnik Martin, posestnik iz Zeč, obč. Kozje in Jančič An- gela, poljedelka iz Ortnice, obč. Kozje; Klav- žar Franc, poljedelec iz Veternika, obč. Koz- je, in Kostaujšek Neža, poljedelka iz Mrč- nega sela, obč, Senovo; Willitsch Ivan, polj- ski delavec iz Pake, obč. Vitanje, in Ostruh Veronika, poljska delavka, stanujoča istotam; Spolovnjak Franc, vratar iz štor in Polut- nik Veronika, poljedelka iz šmarjete, obö. Škof Ja vas; Poljanšek Alojz, mUičnik iz Ce- lja, in Grajžl Ivana, blagajničarka iz Celja; 2elik Jožef, kroj. pomočnik iz Polzele, ia Jaklič Marija, poljedelka iz Brega, obč. Pol- zela ter Vojnovič Božidar, slaščičar, in Pod- lešek Bozalija, oba iz Prebolda. UMRLI SO: Krajne Valter, poljedelec iz Javomika, obč. Store, star 27 let; l^h Marija, gospodinja iz Zvodna, obč. Štore, stara 70 let; Gračne« Jožef, poljedelec iz Jelc, obč. Slivnica, star 80 let; Gradič Jurij, preužitkar iz Podici ja, obč. Slivnica, star 84 let; Grajžl Marija, go- spodinja iz Grušč, obč. Dramlje, stara 7t let; Kobale Franc, upokojenec iz žahenberca, obč. Rogatec, etar 50 let; Dolar Neža, po- sestnica iz Tmovelj, obč. Strmec, stara 71 let ter Jurše Matija, kmetica iz Polžanske gorce, obč. Šmarje, »tara 79 let. Sah SINDIKALNO MOSTVENO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Celjski okrožni šahovski odbor bo tudi le- tos organiziral sindikalno moStveno prven- stvo za mest Celje. Tekmovanje bo pričelo že v prvi polovici decembra. Zato vabimo vse sindikalne podružnice, da po svojih referen- ti prijavilo moltva za to tekmovanje dd»j Б. decembra. V prijavi je naveeU imena igral- cev po vrstnem redu, kakor bodo nastopili na tekmovanju. Za vsako moštvo je prija- viti 6 igralcev in x>o možnosti po dve re- zervi. Vsaka podružnica ima pravico udelež- be z več moštvi. Prijave je oddati oskrbniku šahovskega doma v Razlagovi ulici ob de- lavnikih med 15. in 22. uro. ОВЈДУЕ JH OGI.JISI OBVESTILO Uprava »Mlinarjevega Janeza« v Teharjih sporoča vsem cenjenim obiskovalcem in go- stom, da je zaprla ta obrat preko zimske sezone. Spomladi vam bomo nudili izbrane pijače in hrano ter solidno postrežbo, zato vas že sedaj vabimo in se priporočamo. ^ OBJAVA SAP-Celje prične dne 1. decembra obrato- vati na avtobusni progi Celje—Loka pri žue- mu—Buče—Kozje redno vsak delavnik po na- slednjem voznem redu: Odhod iz Celja ob 17.00, prihod v Kozje ob 19,35; odhod iz Kozjega ob 5,40, prihod v Celje ob 8,15. Prva vožnja iz Kozjega bo 1. decembra IKi. Uprava SAP-Celje PRODAM poceni novo kuhinjsko opremo. Naslov v upravi Usta. PRODAM poceni: predsobno steno z ogle- dalom, par novih gojzerjev, škornje in polčevlje, vse št. 44. Celje. Mariborska 100. PRODAM Leico (novo), model III. optika 1:2 F. 5 cm, din 90.000 in klavirsko har- moniko »Scandalli«. 4 reg., 120 basov, od- lično ohranjena. Naslov v upravi lista. PRODAM na bone ali zamenjam kratek črn klavir in koncertne citre. Naslov v upravi lista. PRODAM skoraj nov globok otroški voziček. (Tudi za bone). Jagodic Zora. Celje-Breg 9. POCENI PRODAM bel tapeciran polšportni voziči^k. Mozetič, Celje, čret 12. OPREMLJENO SOBO iščem. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. PRIDNEGA IN POŠTENEGA učenca za sli- karsko in pleskarsko stroko sprejme takoj v uk Branko Dobrave, črkoslikar Celje, Prešernova 5. SPREJMEM samostojno gospodinjsko po- močnico. Naslov v upravi lista. IZGUBILA SEM denarnico z osebno legiti- macijo. Prosim najditelja, naj mi jo vrne proti nagradi v upravo lista, ali pa na naslov naznačen v legitimaciji. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 20. in 30. novembra l952 tov. dr. Ce- rin Josip, Celje, Cankarjeva ul. 9. Nedelj- ska zdravniška dežurna služba traja od so- bote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO__ KINO »METROPOL« CELJE Od 25. nov. do 1. dec. italijanski film »ĆUDE2 V MILANU« Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne- deljah ob 16.. 18. in 20. uri. KINO »DOM« CELJE Od 28. nov. do 3. dec. angl. barvni film »ČAROBNA TEMNICA« Predstave dnevno ob 18.15 in 20,15, ob ne- deljah ob 16,15; 18,15 in 20,15. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mamice so iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in sestram na med. odd., kakor tudi vsem osta- lim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala. Žalujoči: Rodbina Jezernik, Fijolič, Jaavio- veo in Ribezi. Celje, 25. nov. 1952. stev. 48 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 28. novembra 1952 Stran 9 Čestita k Dnevu republike vsem poslov- nim prijateljem, zadružnikom in vsem de- lovnim ljudem. •k Zavedamo se naše naloge za procvit socia- lističnega kmetijstva in mu bomo tudi v bodoče posvečali vse svoje sile! DELOVNI KOLEKTIV AGROSERVIS - СеЦе čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu republike ter se priporoča za vse vrste popravil avtomobilov in strojev Ekonomija Lava CELJE Čestita k prazniku ustanovitve nove Jugoslavije vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije Delovni kolektiv »EVROPA« CELJE čestita k prazniku republike Čestitamo vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom k prazniku republike ^ Sklepi VI. kongresa Zveze komuni- stov Jugoslavije so podlaga za našo nadaljnjo uspešno skupno borbo pri izgradnji socializma pri nas in v svetu stran 10 »SAVINJSKI VESTNIK^, dne 28. novembra 1952 Stev. 4{r (peiauci in uslužbenci s svojim ^J.pravnim odbo= rom in delavskim svetom čestitajo vsem delovnim ljudem a zgodovinskemu praznil^u ustanovitve na= še svobodne socialistične Jugoslavije = 29. nov. Тотагпе tehtnic Celje čestita cen/enim od¡emaÍcem hot vsemu delovnemu ljudstvu k zgodovinskemu 29. novembru Dnevu republike čestita vsem cenjenim odjemalcem kot državljanom socialistične domovine k Dnevu republike (Delovnim ljudem čestita H praznifiu republiHe 29. novembru kolektiv Torarne кошШ izđelkoT ¡D livarne - Vitanje