DELAVSKA POLITIKA
 	GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE._______
.	....	Malih	oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene
 r-	__I«	Izhaja	VSakO SrGdO in soboto«	delavstva	ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De-
Uredništvo je ▼ Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Opreva: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 6.	Sobota 21.	januarja 1928.	Leto III.
Pred bankrotom.
Gospodarski in finančni položaj države je tako kritičen, kakor si nepoučeni državljan niti od daleč ne misli. Poleg ogromnih rednih državnih izdatkov, ki izčrpavajo docela naše gospodarstvo, imamo tudi o-gromne državne dolgove, notranje in zunanje, kateri gredo v desetine milijard dinarjev. Koliko pravzaprav znašajo ti naši dolgovi, to ni dosedaj še nobena naša vlada točno poročala javnosti in parlamentu.
V zadnji številki »Bankarstva« je Pa znani finančni strokovnjak Kosi-jer objavil končno kolikor mogoče točne iznose naših državnih dolgov. Številke, ki jih navaja g. Kosijer, opirajoč se na nedvomno točne podatke, so tako bajne, tako strahotne, da bi se moral obzdrsniti vsak količkaj odgovoren član vlade, vsak količkaj odgovoren javni činitelj. Kajti iz teh številk je pravzaprav razvidno, da stojimo pred bankrotom, ako se bo nadaljevalo z dosedanjo politiko razsipavanja državnega denarja, s politiko novih posojil in zadolževanja.
Čudimo se, da gredo odgovorni faktorji s tako nepojmljivo noušalan-so preko teh poraznih številk, saj je vendar iz njih jasno, da smo zadolženi že do poslednjega žeblja.
Po podatkih, ki jih je zbral g. Kosijer, znašajo naši državni notranji in zunanji dolgovi:
1. Dolgovi raznih
pokrajin	16.355,789.719.36
2. Dolgovi svetovne vojne	20.071,293.962.—
3. Dolgovi ujedi-njenja (bivše Av-stro-Ogrske)	7.225,465.322,—
4. Novi državni
dolgovi	12.693^414.929.16
Skupni državni dolg 56.345,963.932.52
Naš državni dolg znaša torej preko 56 milijard dinarjev — če pa uva-žujemo, da je še nekaj državnih dolgov, za katere nihče ne ve, da je tudi iznos takozvanih letečih dolgov treba vzeti z rezervo, ako nadalje uvažujemo, da ni še rešeno vprašanje vojnih dolgov s Francosko, v kakšni valuti se bodo ti dolgovi plačevali itd. lahko rečemo, da znaša naš državni dolg preko 60 milijard dinarjev.
Na ta ogromni državni dolg je pa treba že sedaj plačevati skoro dve in pol milijarde dinarjev letnih obresti
2.400,000.000), ako se obrestna mera računa samo na 4°/„ in ako se ne vračuna odplačilo glavnice.
Kako plačati tako ogromne milijarde dolga? Ali more naš proračun, ali more naše gospodarstvo plačati vsako leto do tri milijarde dinarjev samo na račun obresti in odplačila teh dolgov?
Medtem pa iščemo nova posojila v tujini in skušamo zamašiti en dolg z drugim dolgom.
Stojimo pred bankrotom, gospodje, se pa igrajo vlado in finančni minister iš£e v tujini posojilo, doma se pa čudijo, da ga tako dolgo išče in tako težko najde.
Negujte zobe s
„PEBECO“,
poslužujte se IVE A" za kožo
Dne 12. in 13. t. m. je finančni odbor Narodne skupščine razpravljal o proračunu ministra saobračaja za leto 1928-29. V razpravo proračuna je posegel tudi s. Petejan, kateri je predvsem govoril o bednem položaju naših železničarjev. Ker se v finančnem odboru ne vodi steno-grafični zapisnik ne moremo njegovega govora prinesti v celoti, temveč samo važnejše odlomke.
S.	Petejan je predvsem konstati- j ral, da se g. minister saobračaja v nje- j govem dolgem in izčrpnem ekspo- j zeju
ni nit; z besedico dotaknil železniškega osobja,
kakor da bi to osebje bilo za sanacijo in razvoj železniškega prometa brezpredmetno. To najbolj jasno pove, kakšno razpoloženje vlada na-pram osobju v ministrstvu saobračaja.
Ako je g. minister tu prezrl železničarje, jih ni prezrl v svojem proračunu, v katerem je določeno, da se morajo
prihranki In sanacija izvršiti na račun že tako izmozganega železničarja.
Dosedaj ima ministrstvo 33.725 nastavljenih oseb v administrativni eksekutivni službi, kateri oskrbujejo in vzdržujejo promet na 8955 km progi. Za proračunsko leto 1928-29 predlaga minister, da se število osobja zmanjša za 1035 oseb. Vzlic temu, da se bo v tem proračunskem letu železničarska mreža povečala za 159 km.
Vprašam Vas, g. minister, kako mislite, da boste mogli
z zmanjšanim številom osobja vzdrževati promet na razširjenjem železniškem omrežju?
Ali ne veste, g. minister, da je železniško osobje že danes do skrajnosti izrabljeno, da nima urejenega delovnega časa, da so turnusi prometnega osobja že tako napeti, da
ogrožajo prometno varnost.
Vsled tega moram proti takemu načinu saniranja in štedenja najodločneje protestirati v imenu železničarjev, kakor tudi v interesu prometa samega.
Znano bi vam moralo biti, g. minister, da se v najboljših sosednih državah prometna politika vodi na drug način, kakor to delate pri nas. Tam je moralni, socialni in materialni položaj železničarjev veliko boljši kot pri nas in železniški promet tamkaj napreduje, pri nas pa propada —
propada železniški park, proge in osobje.
Na naših železnicah pride danes povprečno 7,15 oseb na km proge, medtem ko pride v Nemški Avstriji 15, Češkoslovaški 1.2.23, Poljski 10.15. v Italiji 10.23 in na Ogrskem 7.74, da ne navajam drugih držav. V vseh teh državah je sorazmerno več osobja, ki pa je tudi boljše plačano, kakor pri nas in železnice ne zaključujejo svojih bilanc s takimi deficiti, kakor mi, ki smo dobili že
ogromne milijone na račun reparacij,
ne da bi jih bili v proračunu kdajkoli izkazali. Poleg tega pa imamo še deficit in razbit železniški park.
V Vašem proračunu, ste g. mini-ste sami navedli značilen dokaz, da je
materijelno stanje železničarjev drugod boljše,
kakor pri nas s tem, ko ste priznali, da v Nemčiji odpade na osebne izdatke 32 37°/0 od bruto dohodka med tem, ko pri nas gre samo 25.47°/0. Vzlic temu predlagate, da se v tem proračunskem letu zniža postavka; za administrativno osobje za Din 1,668.447. Prometnemu osobju pa za Din 2,367.612. Skupaj 4,036.159 Din, hGČete odtrgati na izdatkih pri osobju. Od kod hočete to izsesati; na plačah, na kilometrini, na premijah' na obleki itd. Saj ste še danes dolžni o-sofojti na zaostankih, in oblekah?
G minister, Vi ste v ekspozeju navedli med drugim tudi to, da bodete v bodočem letu polno zaposlili naše
kurilnice in. delovanje
to je zelo razveseljivo. Ali opozoril bi Vas, da pogledate in se zanimate za revno stanje v katerem se nahajajo delavci v kurilnicah in delavnicah. Njihovi zaslužki so tako mizer-ni da bi nas moralo biti
sram pred zunanjim svetom, da država tako slabo plačuje svoje delavce
a zraven tega so ti naši delavci primorani
na svoje stroške praznovati
ob raznih patriotičnih in nepatriotifc-nih praznikih, kar je v veliko izgubo za delavce in za produkcijo.
G. minister! Naši železničarji niso samo slabo plačani in lačni, oni trpijo tudi moralno. Z njimi se v službi postopa slabše, kakor da bi bili sužnji. Disciplinarne kazni so neznosne in neopravičljive, ker se kaznuje za vsako malenkost, večkrat pa ne, da bi se preiskalo vzroke prestopka. O-krožnice, ki prihajajo od zgoraj, so pisane v carističnem duhu. Za vsako malenkost se grozi z denarno kaznijo, z odpustom in sedaj celo
s premest.tvijo v Macedonijo,
Gospodje, s tem da grozite s premeščanjem v Južno Srbijo sami pred svetom priznate, da v Južni Srbiji niso razmere za dostojne in poštene ljudi temveč, da je tam
Jugoslovanska Sibirija,
kamor se deportira plitične in druge zločince. Tega pa naši železničarji ne zaslužijo in zato moram proti takim grožnjam protestirati.
Jaz priznam, da je red in disciplina na železnici nujna in potrebna v interesu vseh. Ali to mora biti disciplina, ki bo slonela na razumevanju osobja. Ne bodete dosegli discipline
s terorjem in grožnjami,
temveč s tem, da osobje
Naše zadruge, predvsem Konzumno društvo za Slovenijo, pripravljajo večjo akcijo za poglobitev in razširjenje zadružne ideje. Akcija se bo izvajala pod naslovom »zadružnega tedna« in sicer v dneh od 28. januarja do 6. februarja. Potrebno je spregovoriti k tej akciji nekaj načelnih in tudi praktičnih besed,
Naš letošnji strankin kongres je že po lastni inicijativi povdaril praktične in načelne koristi delavskega zadružništva. Debata o tej stvari je bila baš za te čase silno koristna, ko prav mnogi izmed naših somišljeni- ]
pošteno plačate, da ž njim človeško in kulturno postopate,
da mu vrnete vse to, kar si je pod staro Avstrijo pridobilo in kar ste mu Vi vzeli!
Le zadovoljno osobje se bo zavedalo, ne samo pravic, temveč tudi dolžnosti, ki jih ima napram svoji službi in vsej javnosti.
Za osobje je potrebna tudi svoboda
združevanja in boja za svoje pravice. Danes se s tem vprašanjem nočem podrobno baviti, ker bom to storil v plenumu skupščine. Hočem omeniti le en slučaj, ki se je dogodil vestnemu in poštenemu uradniku Juriju Staa-kotu v Ljubljani, kateri je bil brez disciplinske preiskave nenadoma odpuščen. Jaz sem v zadevi takoj interveniral pri g. generalnemu direktorju in zahteval pojasnila. G. direktor mi je izjavil, da ga je moral odpustiti, ker so to zahtevale politične oblasti v Ljubljani. Šli smo in zahtevali pri velikem županstvu in policiji v Ljubljani, da nam dajo pojasnila. Obe oblasti sta izjavili, da od njihove strani ni bila storjena niti najmanjša ovadba proti Stankotu. Primoran sem bil •staviti ipismeno vprašanje na! gosp. ministra. Na to mi je gosp. minister odgovoril sledeče:
Gospodine poslaniče!
Na Vaše pitanje od 24. novembra 1927. god., o otpuštanju iz službe či-novnika g. Juraja Stanka, čast mi je dati sledeči odgovor:
1. Juraja Stanka, biv. činovnika Direkcije Železnica u Ljubljani od-pustio je iz službe Generalni Direktor Železnica rešenjem od 3. novembra 1927. god. Pov. Br. 395-27 kao nadležan, prema § 16. tač. 19. Uredbe o organizaciji Ministarstva Saobračaja.
2. Nemam razloga da opozivam odluku Generalnog Direktora o ot-pustu Juraja Stanka, pošto je ova za" snovana na čl. 1. Zakona o izmeni čl. 205, Zakona o državnom saobra-oajnom osoblju, a razloga za otpušta-nje Juraja bilo je, što je on svojim po-siupcima pružio železničkoj Upravi dovoljno dokaza da je komunista i da je bio vodja komunističko-orijentira-nih elementa. Juraj je čak i disciplinski kažnjavan što je Železničku U-pravu na zboru u Rakeku na dan 13. maja 1926. god. na jedan nedopusten način kritikovao, kaj'm se ruši red i disciplina medju službenicima.
3. Iz iznetog jasno je, da nema potrebe da odredjujem istragu radi is-pitivanja slučaja Juraja Stanka.
Izvolite primiti Gospodine poslaniče uverenje o mome poštovanju.
Ministar Saobračaja, Svet. Milosavljevič s. r, (Konec prihodnjič.)
kov — prezaposlenih na dnevnih, političnih in strokovnih vprašanjih — zgubivajo nekako izpred oči velikansko važnost zadružnega gibanja. U-pamo, da pomeni naš kongres tudi v tem oziru preokret k boljšemu in da bo povzročil med našimi somišljeniki za zadružništvo ono zanimanje, ki ga ta važna panoga zasluži.
Zadružništvo samo na sebi pomeni lahko za celoto delavskega gibanja važno gospodarsko oporišče, brez katerega si ni mogoče misliti večjih uspehov. Aparat, ki ga ustanavlja zadružništvo za svojo potre-
Za železničarje.
Akcija delavskega zadružništva.
bo, je lahko pri vseh akcijah ostalim organizacijam važen inštrument, katerega si vsled finančne šibkosti same ne morejo ustvariti. Vrhu tega pa zbira zadružništvo v dobrih razmerah precejšnje kapitale, ki se dajo uspešno porabiti za kulturni in politični dvig delavskega razreda. Delavski domovi, kolikor jih je v Sloveniji — žalibog jih je premalo — so 'bili do malega vsi nabavljeni na ta način. In kaj pomeni lastni dom za razvoj vseh panog delavskega gibanja, to vedo predvsem tisti kraji, ki delavskega doma nimajo, na primer Ljubljana, Celje, Ruše, Kamnik, Litija, Kranj itd. Pravo vrednost bodo pa dobili delavski domovi šele sedaj, ko je razkolniška kriza v delavskem pokreiu končana. Gotovo je, da se bodo delavske organizacije sedaj hitrejše razvijale, in to predvsem v krajih, kjer imajo na razpolago udobne prostore v lastnem domu za zborovanja, shode, seje, gledališke igre itd.
Vse te in nebroj drugih ugodnosti so pa potom zadružništva pridobljene brez kakih večjih žrtev zadružnega članstva. Kar poglejmo si par primerov:	Člani konzumske organi-
zacije, ki so v Sloveniji še najbolj razvite in ki so dosedaj zgradile največ oporišč delavskemu razredu, nimajo za njihovo vzdrževanje, skoro bi rekli nobenih žrtev. Nasprotno premnogokrat še dobiček. Namesto, da nabavijo svoje življenske potrebščine pri privatnem trgovcu, si jih nabavljajo v zadružnem oddajališču. Dobe jih pri zadrugi najmanj po isti ceni kakor pri trgovcu, razlika je le ta, da gre pri kupčiji napravljen dobiček v eni ali drugi obliki v korist članstva in vsega delavskega razreda, pri trgovcih pa v njihovo privatno kapitalistično bisago.
Ako pa gledamo na to stvar iz političnega stališča, je pa zadeva še mnogo važnejša. Trgovski stan je po prirodi svojih poslov najbolj intere-siran na vodstvu javne1 politike, bodisi v občini, oblasti, ali državi. Ravno ta stan žrtvuje bajne vsote za vzdrževanje meščanskega tiska in strankarskega aparata meščanskih strank, in je tako najaktivnejši po-bornik današnjega kapitalističnega družabnega reda. In cdkod denar s katerim pomaga plesti ta stan bič za delavno ljudstvo? Od vseh onih, ki I nabavljajo svoje življenske potreb- I ščine pri privatnih trgovcih in jim } puščajo zaslužek, ki ga prinaša raz- J lika med nakupno in prodajno ceno j blaga.
Ali ni torej samomorilec vsak, ki dela te pogreške?
Ali ni izdajalec svojega razreda vsak delavec, ki se tega zaveda, pa kljub temu še nadalje podpira ivoje izkoriščevalce.
Prav ista stvar je z denarnim zadružništvom. Sicer imajo delavci dandanes prav slabe zaslužke. Pri-
stradajo si pa semintja vendarle kak stotak za slabe čase. Če nese tak delavec svoj prihranek v meščansko hranilnico ali banko, bi se moral vprašati v kake namene bo porabljena obrestna diferenca. Kajti njemu bo hranilnica obrestovala hranilno vlogo po 5 ali 6 odstotkov, naprej bo pa posodila denar po 14, 16 ali še več odstotkov. On bo dobil pri 100 Din letno 5 do 6 Din obresti, hranilnica ali banka bo pa zaslužila pri njegovih 100 Din, ki jih bo naprej posodila 9 do 10 Din letno. Če pomislimo, da se sicer po malih vlogah, ali pri tisočih vložnikih zasluži letno ogromne milijone potem šele vemo, kako kolosalno važnost ima hranilna vloga. In če se dalje zavedamo, da so baš bančni koncerni tisti, ki nastavljajo in odstavljajo ministre, potem šele vemo kakšen samomorilec ali izdajalec je vsak,, ki se prišteva k delavskemu razredu, pa nosi svoje prihranke k tistim, ki — od zaslužka teh prihrankov kujejo verige in zidajo ječe, da ga obdrže v svoji oblasti.
So sicer ljudje — taki, ki splavajo od časa do časa po komunistični frazeologiji — ki smatrajo zadružništvo za nekakšen malomeščanski pokret. Če bi si pa ta dejstva nekoliko po bližje ogledali, bi šele videli kako revno je njihovo kričanje nad kapitalizmom v očigled kolosalnega sistema, ki si ga je kapitalizem znal zgraditi za izkoriščanje delavnega ljudstva.
Borba zadružništva ne more biti frazersko avanturistična. Zadruge ne prenesejo velikega govoričenja, temveč zahtevajo sistematičnih dejanj. Ali borba zadružništva zato ni manj uspešna. Nasprotno zadružništvo rije kakor krt pod kapitalistično njivo in trga — skoro neopaženo — koreninico, po kateri srka kapitalistični razred sokove iz delavskega razreda in jih porabi zato, da baš ta razred še dalje obdrži v svojem suženjstvu.
Socialisti vseh držav podpirajo baš iz teh razlogov zadružne organizacije. Ne samo podpirajo, temveč so baš socialisti gonilna sila delavskega zadružništva. Reči je pa treba, da jim tudi zadružništvo to njihovo pomoč obilno vrača. Kaj bi pomenil na primer nemški, avstrijski, belgijski in zlasti angleški delavski pokret brez zadružnih organizacij, ki so baš v teh državah kolosalno razvite.
Mi se prav jasno zavedamo, da je pri naših zadružnih organizacijah treba še marsikaj zboljšati. Zavedamo se pa tudi, da je zboljšanje mogoče le na ta način, če v teh organizacijah po svojih najboljših močeh sodelujemo. Zato se pridružujemo tej akciji zadružništva z željo, da bi rodila mnogo uspehov in da bi pridobila zadružni ideji mnogo novih pobornikov. Našim somišljenikom pa kličemo tudi pri tej priliki »Vsi v zadružne organizacije!«	F.	S.
Franjo Aleš:
H kongresu delavskih kulturnih organi-
zacij,
Z nastopnim člankom objavljamo mnenje Franja Aleša, delegata ljubljanske podružnice »Svobode« za kongres »Svobode« v Ljubljani, ker je problem, ki ga rešuje, zelo aktualen.
Z radostjo moremo ugotoviti, da je razredno delavsko gibanje v Sloveniji pričelo vidno rasti in se širiti in da je razredna zavest slovenskega delovnega ljudstva postala v našem političnem življenju že važen in veliko pomenjajoč argument. V prejšnjih letih ni bilo mogoče niti misliti na ‘kake večje uspehe delavskega gibanja, ker so bili bratomorni boji preveliki in ker je bil tudi političen nivo slovenskih delavskih strank preveč nizek. Ali z momentom in z dejstvom, da sta nujen zgodovinski razvoj in teža socialnih razmer prisilila delovno ljudstvo do razredne zavesti, je postalo sedaj glavno vprašanje: nujnost in potreba preorientacije.
Z ozirom na to vprašanje, je treba danes še ugotoviti, da v marsičem nismo prišli daleč. Vsa naša politična delavnost je sicer postala aktivnejša ali ostali smo v mnogih ozirih še pre-komodni in prenaivni.
Prav iste pojave smo v zadnjem letu opazili tudi v našem kulturnem g banju. Naše slovenske delavske kulturne in telovadne organizacije »Svobode« so sicer vršile svoje 'kulturno poslanstvo med slovenskim delovnim ljudstvom, vendar pa niso znale izrabiti onih političnih momentov, ki bi jih po svoji izobraževalni nalogi — morale. Ne bi bilo pravilno, ako bi delavske kulturne organizacije obravnavale strankarska vprašanja, kajti če bi se spravile na to polje, bi kvarile vpliv teh organizacij. Ali treba bi bilo le, da bi analizirale dejanski položaj pri nas v Sloveniji in z
ozirom na tega — usmerile vse svoje kulturno delovanje. Na žalost pa tega niso storile.
Predvsem pa bi bilo zato tudi potrebno, da bi se smer delavskega kulturnega gibanja — preorientirala. To pa tudi še posebno zato, ker so zadnji dogodki v slovenskem političnem gibanju postali za delavsko gibanj« zelo važni in pomembni. Delavske kulturne organizacije morajo biti on® šola, ki vzgaja delovno ijudstvo v kulturnem oziru in ga potem uval1 kot politično izšolanega v dnevfl° politično življenje, v katerem mor* odločevati za svoje razredne korist1, V zvezi s tem morajo torej delavske kulturne organizacije imeti večjo pažnjo na razvoj političnih dogodkov. Budneje morajo paziti na p°' kret, v katerem sodelujejo, kajti le na ta način bo mogoče najti — pot čimprejšnjo in popolnejšo konsolidacijo delavskega razreda slovenskega naroda. Ni še rečeno, da je naloga kulturnih organizacij že izpolnjena, ako samo nudi prilike, da se delovno ljudstvo izobrazuje. Te organizacije morajo storiti več: vzgojiti morajo delovno ljudstvo, ki bo v vsakem slučaju pripravljeno za borbo z domačim meščanstvom fo z velesrbstvom-
To mora biti cilj naših delavskih kulturnih organizacij. Nič več, nič manj. Premotriti pazljiveje slovensko politično gibanje, moč razrednega marksističnega pokreta in usmerjati svoja pota v reelnejšo stran. Dokler razredno gibanje ne bo prišlo do popolne konsolidacije tudi na političnem polju, morajo ostati delavska kulturne organizacije nadstrankarske. Svoje borbene izpade pa mera pričeti iz onega središča, okoli katerega se mora zbrati vse delavsko gibanje v Sloveniji.
Izjava
socialističnega občinskega kluba v mariborskem občinskem svetu povodom konstituiranja, dne 14. januarja 1928.
Po nalogu kluba občinskih svetnikov SSJ v mariborskem občinskem svetu je prečital sodrug Grčar na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta naslednjo izjavo:
»Zavedajoč se, da je združila SSJ na svojo listo nad 1700 glasov mariborskega volilstva ter privedla nad eno tretjino celokupnega članstva občinskega sveta v to zbornico, oprti na to svojo moč in na zavest, da r-mo dejanski glasniki velikega dela mariborskega prebivalstva, predvsem produktivnih slojev, t. j. delovnega ljudstva — povdarjamo ob pri-
liki volitev občinskega starešinstva naslednje:
Priznavaje se brezizjemno k načelu prave demokracije, si obetamo možnost plodonosnega dela občinskega sveta le ob njenem neomejenem uveljavljanju. Upoštevajoč načelo, ne gubimo zavesti dolžnosti na-pram interesom občanov tudi vzpri-čo izvršenega dejstva, da se je proti delavskemu zastopstvu storil enoten blok združenega meščanstva.
Zavedamo se, da je ključ trajnega, nemotenega delovanja tega občinskega sveta v naših rokah. Vsled tega zahtevamo, da se od strani večine upošteva pri izvajanju občinske politike programatična linija, ki jo zastopamo in da se ščitijo interesi delavskega ljudstva sorazmerno naši moči, kakor to zahteva načelo
ANGELO CERKVENIK:
Očiščenje,
križeva pot mnogih, ki so verjeli v lepoto in ljubezen, tragedija v šestih scenah.
Žena: Kako bi mogla jaz koga udariti? Le neznanska žalost me je vso prepojila. Vrnila sem se k blagajni. Vse prodajalke so prihitele k meni. Povedala sem jim, kako je ravnal z menoj. »Jaz bi si sama vzela iz blagajne in bi šla,« je rekla najmlajša prodajalka. Kako priprosto, sem si mislila. Kako, da nisem že sama prišla na to misel? Popolnoma mirnodušno sem si vzela iz blagajne šesttedensko plačo, zaklenila blagajno, ključe predala najstarejši prodajalki ter še tisti trenutek izginila iz trgovine. Niti ena ura ui pretekla in že so me zaprli, kasneje pa obdolžili. da sem vzela mnogo več, nego sem bila resnično vzela.
Mož: Uboga Valja! Vse se je tako hitro in nepričakovano zgodilo, da ti nisem mogel prav nič pomagati. Veruj mi, iz srca rad bi ti bil pomagal.
Žena: Verujem ti, a prepričana sem, da bi ne bilo prav nič pomagalo. Vlačugam, vidiš, vlačugam nikjer nič ne verjamejo.
Mož: Valja, kaj to govoriš?!
Žena: Resnico govorim, Boris, resnico, ki sem jo spoznala in za spoznanje plačala težko odkupnino, goro gorja. — O, ne bi danes bila
prišla k tebi, da nisem spoznala te resnice. Danes je prišla tista ura, ko sem morala priti trkat na tvoja vrata.
Mož: Prezgodaj si obupala, Valja!
Žena: To ni obup. Zgolj spoznanje je! Slutila pa sem podzavestno že davno, kako se bo zgodilo, in vprav zategadelj so me obsodili, kajti slutnja me je napotila, naj vzamem iz blagajne denar. Iskala si bom drugod službe, sem si mislila, in povsod me bodo vprašali: Zakaj so vam odpovedali? In čeprav bi se, morebiti, zlagala: ali ne bi pozneje zvedeli resnice in me pognali čez prag? Tako sem mislila in sem si vzela, kar mi je po vsej pravici šlo, da bi se vsaj za dva meseca obvarovala pred naj hujšim. Zdaj sem spoznala, da je resnica težja kot slutnja, ki mi je bila tedaj narekovala: vzemi! Prišla sem iz ječe. Iskala sem službe pri mnogih podjetjih. — Vsakdo me vpraša, kje sem bila prej in zakaj sem šla. In nikomur ne morem zamolčati, kako se je vse zgodilo. Solze me duše, srce mi hoče raznesti grudi, v možganih mi vre razkuhana kri (jok jo duši). Povedati moram vsakomur vse. Vse, prav vse, čeprav , vem, da je moje ravnanje brezumno in smešno, čeprav vem, da bi morala lagati... Kako bi mogla lagati... Kako, ko je resnica kakor kamen, ki se nevzdržno vali nizdol po bregu. Pretežak kamen je, da bi ga mogla nositi v sebi... Vse me boli pod njegovo težo...
Mož: In prav nikjer, praviš, nisi mogla dobiti
službe?
Žena: »Res, ne rabimo nobene, gospodična. Veste, časi so slabi, trgovina ne nese, sama zguba; ljudi imamo itak preveč. Morali jih bomo nekoliko celo odpustiti iz službe. Zal nam je, toda...« Takšen je njihov odgovor in povsod do pičice enak, kakor da so se ga naučili na izust, povsod enako malobrižno izgovorjen. Zazdelo se mi je nekaterikrat, da se mi izogibajo kakor ostudni kači...
Mož: Dovolj, Valja! Nehaj!
Žena: Ne še! Zdaj vem samo to: ženska, ki je bila v javni hiši, ne more nikdar več postati poštena ženska; človek, ki so ga žigosali kot tatu, more edinole kot tat živeti ii’ umreti.
Mož: Valja, to je obup! Kaj govoriš? Saj ni ves svet takšen! Pojdi med najbednejše in spoznala boš, da ...
Žena (se obupno zasmeje): Med najbednejše. Tudi med nje sem šla. Tudi le-ti so povsem enaki vsem drugim, če niso reio slabejši-Morda sprejmejo ti najbedriejši, kakor ji111 praviš, iz gole sebičnosti v svojo družbo človeka, ki je takšen, kakršna sem jaz, iz veselja, da je vendarle med njimi nekdo, ki Jp manj vreden, jače zaznamovan, nego so oni-Spoznala sem jih, ko sem bila v nekem tukajšnjem hotelu pomivalka, in trpela sei med njimi in zbog njih peklenske muke.
(Dalje prihodnjič.)
čistega demokratizma. Po upošteva- j nju te naše zahteve od strani veči- j ne se bo uredilo naše zadržanje na-pram nji in njenemu delu.
Konkretno postavljamo v tem trenutku zahtevo po zastopstvu v mest- j
nem svetu. Nudimo večini priliko, da takoj ob pričetku pokaže, je li voljna spoštevati voljo vseh volilcev ter pustiti demokraciji polno svobodo, ali pa ji je volja ljudstva le sredstvo za postavitev svoje diktature.«
Dnevne novice.
Zaprisega ljubljanskega župana.
V sredo, dne 18. t. m. se je vršila v Ljubljani slovesna instalacija novega župana. Veliki župan je prečital Kraljev ukaz, s katerim se župan potrjuje. Nato je novi župan imel patri-otičen govor. Bilo je mnogo živijo-klicev. Druge nesreče ni bilo. Naša socialistična občinska svetovalca se Po sklepu pristojnega foruma te ceremonije nista udeležila. Nista imela tam ničesar iskati. Za nas je bil novi župan definitivno izvoljen že ob izvolitvi. Po našem mnenju župan ne Potrebuje nikake kraljeve odobritve in so vse te svečanosti s prisego in navzočostjo velikega župana nepotrebne. Naši volilci niso volili svojih zastopnikov zato, da bodo delali pri takih svečanostih štafažo.
Potrebno pa je, da novoizvoljeni občinski svet brez odloga pristopi k delu. Siti smo večnih gerentov in komisarjev, ki so brez kontrole vedrili in oblačili na ljubljanskem magistratu. Na magistratu bo dovolj dela, da se izkida gnoj, ki se je tam nabral tekom zadnjih dveh let. Prav je, da se klerikalna in demokratska stranka medsebojno obmetavata s tem korupcijskim gnojem. Bo vsaj tem preje zadnji še tako zateleban ljubljanski volilec uvidel, da nima ničesar pričakovati niti od demokratov niti od klerikalcev.
Naša delagata v občinskem svetu se zavedata svoje odgovornosti in svoje dolžnosti, ki jo imata do svojih volilcev, do ljubljanskega proletarskega prebivalstva in do njegovih ustanov. Potrebno pa je, da ju ljubljanski delavci podpirajo, da pazljivo zasledujejo delovanje občinskega sveta, predvsem pa, da se organizirajo v močno .politično socialistično organizacijo. Potom močne organizacije bo proletariat dosezal tudi pri volitvah večje uspehe in prišel bo tudi čas, ko bo treščil ob tla tako demokrate kakor klerikalce.
Napredna fronta. Kakor so te dni poročali listi, je na shodu samostojno demokratske stranke v kazini izjavil dr. Puc, da je napredna fronta že skoro gotova, da so se narodni socialisti že pridružili SDS in da v ljubljanski oblastni skupščini tudi socialist Sitter nastopa skupno s samostojnimi demokrati. G. dr. Puc je, nepoboljšljiv optimist, Če misli, da je s. Sitter zaraditega, ker kot opozicio-nalec pogosto glasuje skupno z drugimi opozicionalnimi poslanci proti slabim predlogom klerikalne večine, že takorekoč v napredni fronti, Socialisti niso nikaki narodnosociali-stični cicibambuli in nimajo prav ni-kakega poželjenja, da bi vstopali v tako jalove »napredne« fronte.
So drug August Schley umrl. V Ljubljani je umrl dne 12. t. m. sodr. August Schley, strugar v Strojnih tovarnah. Pokojnik je bil zaposlen 33 let v imenovani tovarni, 22 let član strokovne organizacije in 8 let nje blagajnik ter jako družaben, delaven član v delavskem pokretu. Kako spoštovan je bil med ljubljanskim delavstvo, je pokazal njegov veličastni pogreb, ki so se ga udeležili njegovi stanovski tovariši in veliko število drugega socialističnega delavstva. Žalostinke mu je pred hišo žalosti in ob grobu zapelo delavsko pevsko društvo »Cankar«. Lep nagrobni govor je imel pastor, ki je vodil pogreb in v imenu organizacije se je poslovil od pokojnika s. Fr. Svetek. Kako socialno čuteč je bil pokojnik, priča tudi, da je po preobratu vzel dunajsko vojno siroto za svojo in jo vzgajal kot rodbinsko članico. Na njegovo krsto je bilo položenih večje število vencev in šopkov, na čelu sprevoda pa je vihrala rdeča kovinarska društvena zastava. Blag mu spomin in rodbini sožalje.
Slovo vladnega komisarja. Gosp. vladni komisar Mencinger je ob poslavljanju s svojega stolčka smatral
za potrebno, da razdeli stanovanja v novi palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Se razume brez sodelovanja Delavske zbornice in na svojo odgovornost. Mi odločno odklanjamo tako postopanje, kajti brez drugega pogodbenika g. komisar ni imel nobene pravice za tak korak. Apeliramo na naša dva občinska svetovalca, da v novem občinskem svetu odločno protestirata proti takemu samovoljnemu postopanju komisarja in zahtevata anuliranje že izdanih 16 dekretov. Delavska zbornica bo s svoje strani ukrenila vse, da se neha »protekcija» s stanovanji. Mi smo zidali za delavce in javne nameščence, ne pa za komisarjeve ljubljence! V drugem primeru bomo izvajali konsekvence, ki ne bodo prijetne za razvoj obligacijske akcije.
Član Delavske zbornice.
Callesova delavsko-kmečka vlada v Mehiki je sklenila svojim, poslaništvom v tujih državah, prideliti posebene delavske atašeje, ki bodo imeli nalogo vzdrževati zveze Mehike z delavstvom dotične države. Kot prvi tak delavski ataše je bil pride-ljen mehiški sodrug Canuto Vargas berlinskemu poslaništvu. C. Vargas je bil dosedaj tajnik špansko-ameri-ških dežel vseamerikanske strokovne zveze v Washingtonu. (Pred par dnevi je tudi »Sloveec« nekaj poročal o teh mehiških delavskih atašejih in je ironično vprašal, »kaj pa je spet tega treba bilo?« O, seveda, naravnost nezaslišano je, če se najde celo vlada, ki uradno skrbi za potrebne stike med delavstvom posameznih dežel, zlasti še, če je to Mehika, ki se je prva odločila izgnati črne kramarje iz svojih mej. Kajpak če vzdržuje papež svoje atašeje — nuncije pri vseh vladah, katerih edino opravilo je, da bogu čas kradejo, iz ljudi pa denar molzejo, ki naj zato ostanejo v srednjeveški temi, tedaj je vse v redu. Tudi se »Slovenec« ne razburja, če vzdržujejo vlade pri svojih poslaništvih medsebojno vojne izvedence, vojaške atašeje, ki se bavijo samo s stvarmi, ki človeštvu škodujejo, ki se bavijo s špijonažo in jim je edina skrb, kako bi drug drugega ukanili. Pač pa mu ni prav, da bi se priznal oficijelni značaj meddržavnih zastopnikov, ki bi naj kontrolirali razmere delavstva v posameznih državah, zbirali tozadevno statistiko in s pametnimi predlogi in ukrepi skušali delavstvu koristiti. Baje imamo nekakšne krščanske socialce?)
Proslava petdesetletnice Oton Zupančiča, pesnika in oblikovalca našega jezika, se bo vršila na predvečer pred jubilantovim rojstnim dnem v nedeljo, dne 22. januarja t. 1. V ljubljanskem Narodnem gledališču (v operi) bo slavnostna akademija z izbranim sporedom. Začetek ob pol sedmih zvečer. Po akademiji bo ob 21. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona« komerz. Akcijski odbor, ki vodi priprave za proslavo, opozarja s tem Slovenec na obe prireditvi in jih vabi, da se udeleže počastitve pesnika v obilnem številu.
To so kulturne metode. Podružnica »Svoboda« v Šiški je v zadnjem času pričela za današnje razmere dovolj lepo napredovati. Delujejo razni odseki, predvsem telovadni odsek, katerega tvori okrog 90 članov in članic, ki so tehnično zelo lepo napredovali. Videti so mogle ,to meščanske družbe in samoumevno je, da jim tak razmah delavskih kulturnih organizacij ni ljub, ker se vzgaja mlad in zdrav socialističen naraščaj in udarili so zato na svoj način. Uporabljali smo s privolitvijo pristojne oblasti telovadnico osnovne šole v Šiški. Ker pa so se vrste naših telovadcev in telovadkinj vidno množile in deca je malone oblegala telovadnico, nam je ljubljanski magistrat odpovedal telovadnico z raz-
logom, da je bil v telovadnici pretep, • ! pri katerem je morala policija inter- j I venirati. Ker smo primorani, navajamo k temu naslednje. Neki večer, med telovadnimi urami, sta prišla dva poznana, rekli bi najraje, fantalina v telovadnico, da tam naše telovadce zasmehujeta. Načelnik telovadcev jih je takoj opozoril, da je med telovadbo netelovadcem, predvsem pa tujcem našega društva, vstop prepovedan, zato naj takoj zapustita telovadnico. Na to opozorilo sta odgovorila s pestmi po njemu! Da se niso telovadci tako modro zadržali, lahko bi bila odnesla precej rogate butice iz telovadnice. Toda tega niso storili, temveč so poklicali služ-bojočega policijskega organa, ki je napravil svojo dolžnost. Torej vsled te policijske intervencije nam je magistrat odpovedal telovadnico. Skoro bi ne bilo treba nobenega komentarja. Le to moramo pribiti, da je moral biti incident organiziran in pa, da je to ravnanje zelo — zelo strankarsko in zavistno. Telovadnico nam je magistrat odpovedal in nas niti ni poprej o menjenem incidentu zaslišal. Ali gospodje po posamezno se vas bomo zapomnili.	Odbor.	,
Začetkom tega meseca se je vršil v Parizu zedinjevalni kongres obeh italijanskih socialističnih strank, ki se nahajata v emigraciji. Kongres se je sklical po iniciativi italijanske sekcije socialistične delavske internacionale in stranka italijanskih ma-ksimalistov se ga je udeležila. Ma-ksimalisti so se svoj čas pod vplivom komunistov ločili od internacionale, a tekom let, in zlasti pod vplivom razmer v emigraciji, je pa bil komunistični živelj iz nje sčasoma izločen, tako da danes ni več bistvenih zaprek do zedinjenja.
Turčija sedaj in pred petnajstimi leti, Turčija ima na podlagi svojega zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo nedavno končano, 14,000.000 prebivalcev, ali dva milijona več kakor Jugoslavija. Današnja Turčija meri 174.900 kv. milj, ali nad 79.000 'kv. milj več kakor Jugoslavija. To znači, da je veliko redkejše obljudena. Predvojna Turčija je merila 710.224 kv. milj, torej ji je bilo odvzetega v vojni nad 500.000 kv. milj teritorija. Prebivalcev je imela leta 1915 nad 21,000.000.
Mestna Borza dela v Zagrebu.
Delavska zbornica za Hrvatsko in Slavonijo je osnovala v Zagrebu svojo mestno Borzo dela, ki je začela poslovati 1. januarja t. 1, Ta Borza dela posluje, kakor ostale Borze dela imenovane Delavske zbornice na Sušaku, Brodu na Savi in Osijeku, skupno z Javno borzo dela, ki se obrazuje na osnovi uredbe o organizaciji posredovanja dela. Do sestav-Ijenja novega upravnega odbora Javne borze dela v smislu omenjene u-redbe bo upravljala Borza dela (na osnovi rešenja ministrstva socialne politike) imenovana Delavska zbornica za Hrvatsko in Slavonijo.
Občni zbor »Svobode«, podružnica Ljubljana se bo vršil v petek, dne
27. januarja ob pol 8. uri zvečer v prostorih »Svobode« v Delavskem domu v Ljubljani. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov, 5. Volitev novega odbora. 6. Razno. Ako se občnega zbora ne u-deleži v določenem času zadostno število članov, se vrši eno uro pozneje, neglede na število navzočih. Za odbor: Franjo Aleš, Vek. Černe.
V. Sejem za kužuhovino v Ljubljani, dne 23. tm. Peto leto priredi uprava Ljubljanskega velesejma vzajemno z Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na velesejmskem prostoru sejem za kože divjih živali. 23. januar, t. j. prvi pondeljek po Sv. Neži, je lovcem že znan dan za prodajo lovskega plena. Sejem prične ob 8. uri zjutraj. Lovci in trgovci s kožami naj svoje blago nemudoma odpošljejo na »Divja koža« Velesejem, Ljubljana. Če mveč kož pride organiziranim potom na trg, tem boljša bo cena. Najavljeni so poleg kupcev iz naše države tudi oni iz Avstrije, Nemčije, Italije in Angleške (London).
Izjava, Z ozirom na članek v štev. 1 »Enotnosti« z dne 5. januarja 1928 pod naslovom »Socialisti proti kolektivni pogodbi«, je pokrajinsko načelstvo pozvalo svojega člana sodr. Franjo Korena, da se izjavi o v označenem članku iznešenih očitkov zoper njegovo osebo. Temu pozivu se je s. Koren odzval in je podal sledečo izjavo, ki jo objavimo tudi v pokrajinskem strankinem glasilu »Delavska Politika«.
Izjava.
Z ozirom na pamflete, ki jih prinaša »Enotnost« na mojo osebo in s tem v zvezi na SSJ, Strokovno komisijo in Delavsko zbornico, izjavljam:
Nikolaja Zupana, zaposlenega v Delavski pekarni, smo odslovili zaradi tega, ker ni prihajal redno na delo. Izostal je dvakrat v enem tednu in nas obvestil šele ponoči ob 1. uri, da ga ne bo, ker da je zbolel na angini. Drugi dan ni prišel po bolniški list, da bi šel k zdravniku, temveč je bil zdrav in je prišel na delo. Tako je napravil v četrtek, dne 15. decembra in v nedeljo, dne 18. decembra 1927. V pekovskem narečju se pravi temu »umschmeissen«. Njemu se ni zdelo vredno, da bi preskrbel, dasi je to v naši stroki običaj, za kvalificiranega namestnika. Tisti pa, ki sedaj radi njega vpijejo, so v prvi vrsti zakrivili polom in popolen neuspeh pekovske stavke v Ljubljani, vsled česar je še danes cela vrsta druž. očetov na cesti. Zupan v svojem dopisu v »Enotnosti« izjavlja, da se z metodami zadnje stavke strinja. Mesto odpuščenega Zupana, ki je .24 let star in samec, smo sprejeli v službo družinskega očeta, ki je bil žrtev ponesrečene ljubljanske pekovske stavke. Sicer se popolnoma zavedam, kaj delam, ne čutim pa niti najmanj odgovornosti napnam komunističnim kričačem, ki komaj čakajo, kakor pes na kost, če se jim nudi prilika obrekovati zadružno misel in vsakega, ki dela pozitivno za delavski pokret. Na vse infamnosti, iznešene v. navedenem članku, se mi ne zdi vredno odgovarjati. — Franjo Koren.
Nekaj ustrojenih lisičjih in dihurjevih kož bo naprodaj v pondeljek, dne 23. tm. dopolde na kožnem sejmu, ki se vrši v prostorih Ljubljanskega velesejma, na kar opozarjamo interesente. Neustrojene kože se pa prodajajo navedenga dne popoldne kaucijskim potom.
DTE »Svoboda« v šiški vabi svoje članstvo in po njih vpeljane goste, ki posečajo naše plesne vaje, na 1. maškerado, ki se vrši v soboto, dne .21. jan. 1928 ob 8. uri zvečer v Švi-cariji (Hotel Tivoli). Prosimo Vas u-ljudno, da se maškerade udeležiti ter pripeljite s seboj še svoje znance. Igra Jazz-band. — Šaljiva pošta. — Odbor.
Maribor.
Velik protestni shod železničarjev pri Gotzu. V četrtek zvečer se je vršil v Mariboru, v nabito polni Gotzovi dvorani protesnti shod mariborskih železničarjev, ki je pokazal, kakšno mnenje imajo železničarji o upravi naših železnic. Ni bilo tokrat potrebno mnogo agitirati, ker je agitacijo izvršila uprava železnic sama. Na dnevnem redu je bila kot prva točka: ukinitev živilskih skladišč, ki so na južnih železnicah postajale nad 40 let; kot druga točka: novi pravilnik za delavsko osobje in tretja: postopanje železniške uprave glede službenih oblek. Shod je otvo-ril ter mu predsedoval sodrug Krajnik in kot zapisnikar je bil s, Bahun. Kot glavni referent je fungiral sodr. Stanko, tajnik Saveza železničarjev Jugoslavije. Najprej je poročal Stanko o ukinitvi živilskih skladišč v Mariboru in Ljubljani. Železniška uprava, ki od podržavljenja južne železnice venomer tuhta samo, kako in kje bi temu nesrečnemu železniškemu osobju kaj okrnila ali odvzela. Jugoslovanske železnice so pač pasivne, kljub skrajno mizernim prejemkom osobja, kljub redukcijam in kljub visokim ali celo najvišjim tari-
Glasbene tiružloo železu tiei. in usiužis, u Hdtiboru	železn.	peosko družino »Krilato Kolo" c Hormen
VABILO.
V soboto, dne 4. februarja 1928 se bo vršil v prostorih dvorane „UNION“ (prej Gotz) v Mariboru
Godba pod vodstvom ka-	lfEB |U|	7EI C7lllf ADCVI	Ef	Petje pod vodstvom pepelnika g. Sch&nherrja.	VCLII\I	&CLC4lllVAKjl%l	I^BbE*	vovodje g. German-a.
SPORED: Od 20. do 21. ure godba In pelje, po 21. url do 4. ure ijutraj PLES. žistl dobitek )e namenjen za nabavo druStvene obleke, godal Itd.
Za obilen obisk vabita ODBORA«
fom v Evropi. Toda uprava noče in noče velikih pogreškov ter nedostat-kov odpraviti, dasi jih dobro pozna, ampak jo pusti pač, da neprenehoma misli samo eno, kako in kaj bi še o-sobju odvzela. Sedaj se je vrgla na skladišče živil ter ga opušča, dasi ve, da je to skladišče ravno sedaj bolj potrebno železničarjem, kot je bilo kedaj poprej. Do najmanj 90 procentov celokupnega železniškega osobja nima danes eksistenčnega minimuma, nad polovico železničarjev ne dobe na prvega v mesecu ali sploh nobenega denarja na roko ali pa le par sto dinarjev. Toda tudi te prejmejo še samo radi tega, ker se jim v konzumu ne kreditira več kot za 50 procentov mesečne plače in ker se jim n. pr. premoga ne daje več proti naknadnemu plačilu kot preje, ampak ga morajo v naprej plačati. Neštetokrat se vrše v konsumnih prodajalnah naravnost pretresljivi prizori, ko revni ljudje zahtevajo živil, pa jim je kredit že izčrpan a doma nimajo niti pare več! Ni takih razmer krivo morda zapravljanje ali napačno gospodarstvo, ampak to se godi tako-rekoč na zelenem drevesu. Reakcija pa za to vse noče nič vedeti, ona gre neusmiljeno preko vsega naprej, ona hoče z vsem, kar so železničarji že dolga leta imeli, temeljito pomesti. Železniški konzum ima nad 12 milijonov kapitala in ta diši upravi, zato bi naj kapital, katerega so železničarji tekom desetletij liki čebelic nanosili skupaj, sedaj nenasitni ter ko-ruptni moloh požrl. Železničarji pa žal, radi svoje neorganiziranosti danes ne morejo preprečiti ukinitve, toda bodo pa vendar lahko ohranili skladišča če bodo vsi dosedanji kon-zumenti pristopili k zadrugi, ki bo iz njih lastne sredine pustila izvaliti novo upravo, na katero bodo imeli železničarji vso ingerenco, medtem ko sedaj nimajo nobene. Na ta način bo ostal tudi kapital konzumu, ki bo samo vodstvo zamenjal. Zato je že vse pripravljeno. Sicer bi pa bili železničarji izročeni na milost in nemilost privatnim oderuhom. Nadalje je s. Stanko podvrgel ostri kritiki nov
delavski pravilnik, ki je v desetem letu osvobojenja, ali če se hoče osvo-jenja, zagledal luč sveta in ki je toliko bolj slab, kolikor dalje se je ž njim zavlačevalo. Pravilnik je izdelala neka komisija iz znanih birokratskih krogov v Beogradu, brez vsakega sodelovanja železniških zaupnikov. Zaupniki so 'bili izdelali že 1. 1924 sporazumno s generalno direkcijo sprejemljiv projekt novega pravilnika, toda isti se pozneje ni upošteval, ampak sedaj je bilo enostavno izdano nekaj, kar ni le silno reakcionarno, ampak v marsičem tudi nepopolno in nejasno. Med drugim se delavčeva nestalnost podaljša od 1 na 5 let. Do končanega 5 leta ne bo delavec deležen letnega dopusta, še-le v 6 letu bo dobil 10 dni, če bo služba dopuščala. Največ dopusta bo dobil, ko bo 21 let nepretrgano na železnici t. j.: 20 dni! Za delavce bo tudi pro-vizijski fond ustanovljen, h kateremu bo delavec lahko pristopil, ko bode stalen, to je še-le po 5 letih. Seveda, stalnost po 5 letih še ni garantirana, ampak bo moral delavec za isto prositi. V provizijski sklad bo moral delavec plačevati 6 procentov od svoje plače. Železnica pa se ne obvezuje, koliko bi imela ona plačevati, ampak ona bo plačala samo toliko, kolikor bode v imdgetu predvideno. Lahko tudi nič. Upravo tega fonda pa bo imenoval minister in sicer 5 visokih uradnikov, samo trije člani bodo izvoljeni, ki bodo v Beogradu. Zaenkrat bo minister tudi te imenoval. Delavske plače so določene, tako kot, da bi mi bili sedaj še kje tam v 1. 1910 in ne 1928. Najnižja plača znaša za profesionista dnevno po 2 Din, ki se stopnjuje. Seveda ni rečeno, da je to zlata valuta, ampak vrednost dinarja bo prometni minister sporazumno z finančnim ministrom določil na podlagi kupne vrednosti! Največji škandal pa je, da bo železnica sprejemala vajence za delavnice z 12 leti starosti. V pravilniku ni ničesar predvideno glede delavskih zaupnikov, ni ničesar glede žensk in mnogo dru-zega manjka. Prehodne odredbe so silno negotove. Vse si uprava pridr-
gnnrannnrannranncinnnnnrararannnnnnn
3
3
3
a
3
3
p-*
a
3
3
3
3
Ali ste že preizkusili
PROJA" ječmenovo kavo?
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se ]o povsod.
(M
kU
ei
kM
el
kM
ka
e
c
CJ
M
«1
C1
k*
ci
žuje in nikjer ni nobenega soodločanja, Kar se tiče disciplinskega postopanja, velja za delavce ena in edina kazen — odpust iz službe! Minimalno penzijo bo dobil delavec na mesto po 8 letih 35 procentov, kot do sedaj, po 15 letih članstva, stvarno še-le po 20 letih 35 procentov! Predaleč bi peljalo, če bi hoteli tukaj vse napake navajati. Na shodu je bila sprejeta obsežna resolucija, ki bo predložena žel. upravi in se bo zahtevalo intervencijo v svrho temeljite poprave oz. spremembe pravilnika. Seveda in umljivo je, da so prijatelji Zvezarji zopet popolnoma zadovoljni. Visoki uradniki so s pravilnikom zadovoljni, ker se njih ne tiče in ker so vse pravice pridržane upravi. Na shodu so še govorili sodrugi: Čanžek, Bahun in Eržen, nemško. Kljub temu, da so morali železničarji stati, ker ni bilo stolov v dvorani in dasi so bili stlačeni kot sardele v škatljici, so vstra-jali skoraj 3 ure. Potrebno bo pač, nujno potrebno se kompaktno organizirati, sicer bomo degradirani na takozvani »Lumpenproletariat«.
Zupančičev večer v mariborskem gledališču. Mariborsko gledališče proslavi skupno v Ljudsko univerzo petdesetletnico največjega živečega slovenskega pesnika Otona Zupančiča v pondeljek, dne 23. januarja ob 8. uri zvečer. Poleg modernega predavanja pesnika prof. J. Glaserja so na sporedu recitacije in petje nekaterih njegovih uglasbenih pesmi ter IV. dejanje »Veronike Deseniške«. Cene dramske. Priporoča se nakup vstopnic v predprodaji.
Šoitnnj.
V nedeljo, dne 15. januarja se je vršil občni zbor podružnice »Svobode«. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi in sodružice:	Pred-
sednik Rožič Anton, podpredsednik Ulje Anton, tajnik Premužuč Štefan. Namestnik: Smolej Franči. Blagajnik: Požgan Karl, namestnik:	Ravljjian
Rudi. Nadzorstvo: Štraus Ivan in Kliner Fani. Odborniki: Vučina Rudi, Bolha Anton in Arzenšek Anton, Novoizvoljeni odbor bo imel veliko dela, da podružnico »Svobode« dvigne na ono stopnjo, kakor je že bila. Za to že danes poživljamo vso zavedno delavstvo, da se bolj resno oprime naše delavske kulturne organizacije, ker edino izobrazba delavstva je predpogoj za borbo proti kapitalističnemu družabnemu redu.
Tistim delavcem, ki nočejo našo kulturno organizacijo in se potikajo po raznih kapitalističnih organizacijah,
pa že danes povemo, da so hlapci kapitalista in duševni sužnji.
Kakor smo že poročali o redakciji v tovarni Woschnagga, bo v soboto, dne 21. decembra na cesti, njimi mnogo takih, ki nimajo nič*’ sar. Kam naj gredo ti reveži sredi z1* me? Ali g. tovarnar Woschnagg teg* zla ne bo občutil v svoji desetmilijo* ski grajščini. (Kristusov nauk: Vsem enaka pravica; spoštuj bližnjega, kakor samega sebe.) Kje ste klerikalci ali boste tudi zdaj rekli, da ni brezposelnosti?
Črna.
Protestni shod rudarjev v Črni s?
bo vršil v nedeljo, dne 22. januarja 1928 ob 11. uri dop. v dvorani gospe Krulc.
Članski sestanek kraj. org, SSJ v Črni se bo vršil v nedeljo, dne 22. januarja po shodu v društveni sobi nad konzumom,
Senovo.
Krajevna pol. org. SSJ v Senovem, sklicuje v nedeljo, dne 29. tm-redni občni zbor ob 3. uri popoldne v prostorih »Del. doma« s sledečim dnevni mredom: 1. poročilo starega odbora; 2, volitev novega odbora; 3. razno. Udeležba vsakega člana dolžnost!
Podružnica del. tel. in kult. zvez® »Svoboda« na (Senovem sklicuje na 5. febr. tl. ob 3. uri popoldne v prostorih »Del. doma« redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora; 2. volitev novega odbora; 3. ravno. Udeležba vsakega člana dolžnost!
Studenc! pri Mhore.
Halo kam? Na poslovilni večer vojaških novincev, kateri se vrši na pustno soboto 18. februarja 1928 ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Stumpf, Studenci. Ob pol 9. uri prihod mask z pomnoženo godbo. Ob 12. uri se podeli najlepši maski darilo. Maske se naprošajo, da se pri kontroli legitimirajo, ker dobijo številke, katere se morajo nositi na vidnem mestu. Veselica bo nudila mladim in starim, kakor tudi oženjenim in neoženijenim obilo zabave. Vstopnina 5 Din. Konec zjutraj.
Prost ogledi Prepričajte se!
Manufakturno blago
vseh vrst, kakor stikno, velurje za plašče, doubl-stofe, barhente, flanele Itd. Vam nudi vsled ugodnega nakupa še vedno po najnižjih cenah edinole
Jnneilf manufakturna trgovina, ■	Maribor, Glavni trjf 13.
Po&tnl nameščenci na obroke.
Nabirajte
nove
naročnike
,JUNIPER“
zeleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd.
„JUNIPER“ PRSNE KARAMELE
so edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije, kosmetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
brinjevec, konjak rum, vse vrste likerjev, sadnih »okov, Špirita,
JAKOB PERHAVEC
MARIBOR, Gosposka ulica »e«. 19
vinskega kisa, esenenega Msa; čaj v zavitkih In odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini
Me drobno In na debelo Tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in Sirupov Postrežba tožna In solidna
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v
Mariboru.