16. številka. Ljubljana, v soboto 19. jannvarja XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan zveler, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avs t rij sk o-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav ništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. f Anton Žuža. „Warm sei die Brust, bis Sich an sie das Leichenlacken legt." Ali mora tudi tako bitje umreti! Iščite, ako mu najdete para! Plemenita narava bil je mož, ki je včeraj v Liškem trgu zatisnil oči v večno spanje, plemenit v nujlep^em pomenu besede. Tiho, mirno hodil je Anton Žuža dekan v Laskein trgu skozi življenje, ali neumorno bil je delaven v korist družin. Gostoljuben, milosrčen do skrajnega, dajal je, dokler je mogel. Bilo mu je srčno žal, ako prošnje reveža ni spoluiti mogel. In koliko revežem podala je nje gova roka milodarov in marsikateremu živeža v trdih časih. Oče revežev je umrl, glasilo se bo žalostno iz ust Biromaštva njegove župnije in staro in mlado bode tužno, ko bodo ven nosili milega človekoljuba. Duhoven, kakor Hi ga idealno misliš, bil je vernim in nevernim jednak prijatelj in kakor o njegovem dobrem prijatelju ranjcem Štef. Kočevarju, se tudi o njem lahko reče, da ni imel sovražnika. — Kar mladina upa, je večno, dejal je in ni ga bilo gor-kejšega prijatelja učeče se mladine, nego on, ki jo je tudi zagovarjal, ako je grešila. Ali ne samo to. Glad je trpek in marsikateri petak, desetak stisnol se je revežu v roke, ali B6 poslal fantu, ki je imel drugo za študije, le kruha ne in ne obleke. In bilo je možu pri tem vse jedno, kako stroko si je kdo kot dovršen gimnazijalec volil in tudi na vseučilišči ga je podpiral. Kakor da bi imela osoda posebno ljubezen do tega moža, ohranila ga je krepkega do visoke starosti 84 let in brez dolžin bolestij rahlo mu je za-tisnila včeraj oko. Dolgo življenje, ali vender le kratko. Res doživel je starček, da je država in cerkev njegovo vrednost spoznala, in doživel je neko veselje ob priliki 60. letnice svojega pastirovanja, videč, da ga vsi, mej kojimi je toliko časa živel in ki vsi neso njegovega političuega mišljenja, časte, kakor se more le častiti izreden človek, videl, kako tekmuje mlado In staro, da oslavi zaslužnega moža. — ali še nekaj let želel bi mu vsak, kdor ga je poznal in posebno oni, ki ga je poznal kot rodoljuba. — Bil ni pisatelj — ne govornik, mož se je šolal, ko se slovenski ni smelo govoriti v šolah, ali nadkril je v ^fubezni do ljube slovenske doma- LISTEK. čije nas mlade vse. In če bi milijone imel, umrl bi brez njih, ali še živeč, bil bi jih potrosil v prid Birote slovenskega naroda. V prelepej Savinskej dolini doma, prijatelj Slom-šekov utisnil si je revo našo v srce in tako ga najdemo povsod tam, kjer so se zagovarjale naše pravice, povsod tam, kjer je bilo podpirati duševno naše delo. Zdaj, ko smo malo v zavednosti dorasli, zdaj, ko nas drugi svet jemlje v poštev, zdaj, ko za svojstvo našega naroda navdušena mladina nastopa mesta starejše dobe, zdaj morda delo posamičnega nij tolike vrednosti, ko prej, ko so Be rodoljubi in posebno na Slov. Štajerskem lahko na prstih Bešteli; — ali pred 16—30 leti bilo je to vse drugače. In celo na Slov. Štajerskem, kjer Slovenstvo v najhujšem boji za svoj obstanek živi. In v tej dobi in do sedaj vidimo tega moža neustrašenega v boji za svoj rod. Mora se priznati, da na slov. Štajerskem duhovenstvo svojo nalogo dobro spoznava, ter da ima to izvrstno šolane boritelje za pravo narodovo, akoravno zdajšnjega vladike ni v njinih vrstah najti. Tem boriteljem je narodovo pravo dragocenost, katero ljubijo z vso eneržijo srca. Slomšekov duh veje v krogu teh mož. Narstarši mej njimi po letih, ali mlad v ljubezni do naroda, kakor le kateri, bil je pa Anton Žuža. — Bila je kratka doba, ko smo se Slovenci odločili v „stare" in „mlade", tedaj vidimo jedenkrat v večjem shodu sivolaačeka Antona Žužo sredi „mladih", proseč jih, naj mirujejo, naj jih reva narodova opominja k spravi, k složnosti, tedaj roma mož okolo spravljajoč „stare" in „mlade" k složnosti. — Nikoli nesi slišal iz njegovih ust, da je vera narodova v nevarnosti, ako je kdo druzih misli) bil, kakor on. Tako se kaže njegova plemenitost tudi tam, kjer gre za blagor večje celote. In ta je bila /miruj velike vrednoati. Bil je mož jeden tistih, pred kojimi je kakor pred starosto dr. Št. Kočevarjem utihnil vsak vihar mej rojaci, in ki je učil nesebično ljubezen do ubozega našega naroda. Zato je ta mož bil povsod ljubka prikazen, zato bo vedno v spornimi onih, ki so ga poznali, človek velicega srca, mož kristalno čistega rodoljubja. Kar je dobrega posamičnim storil, zgubilo se bo tekom let; kar je pa s svojim gmotnim delom ter svojo nesebično ljubeznijo narodu našemu storil, poznalo se bo trajno; historik naš bodoči bo jedenkrat v možeh, kakor Kočevar, Žuža videl neprecenljive buditelje naroda našega na skrajnih mejah proti nemštvu in tako rešitelje naroda narodne smrti. Zato bode šel, kdor more, na dan pogreba v prijazni trg, kjer je nehalo biti Brce uzornega človekoljuba, rodoljuba. S—c. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. januvarja. V predvčerajšnjej seji hrvatskega sabora je najprej govoril za odsekov predlog Subotić in zagovarjal hrvatsko narodno stranko, ter kazal na to, kako se je pod vlado te stranke pouzdignil Zagreb. Kamenari priporočal Vojnovičevo adreso, ki je pletena iz solz hrvatskega naroda. Če sabor izvoli može njegove stranke v odseka, hočejo noč in dan delati, da izdelajo vse zakone, ki se zahtevajo, tudi zakon o državnopravne) organizaciji monarhije. Saboru ne bo treba drugega, kakor pritrditi. Živkovič zagovarja deželno vlado, da oua ni nič prej zvedela, da se mislijo izobesiti dvojezični grbi in poteguje se za uradnike. On stoji na hrvatsko-ogerskej pogodbi. Večje avtonomije zdaj hrvatska ne more zahtevati, ker bi to premenilo razmere monarhije, morala bi se mej Ogersko in Avstrijo skleniti novo pogodba, uvesti trializem, mesto dualizma, čemur bi se pa ne ustavljala samo ogerska, ampak tudi avstrijska vlada. Crnadak govori praznim klopem za Vojnovićev predlog in podtiku nasprotnikom sebične namene. Radi ved-nih napadov odtegne mu predsednik besedo. Isto se je prigodilo Markoviču, ko je jedva začel govoriti. Tuškan pa noče začeti govora, ker je že : « na tri, potem se pa konča generalna debata. — Danes ima sabor zopet sejo. — Narodna stranka misli predlagati, da se poostri zbornični red. Tudi se namerava zborovanje sabora preložiti v Osek, če se bodo jednaki škandali ponavljali, kakoršen je bilo insulti-ranje Lončareviča. Več zagrebških meščanov napravilo je komers starčevivcem v gostilnici pri „Lipi". Pri komersu so govorili Starčević, Folnegović in Tuškan. Pri komersu bo sklenili pri bodočnih volitvah postaviti dva starčevičevska kandidata. Ogerska vlada ne misli več skušati predret z zakonom o mešanih zakonih, ker ve, da bi gosposka zbornica zopet zavrgla tako predlogo. tnaiijc države. Ruski minister Giers je rekel nekemu dopisniku, da na Dunaji nema nobene diplomatične misije, da hoče samo obiskati svojega prijatelja Kal- Ćasnikarstvo in naši časniki. (Da\je.) Prav neprimerna, prav nenaravna — po nrav-nem pravu nikakor ne opravičena je tolika ostrost kazenskega zakonika nasproti nezavisnomu, vestnemu časopisu. Saj tak časopis prijavlja le, kar skupni narod misli in želi, kar naroda pravi prijatelji, njegovi najbližnji in najodkrito-srčniši nezavisni in nesebični voditelji mislijo in žele. rKnjige, listi, — pravi Voltaire, — neso sveta prestvarili, ampak prestvarili so ga možje. Trobente še nikdar v nobenem boji neso premagale in podrle neso nobenega ozidja, — razen ozidja mesta Jeriho, (pristavlja drzni zbadljivecj. Zato rlcel5 jan. [Izv. dop.] ^Včeraj ob 11. uri pred poludne vršil se je občni zbor političnega društva „Sloge.u Došlo je bilo k zboru primerno lepo število društvenikov od vseh stranij naše male pokrajine, duhovnov, županov in drugih veljakov. Vseh skupaj je bilo blizo pol stotine udeležnikov, kar je z ozirom na to, da je bilo v Gorici bivajo-čib narodnjakov malo, vsekako lepo število. Kar moramo tudi pohvalno omeniti je, da so došH skoraj vsi udeleženci točno ob 11. uri k zborovanju, tako da ni bilo treba čakati in čakati, da bi se zborovanje pričelo. Gospod predsednik dr. Josip vitez Tonkli pozdravil je došle ude v lepem nagovoru, v katerem je tudi v kratkih potezah poudarjal, kaj je odbor v preteklem letu doseči hotel in kaj tudi istinito dosegel. Otroški vi u, ljudska posojilnica in volitve v deželni zbor so izvodi naloge, katero je odbor od zadnjega občnega zbora vzprejel in zvršil. Nato da predsednik besedo tajniku g. vodji Povšetu, da poroča natančneje o društvenem poslovanji, kar je tajnik tudi natančno spolnil, ter za poročilo zahvalo zbranih udov žel. Gospod denarničar Jeglič poroča o društvenih financah, katere so še precej ugodne. Društvo ima nad 50 gld. gotovine in tudi toliko zaostankov, dasi bo vsi stroški društva za leto 1883 poravnani. Dalje poroča g. denarničar tudi o dohodkih in stroških za otroški vrt, o pohištvu, učnih pripomočkih itd. in podi nazadnje proračun ?-\ leto 1884, toliko v jedni, kakor drugi zadevi. Na vrsto je prišel potem predlog, da se visoko c. kr. ministerstvo naprosi, da ustanovi po zlasti nezavisni, za svoj poklic navdušeni časnikar pa tem bolj, ker javnoBt in osebna svoboda ste oni živelj, v katerem jedino se časnikar more primerno gibati in razvijati. Zato se časopisi že večkrat tako ustanovljajo, da formalno odgovornost, odgovorno uredništvo in izdajateljstvo prevzame nepomenljiv človek, ki najbrž še nikdar na kaj takega mislil ni; svoje odgovornosti, svoje dolžnosti se redkoma živo zaveda, navadno pa le malo ali pa prav nič. Ali je treba za to izgledov ? Čitatelj jih obilo nahaja že pri slovenskih političnih Časopisih. Kdor ne pozna oseb, spominjala ga je na rečeno razmerje vsaj zadnja sodnijska obravnava proti Mariborskemu toli vrlemu „Slov. Gospodarju". Po zakonu imajo uredniki in izdajatelji časopisov popolno formalno pravico tako delati in pisatelj tega podlistka jih mora celo pohvaliti, da tako delajo, ,da tako skrbno odtegujejo svojo osebo kazenskemu zakonu. Bog varuj nas Slovence, ko bi pravi uredniki iu izdajatelji naših dveh dnevnikov („Slovenakega Naroda" in „Slovenca") „Slovenskega Gospodarja", „Mira" v Celovci in „Soče" v Gorici svojo osebo nastavljali ostrim pamgrafom kazenskega zakonika. Le prehitro bi ti listi ne imeli vzgledu družin dežel za Goriško dež. „kulturni svet", o koji točki govori obširno in pojasnuje potrebo takega sveta g. vodja Povše. Predlog je bil jednoglasno vzprejet. Drugi predlog, naj se c. kr. ministerstvo naprosi, da bi dalo zravnati, popraviti in razširiti ter s potrebnimi mostovi preskrbeti vso cestno mrežo od Solkana do Bolca, je bil tudi jednoglasno in s živahnimi živioklici vzprejet. Delo bi stalo blizo 200.000 gld. ter bi s» imelo pričeti početkom leta 1885 in bi se zvršilo v treh letih. Pri tej priliki so se pa oglasili druHveuiki iz druzih krajev, ter odboru na srce položili, da bi se tudi cestna proga po Ipavski dolini in Krasu deloma predrugačila, deloma dopolnila. Novi odbor bo moral tedaj to zadevo preštudirati ter v prihodnje o tem poročati. Glede teh eest predlagal je tudi g. Ker ševa ni iz Dornberga odboru v resen pretres sledeče konkretne predloge: 1. Nej so cesta, ki pelje iz Gorice skozi Šempeter v Ajdovščino, pri Šempetru preloži, ker je ravno za cerkvijo nevarna in se jo tam že mnogo nesreč, novejša pred par meseci, pripetila. 2. Naj se mitnic na Vrtovinskem mo tu, ki še le nekoliko let obstoji in je prometu jako na potu, popolnem odstrani. Opomniti je, da so mej Gorico in Hubljem, na progi 26 kilometrov dolgi, tri mitnice, katerim mora plačati voznik s parom vo lov tje in sem veliko vsoto 50 kr. Tretji predlog, katerega je gospod KerŠevaoi stavil, ki pa ni s prejšnjima v nobeni zvezi, je sledeči: Politično dru štvo „Sloga" naj priskrbi v vseh gostilnicah in v vseh večjih krajih posebne pusice sa nabironje doneskov v podporo otroških vrtov in Šole. Društva podpredsednik dr. Anton Gregorčič poroča o peticiji do visocega c. kr. ministarstva glede otroških vrtov ter predlaga, da bi z ozirom na tukajšnje razmere visoko c. kr. ministerstvo blagovolilo vzprejeti prvi otroški vrt v svoje varstvo, ter bi priskrbelo z ozirom na to, da je Že sedaj število otrok preveliko, še druzega itd. Pri tem predlogu, ki je bil jednoglasno vzprejet, oglsBi bo g. vikar Grča, ter nalaga društvu nalogo, naj oni oziroma novi odbor nabere statistič-nik dat, ter tukajšnji magistrat prisili, da osnuje v Gorici za slovenske otroke slovenske ljudske šole. Tudi ta predlog je bil z navdušenjem vzprejet. Po nasvetu istega gospoda je bil potem dr. Josip vitez Tonkli jednoglasno pe. acclamationem voljen novim predsednikom. V odbor so pa bili na to voljeni večinoma prejšnji odborniki. S trikratnim živioklicem na presvetlega cesarja in cesarsko družino, kateri je bil, je in bo Slovenec vedno zvest, zaključil je predsednik občni zbor „Slogin". Domače stvari. — (Preuzvišenega gospoda knezo-škofa dr a. Pogačarja) zdravje postalo je danes prav slabo. Uživati ne more nobenega jedila več, še mleka ne, tako da ni več nikakoršnega upanja, da bi še kadaj okreval, in morebiti ne bode preteklo več mnogo dni, da izdihue Svojo blago dušo. — (Pogreb) pokojnega gosp. Antona Žuže je jutri ob 3. uri popoludne. — („Slova na") izšla je te dni tretja številka. Na prvej strani ima životopis in podobo na- dobrih urednikov; — in slovenski naš narod je majhen, ter le malo po malo iz sebe vzreja spretne in pogumne časnikarje, — listi sami bi potem trpeli, mnogo bi jih moralo sedaj pa sedaj celo prenehati — in tlačeni slovenski narod bi vsled tega imel največ škode. Ali je treba še piistavljati, da bo neizprosljivi ostrosti državnega pravdnika najbolj nastavljeni časopisi, ki vsemogočni vladi nasprotujejo. Naj bodo še tako opasni, odtegovali Be bodo le težko kazen skemu zakonu, ko hitro Bvoje nezavisno prepričanje, prepričanje svoje vladi nasprotujoče strank«; odkritosrčno izrazujejo in po listih mej narod širiti nameravajo. Težko ti je brcati proti ostnu, pravi že sv. pismo. In vender je prava in jedina naloga nezavisnemu časnikarju, kljubovati vsem nevarnostim ter pravico in reBnico, — naj ta še bolj kolje v oči — pred svojim narodom poudarjati, pobijati pa laži in zvijače, naj se te kažejo v še tuko na-lišpani, Blepljivi podobi. A nezavisui časnikarji! zapomnimo si besede imenitnega Francoza Me zieres, ki pravi: „Prefererla defu i le aux ca pit u-lations de conscience, les sacrifices de fortune aux sacrifices d'opinion, voilalo Sega Blavnega učenjaka dr. viteza Miklošiča, sicer pa veliko razne za Slovence in za Slovane važne tvarine. Posebno zanimliiva je notica, da je bil jezuit Mikula Plantič, rodom kajkavec, koncem preteklega stoletja v Paraguaji kraljem izvoljen. — (Za „Miru) darovali so Zagrebški Slovenci, ter v Celovec odposlali 16 gld. 90 kr. — (Gosp. dr. Ivan Tavčar) otvonl je danes svojo odvetniško pisarno na Turjaškem trgu. — (Profesorja Čebularja „Fizika") dobila je ministersko dovoljenje, da se sme rabiti kot šolska knjiga na slovenskih razredih. — („Slovnico slovenskega jezika za Italijane") potrebuje odbor „Slovenskega jeza" in pozivlje slovenske pisatelje, da bi kdo delo v roke vzel. — (Slovstvo.) Neumorni g. prof. J. Marn je izdal svojega „Jezičnika" XXI. leto. „Nullus annus dine libello", se more reči o tem našem pisatelji. Po „Učiteljskem Tovariši" jo lani priobčeval podatke o knjigi slovenske] v dobah XVI in XVII. veka in jih sedaj zbrane v „Jezičniku" v svet po-Blal. Marnova pisava je znana, kratka je, a veliko pove, nepotrebnega nič. Od vsacega izobraženega Slovenca si je obetati, da slovenske knjige zgodovino dobro spoznati hoče in skuša, zato mislimo, da bode M a i nova knjiga dobro došla marsikomu, ne samo 8lovstveuikom in povestničarjem slovenskim. Zadnji „Jezičuik" s pisateljevim predgovorom in razgledom stane 60 kr. in se ga v „katoliški bukvami" dobi na prodaj. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) ima 23. t. m. mesečno redno sejo s sledečim sporedom: A. Društvene zadeve. B. Predavanje : 1. Vladni svetnik prof. dr. Valenta, o aparatu ra mestne in splošne parne kopeli, katerega si je on izumil, in ga je c. kr. ministerstvo patentiralo. 2. Zobni zdravnik Paichel: zobnozdravniška poročila. 3. Porodišne klinike asistent dr. V. Grego-rič o katerizaciji maternice, kot sredstvo za zboljšanje in vzbujenje popadkov. Dr. —i— — (V Londonu) je zslel izhajati časopis, ki mu bode naloga iu svrha, braniti pravice slo-vanstva. K p pur si muove! — (Ogenj.) Danes /.jutraj ob lU3. uri začelo je goreti v sv. Florijana ulicah št. 9, v hiši g. H t h ovca pod streho. Čuvaj na gradu naznanil je ogenj s tn up streli. Požarna hramba bila je takoj na mestu, in ogenj pogasila. — (Železnična postaja v Radovljici) otvori se jutri. Postajino poslopje sicer še ni gotovo, a vlak bode počenši od jutri postajal pod mestom. Tako se je izpolnila vroča želja Radovljičanov in odpomoglo uujnej potrebi. — (Novo izvoljeni občinski odbor občine Sv. Krištofa), po večini neraškutarsk, sklenil je v svojej prvej seji nemško uradovanje. Nove metle dobro pometajo. — (Deveti nadzorni okraj) za poslovanje obrtnih nadzornikov obsega po naredbi trgovinskega minidterstva v sporazumi) eni i z ministerstvom notranjih zadev z dne 30. decembra 1883 Štajersko, Kranjsko, Trst b Primorsko in Dalmacijo. Sedež obrtnrga nadzornika za to prostrano ozemlje pa je v G rad c i. Ta ukrep bo ne odliknje po posebnej modrosti, kje je Gradec, kje pa Dalmacija in Trst? veritable signe dela p robite p oli tiqueu.*) Mo 5 je pač mislil na sedauje naše politične razmere v središči bodoče Slovenije! Rojaki, ravnajmo 86 po njih! Kdor bi rau poslovenil navedene prelepe, toliko pomenljive besede, nuj se la zateče k našemu Demosteuu; —kaj Demosten--—! Pravega Demostena najlepša lastnost je bila njegova je- *) Da ac učenjaki v ljubezujivi „Edinosti" ne bodo po nepotrebnem belili glav, naznanjam že tukaj — mesto konci zadnjega podlistka — vire, iz katerih sem povzel zgodovinske podatke o začetku in razvitku kamno-tiskanih dopisovalnic, novinarskega urada in raznih podjetij za dalekopisne poslanice; ti so: Knight Hunt: The fourth estate or contributions to the historv of newspapers and of the liberty of the press; 2 zvk. Lond. 1860. E. Hatin: Histoire du journal en France. Pariš 1853; dosta iiuenituiSe pa je sledeče delo: E. Ilatin: HiBtoire po-l it i 11 ii t - et litteraire do la presse en France. 4 zvk. Pariš 1854—1861; potem pa Bibliograpbie hi-storique---(Par. 186H) od istega pisatelja. Dr. A. W iesner: Denkwiirdigkeiten der oesterreichischen Censur--- 1847. 11. \Vuttke: Die deutschen Zeltschriften--- 1875. F. Giehne: Z\vei Jabre oestorr. Politik" in Lienbacher: Oeaterreichs Pressgesetz undErliiuterung des leta znatno živahnejši; izvažanje se je zvišal« mi 1. 1882 na 1. 1882 za 343%. — S produkcijo mm-diva se peča 28.520 delavcev, oziroma delavk v 29 tovarnah, v kojih je nastavljenih 322 državnih uradnikov. * (Naslonjači v franeoskej akademiji znano stij.) Z začetka moralo se je vseh štirideset neumrjočih zadovoljiti z navadnimi stoli, pa kardinal Estre, sorodnik znamenitega Gabrijela ENtvtf, ki je bil jako slabega zdravja, prosil je Ludovika XIV. da sme zameniti svoj navadni stol z naslonjacvna, „Kralj solnca", ki se ni hotel zameriti drugim akademikom, poslal je iz svojega dvora v akademijo štirideset naslonjačev, katere Še sedaj zasedajo ne-umrjoči. ■ (Ostroumen človekoljub.) V neke provincijalno mesto na Francoskem prišel je gltedto* liščni igralec in dal je nekaj predstav v korist mestnih ubogih. Tamošnje oblasti sklenilo, sa napraviti banket njemu na Čast in v jajci mu pokloniti 20 napoleondorov. Poslednje so res prinesli na mizo. Igralec je pa zapazil zlato, krožnik pomaknil proč, a maire, ki je zraven sedel, se je mislil, da gost to dela iz raztresenosti, in ga je zato vprašal: „ Ali vi ne jeste jajc V" . . . „ Ravno narobe", odgovoril je igralec, „aamo rumeujakov ne jem* . . . „hi kaj. pa storite ž njimi?" — nadaljeval je vznemirjeni maire. — „Dam jih ubogimi" odgovoril je igralec in vzel je jajce, stresel iz njega zlato, ter izročil ga nauzočnemu župniku. Kaj tacega je pa le modna pri francoskem glumači. : ( 1'iin.v) Ta popačena beseda spominja le malo Se na izvor pijače, katere domovin« je — indija. V indijskem narečji izgovarja se pantša in pomen ja „pet" — ker pravi punš sestoji iz petih stvari]', iz ruma, vode, čaja, sladom in limone. To je prvotni sestav punša, kakeršnega kuhajo Indijci. Angleži so ga prvi upeljali v občno porabo, a potem bo je hitro razširil. ItttzAIrjeno zdravilo. Množeča se naročila na M o Ilovo „ Francosko žganje (d rožni k) in sol" dokazujejo o uspeSnej uporabi tega sredstva proti pratanu in trgnu*, kilam in ranam itd. Steklenica z navodom rabljeni* SO kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucblauben 9. Pb lekarnah iu špecerijskih prodajalnicab na deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (690—9) TuJCl! dne Iti. januvarja. Pri ItfnllAi: Novak z Dunaja. — Vitez pleni. Gu&> uiannsthal iz Trsta. - "VVinkler z Dunaja. — Schink la Zagorja. — Drexlei- z Dunaja. — Lajusic iz Celja. — Co-hor z Dunaja. Meteorologično poročilo. a o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo T Mokri ua v mm. g od t—1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74560 mm. 746- 07 n. 747- 59 m. — 8-8*0 — 0-4° C — 5-2°C brezv. si. »zh. si. szh. megla jas. jas. o«oo mm snega;. Srednja temperatura — 4*8°, za 2-8° pod normalom. jLD"U-ra.aosj^a "borza* dne 19. januvarja 1.1. (izvirno telegrančno poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ....... Zlata renta........ . • 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London ........ . . . Siebro........... .• Napol............ (J. ar. cekini........ . • Nemško marke ...... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska "lata renta 6°/0...... n n I "'"i •••• „ papirna renta 5*/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. ■ilU'\, zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig;. Ferdinandove se v. Železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... I1' Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ Trammway-drušL volj. 170 gld. a. v. 79 gld. 70 80 16 100 • 30 94 ■ 20 843 * — 304 • 75 121 > 05 9 i* • 60 5 n 71 d9 It 35 123 ■ — 169 n 25 100 t 25 121 n 35 88 m 95 86 * 60 104 b —. 115 — 119 n 75 110 p. — 10« • 75 170 ■ 25 20 • — 116 n 50 224 r 70 „Zaslngum svojo krono'*. Ta stari pregovor je zopet jako umesten pri Švicar skih pilah (krogljicah) lekarja 1»' Hrandta v Cinhu. Ko so prve medicinske kapacitete priznale, da so zanesljivo srrd-stvo proti vsem boleznim spodnjih telesnih organov, za- gretju, krvav ljenju, kakor proti vsem boleznim na krvi sploh, ilo bi vsako priporočanje odveć. Skatljica velja 70 kr. in dobč se v vseh zr.anih lekarnah (653) Za lovca, gojzdnega čuvaja ali kako drugo primerno službo priporoča se 30 let star, ravnogiz mornarske službe izstopi v5i Franju Ji« j ar. stanujoč' v Ljubljani, Vegove ulice 12. (55—1) Kupi se Wertheimova pokladnica št. 3. Ponudbe naj se naznanijo administraciji „Slovenskoga Naroda«. (48—2) Večja in manjša oprava za špecerijsko prodajalnico proda se po jako nizkej ceni. — Podrobneje izve se pri opravništvu „Slov. Naroda-. (50—1) "Vsak dan sveže predpustne krofe. J. Foderl-ova pekarija sladčic v Lingerjevih ulicah. (29—2) Dr. IVAN TAVČAR odprl je (54—1) "V LJubljani. Gosposke ulice štev. 12, *j tilt Knežjega, dvor«. Pri rudniku v Zagorji dajo se restavracija v najem. Letna najemSfcina znaša 300 gld. — Kdor želi prevzeti in je oženjen, ter krčmar po obrtu, na[ se obrne do 34. januvarja na rudniško vodstvu v Zagorji, kjer se tudi izvedo na tančneji pogoji. (49—2) ♦«♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦ t Umetne (32—2) ♦ * zolie la zobovja ustavlja po naj novejšem amerikauskem načinu brez VBakih bolečin ter opravlja plouibovanja in vse tobne operacije * zobozdravnik A. Paichel, | * poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. # 3000 9 (788-9) »^ostankov preproga (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po 'A gld. ho kr. Wj. Storcll, tovamik v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenitt. ! Za porodnice. Moja soproga bila je ravno v otročjej postelji, ko Bem rabil Bittnerjev ..Conitemi Sprit•• za čiščenje zraka v sobi. (»oBpod šolski vodja Salzbaucr iz Mauthausena piše nadalje: „Kadar se razprostre gozdni duh po Bobi, se moja soproga jako oživi in olajša se jej dihanje. Ker je od avtoritet priznano, da'Bittnerjev Coniferen-Sprit očisti zrak ozo-vanega kisleca in organičnih nalezljivih mijazem, zato se priporoča za rabo v vsako sobo, v kjer so porodnice, bolniki in porodnice. — Pristen dobiva se Bit-tnerjev ,,Coniterni-Sprita pri J. Bittner-ji, lekarji v Reiohenau Nižjeavstrijsko, iu pa v LJubljani pri lekarji Jul. pl. Trnkoczy. — Cena steklenici je 80 kr., 0 steklenic Btane 4 gl. Patentirani razpršilni aparat 1 gl. 80 kr. (892) \ ALOJZIJ KORSIKA, ? umetni in trgovinski vi far t Ljubljani, Jj priporoča se za tO saisono častitemu obSittltvU in £ /t svojim častitim p. n. kupovalcem za naiejo lep.h ^ I boketov in vencev { f po jako nizkej ceni. Prodaja tudi široke svilnate in ^ J*1 atlasaste trakove /. napisi in brez napisov za vence ^ ^ po fabriškej ceni. Plesne in druge dekoracije p «{ preskrbi po nizkej ceni. Tudi vse druge v to stroko % spadajoče izdelke izdeluje elegantno in cenč. & Cenilniki u semena, rastline in različne izdelke V dobivajo se zastonj in t ranko v njogovej novo sezi- jjj danej vrtariji na Vrtači, Tržaška cesta. Tam se tudi odda o Bv. Juriji stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in čutnnato in 2 podstrešni sobi za stranki brez majhnih otrok. (26—2) v žic S c. kr. avstr. pri-vilegijem in kr. pruskim[fflSffl^ji ministerskim potrdilom. 1A I I.S( ! KKAI ' Kii-S Ki h K. Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišeče) milo žajfa) iz zelišč za olepšauje in popravo kože in skušono zoper vsakako nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de Bou tem ar d-ova dišeča pasta za zobe, najsplošnejši iu najzanesljivejši pripomoček za ohranjen je in čistenjo zob in zobnega mesa; v colih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Harlung-0VO olje iz kitajske skorje za varovanjo in olepšanje las; v zapečatenih in v steklu štemplja-nib steklenicah po 85 kr. Dr. Beringuier-JBV dišeči kroninl duh, krasna voda za duhanje in umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr Prof, dr. Lindova rastlinska pomada v štanjscah, poviša svit m voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. BalzamiĆnO milo JZ Oljke se odlikuje po oživljajočej in ohranjujoče) moči za voljnost in mehkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Behnguler-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Harlung-OVa zeljlščna pomada za oživljcnje in zbujanje rasti ias; v zapečatenih iu v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jevo 0|je Iz zemljiških korenin za okrep-čunjo iu oliranjonjo las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-OVi bonboni iz zelišš, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih skatljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-jevO balzamlčno milo iz olja zeraelj-skili orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. Pravi ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo: V Ljubljani pri bratih Krlsper in pri Edvard Makru; v Zagrebu pri J. J. Cejbeku Karol Ara/.ivnu in Flor. Kiraloviču; v Olji pri Kr. Krisperju; v llekl pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v CJoriei pri lekarjib G. B. Pontlniju in G. Cristofolettiju; v Celo vel pri lekarjib H. Kommetterju in Vilj. pl. Dietrichu; v Trstu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zancttiju in P. Prendiniju; v Beljaku pri Kumpf-ovih dedičih; v Varaždinu pri lekarjih Fran Riedtu in Anton Kusvju; v Kadru pri le-karju N. Androviču. Svarilo. Svarimo pred ponarejanjem, osobito pred đr. Silina do noute-mard-ovo dišečo zobno pasto in pred dr. Borhardt-ovin aromatičnim zeliščnim milom. Mnogi pouarejalei iu prodajalci ponarejenih naših priv. stvarij bili so že na Dunaj i in v 1'm^i sodnijsko obsojeni, da so morali plačati precejšnje globe v deuar)i. RAYMOND & Co., c. k. pr. lastnik tovarn hvgalističnih cosui. stvarij v llcrlinu. (4—2) Na plurali bolnim, J etičnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lak. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—6) Teodor ICfissii<*r v Upskeni. Vsem prebivalcem Avstrije is Ogerske. Nujni poziv! Zaradi dedne razdelitve velike trgovske hiše Ivana Karola Kuuzsckuildt-u, ki je obstajala 121 let, sklenili so dediči pred kratkem v svojem shodu, da bodo poprodali vso zalogo blaga po tistej ceni, kakor je njih stala surovina, tedaj skoro zastonj, da bodo prej ko mogoče prostore izpraznili in oddali. (51—1) Na prodaj je še sledeče blago; 4500 ženskih srajc iz najfinejšega angleškega chiffona s pristnimi Švicarskimi vezenimi ustavki, prava umetna vezenina, — po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. 1500 ženskih ponočnih srajc jednake baže, zelo dolgo in po vsej dolgosti s švicarskimi vezenimi ustavki, jako elegantno opravljene, krasota za vsako damo, — po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. Taiste iz teškegu barhanta po 1 gld. (50 kr. 5600 ženskih spodnjih kril iz najfinejšega sivega platna s pristnimi švicarskimi svilnatimi obšivkl okrašena, — po 1 gld. 40 kr.; dvanajstorica za 15 gld. 50 kr. Taista iz rutlečega eretona po l gld. 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. Iz teške klobučino po 1 gld. 75 kr. Taista iz najfinejšega in najtežjega sukna, z najfinejšo pisano volno vezena, na okolu plisirana, z volanti in zobci, — po 2 gld. 50 kr. 250 dvanajstoric ženskih hlač iz najfinejšega barhanta, bogato okrašene, z robci, po 1 gld. 50 kr., dvanajstorica 14 gld. 3500 možkih srajc iz najfinejšega angleškega chiffona, četvernato oprsje gladko ali vezeno, vsakeršne ovratno širjave, — po 1 gld. 25 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. 1500 dvanajstoric damastovih namiznih garnitur, z ušitimi cveticami, obstoječe iz jednega prta in 12 brisalk, — samo 2 gld. 85 kr.; neobhodno za vsako hišo in čudovito ceno. 3000 dvanajstoric turških otirač, zarobljenih, posamič zloženih, z rudečimi obrobki in dolgimi resami, najfinejše pikiranih, prekrasnih, — po 3 gld. 75 kr. dvanajstorica. -Ju to velikih /.ruskih ogrinjal iz najfinejše Berolinske volne, z dolgimi resami, različno krasno in moderno barvana: škotsko, turško, bela, siva, drapp, križa-sta, črna, rudeča, rujava, itd., — po 1 gld. 20 kr.; dvanajstorica za 12 gld. 50 kr. 400 popotnih plaidov, jako veliki in debeli, iz najtežjega in najboljšega sukna tkani v elegantnih angležkih uzorcih: rujavi, sivi, melirani, s težkimi dolgimi resami; ti pl..idi so dadč zaradi svoje neznanske velikosti in širokosti rabiti za obleko, popotno ogrinjalo, posteljno odejo iu ženske nIihu !«• ter so daBti še po 20letnej rabi iz njih napraviti dve celi eleguutni obleki in s katerimi se dajo prištediti ogrtači, deževni plašči, paletoti. I. baza prej po 15 gld., zdaj le 5 gld. 85 kr., II. paža prej po 12 gld., zdaj samo po 4 gld. 85 kr. 300 zavojev domačega platna, 30 vatlov, najboljši, najteži in terpežnejši tovarniški izdelek za domačo rabo, — po b gld. 50 kr. Cena bombažu vidno poskakuje, platno bo v kratkem imelo podvojeno ceno; zatorej naj si ga vsaki nujno naroči. 500 svilnatih koltrov iz najtežje Lyonske chappe-svile, belo, rudeče in žolto črtani, — po 4 gld.; čudovito ceno. 320 svilnatih robcev iz težke Lvonske svile v vseh barvah, vsak kos v drugej barvi. Ti robci so lehko rabijo kot ovratni robci. Dvanajstorica velja samo 3 gld. 50 kr. 650 garnitur iz gobelina, obstoječe iz dveh finih posteljnih pregrinjal in miznega prta z baržunastimi čopi, v raznih barvah krasno izdelano, tor volja garnitura, to jo vsi trije kosi vkupe, samo 7 gld. 50 kr. 5000 dvanajstoric rjuh brez šiva, iz dobrega, težkega platna, tudi za največje postelje; — po 1 gld. 35 kr.; dvanajstorica za 15 gld. Vsaki kupec, ki da skupiti ob jednem najmanje 15 gld., dobi nagrado, torej gratltt švicarsko uro iz francoskega zlatega brona z dolgo verižico; za pravilni tek se jamči 2 leti. Naročila v gotovini (b poštnimi nakaznicami ali pa tudi povzetji) naj se pošiljajo z naslovom: Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II., SchilFamtsgasse Nr. 20 ca r •o •t •S' o o ra