PREGLED FLORE BLOŠKE PLANOTE (NOTRANJSKA, SLOVENIJA) SURVEY OF BLOKE PLATEAU FLORA (NOTRANJSKA REGION, SLOVENIA) Branko VREŠ1, Branko DOLINAR2 & Andrej SELIŠKAR3 IZVLEČEK UDK 581.9(49Z471Bloška planota) Pregled flore Bloške planote (Notranjska, Slovenija) V članku smo predstavili rezultate popisovanj flore na Bloški planoti, ki smo jih po srednjeevropski metodi flori-stičnega kartiranja opravili v letih od 2008 do 2013. Na raziskovanem območju smo naredili 542 popisov v petih kvadrantih: 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 in 0253/3. Popisali smo 545 taksonov, med njimi jih je 70 uvrščenih v Rdeči seznam praprotnic in semenk in 39 vrst v seznam Uredbe o zavarovanih rastlinskih vrstah Slovenije. Ključne besede: Bloška planota, Bloščica, Notranjska, slovenska flora, dinarsko fitogeografsko območje ABSTRACT UDC 581.9(49Z471Bloška planota) Survey of Bloke plateau flora (Notranjska region, Slovenia) The article presents the results of the inventory of flora on the Bloke Plateau carried out from 2008 to 2013 according to the Middle-European method of floristic mapping. In the study area we made 542 records in five quadrants: 0152/4, 0153/3 0252/2, 0253/1 and 0253/3. We recorded 545 taxa, of which 70 species are listed in the Red List of ferns and flowering plants and 39 species included in the Decree of protected plant species Slovenia. Key words: Bloke plateau, Bloščica, Notranjska region, Flora of Slovenia, Dinaric phytogeographical region 1 Dr., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu.si 2 Bizjanova ul. 21, SI-1107 Ljubljana, branko.dolinar@telemach.net 3 Mag., Grobeljska cesta. 6b, SI-1234 Mengeš, ase@siol.com FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 54/2, 215-246, LJUBLJANA 2013 1 UVOD Bloška planota je notranjsko-dinarska kraška planota. V zadnjih treh desetletjih je bila večkrat cilj naravoslovnih raziskav (npr. proučevanje flore in vegetacije vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč, preučevanje evropsko ogroženih habitatnih tipov in živalskih vrst ob vzpostavitvi Natura 2000 omrežja v Sloveniji, karti-ranje habitatnih tipov Bloške planote idr.), vendar pregleden zapis o flori in vegetaciji tega izjemno ohranjenega naravnega območja doslej še ni bil objavljen. V zadnjem desetletju smo se posvetili popisovanju rastlinstva območja Bloške planote z namenom, pripraviti pregled rastlinstva območja in predstaviti posamezne rastlinske posebnosti ter njihov naravovarstven pomen za floro Slovenije. Na Bloški planoti je približno polovica površin po-rastla z gozdom, ostalo so travniki, zamočvirjeni predeli in obdelovalne površine. Čeprav se število kmetij zmanjšuje, se vsaj na območjih, ki so za kmetijsko gospodarjenje najbolj ugodna, intenzivnost povečuje, npr. na travnikih je večji vnos gnojil in povečano število košenj. Po drugi strani pa je interes za vzdrževanje zamočvirjenih predelov, kjer je pestrost flore največja, vedno manjši. Opuščanje rabe vodi v postopno zaraščanje, kar je neposredna grožnja zmanjševanju biot-ske raznovrstnosti. Med negativne vplive moremo vedno bolj uvrščati razvoj rekreativnega in izletniškega turizma. Zaradi potencialne nevarnosti za obstoj bogate flore je bilo raziskovanje nujno, saj so zbrani podatki ena izmed osnov za nadaljnje ukrepe pri ohranjanju ugodnega stanja pestre flore. 1.1 Geografska in ekološka oznaka raziskovanega območja Bloška planota je del planotaste pokrajine Bloke. Bloke ležijo v srednjem delu velikega Notranjskega platoja, ki sega od Ljubljanskega barja do reke Kolpe (Žnidaršič 1965). V podolžni smeri (JV-SZ) merijo Bloke okoli 15 km, v prečni (SV-JZ) pa 10 km. Na severu mejijo na Rakitensko planoto, na severovzhodu na Rute. Na vzhodu se spuščajo proti Velikolaščanski pokrajini, na jugu jo zaključujeta vzpetini Blošček (1062 m) in Žu-panšček (1024 m). Na jugozahodu seže meja do Križne gore (875 m), nato se nadaljuje nad severovzhodnim robom Cerkniškega polja in se na zahodu zaključuje na Slivnici (1114 m) in v dolini rečice Cerkniščice (Mihe-Lič 2001a, b). Bloke sestavljajo štiri območja. To so dolina Cerkniščice, Vidovska planota, gora Slivnica (1114 m) in Bloška planota, največje območje, ki je veliko dobro tretjino Blok in obsega osrednji in jugozahodni del Blok. Pravi planotasti del Bloške planote je omejen predvsem na naplavljene ravnice ob potokih Bloščici in Farovščici z njunimi pritoki in vmesnimi vzpetinami. Značilnost Bloške planote je najbolj uravnano površje v tem delu Notranjske, kar potrjujejo tudi krajevna imena Ravne, Ravnik, Ravnice in razmeroma visoka nadmorska višina; polovica planote je na višini od 700 m do 800 m, četrtina pa med 600 m in 700 m. Bloško planoto sestavljata dve vzporedni dolini, ki ju Melik (1961) imenuje vzhodna in zahodna Bloška planota in med njima do 850 m visoke vzpetine z enakomerno nagnjenimi pobočji in zaobljenimi vrhovi. Obe dolini potekata v dinarski smeri od severozahoda proti jugovzhodu, sta razmeroma široki, z izravnanim dnom in neznatnim padcem. Po obeh dolinah teče potok Blo-ščica, ki je glavni vodotok na Bloški planoti. Potok izvira na skrajnem severovzhodnem delu planote kot Runarščica in se vzhodno od vasi Volčje združi z Bla-tnico (tudi Blatni potok) v Bloščico (slika 1). Vodo dovajajo Bloščici v spodnjem toku še manjši potoki Krajič, Ribjek in Beden. Tek Bloščice je slikovit, saj zaradi neznatnega padca teče počasi in dela pri tem številne majhne okljuke. Jugovzhodno od vasi Velike Bloke ponikne v globokem ponoru (Mihelič 2001b). Z barvanjem so ugotovili, da podzemsko teče proti Križni jami, v izvire Žerovniščice in v Štebrški obrh na vzhodnem robu Cerkniškega polja (Skoberne & Pe-terlin 1991). Ob večjih padavinah si Bloščica podaljšuje strugo na Bloško polje, ob izjemnih poplavah pa zalije tudi Farovško polje. Drugi vodni tok je kraški potok Farovščica. Nastane iz dveh kraških izvirov pod Velikim vrhom in Studencem, nato teče proti severovzhodu pod hribom Brinšček (776 m), mimo vasi Fara in se na Farovškem polju izlije v požiralnik. Ponovno izvira v Loški dolini. Poleg teh dveh vodnih tokov je na Bloški planoti še več potočkov. Ravniščica izvira nad vasjo Ravnik in ponikne pri Lahovem v manjši slepi dolini, ki je le okrog 400 m oddaljena od Bloščice. Pri zaselku Ravne so v plitvi kraški kotanji trije manjši potočki s samostojnimi ponikalnicami. Predvsem vzdolž Bloščice in tudi drugih potokov so zaradi slabo propustne dolomitne geološke podlage, počasnega odtekanja vode in pogostih poplav obsežne površine zamočvirjene, okljuke, ki niso več povezane s strugo so spremenjene v majhne mrtvice. Na Bloški planoti so naredili tudi dve umetni zajezitvi. Bloško jezero je nastalo leta 1964 z zajezitvijo enega od pritokov Bloščice in poleti privablja kopalce. Druga zajezitev je bila na potoku Ribjek med zaselkoma Škrabče in Škufče, kjer so bili nekdaj grajski ribniki turjaških gro- fov, a so pred leti zajezitev opustili. Naravna znamenitost je Mežnarjev presihajoči studenec pod cerkvico sv. Miklavža blizu Ulake. Zanimivi so drobni izviri pri vasi Kramplje, kjer prihaja voda na dan sredi ravninskih predelov in zaradi zastajanja tu nastajajo manjša nizka barja, imenovana blata (Mihelic 2001b). Na Blokah prevladujejo mezozojske karbonatne kamnine, zlasti zgornjetrijasni dolomit, ki je razširjen v osrednjem jugovzhodnem in zahodnem delu planote. Vanj je skoraj v celoti vrezana dolina Bloščice do Velikih Blok, dolomitna podlaga je tudi na Bloškem in Farovškem polju. Široko uravnano dolino Bloščice in pritokov prekrivajo drobnozrnate rečne naplavine, debele okoli 5 m, ki so najlepše vidne okrog požiralnikov. V klimatskem pogledu je Bloška planota izpostavljena prepletanju različnih zračnih tokov, ki povzročajo obilne padavine in nizke temperature, z dolgimi mrzlimi in sneženimi zimami. Letni povpreček padavin v Novi vasi je 1485 mm, povprečna temperatura je 6,8° C. Povprečna zimska temperatura je 0° C, absolu- tna najnižje izmerjena temperatura -32,5° C je le za 2° C višja kakor na Babnem polju (Mihelic 2001b ). Vremenska opazovalnica v Novi vasi zapiše v povprečju letno 131 deževnih dni in 42 dni s sneženjem. Višina snežne odeje je povprečno 50cm, v izrednih zimah 150 cm. Na planoto so pogosti vdori burje, severovzhodnega in vzhodnega mrzlega vetra, ki pozimi ustvarja visoke snežne zamete. (Žnidarsic 1965). Bloška planota leži v osrednjem delu dinarskega fitogeografskega območja (DN) Slovenije (M. Wraber 1969). 1.2 Zgodovina florističnih raziskav Začetki florističnih raziskav na Blokah segajo v leto 1970/71, ko je S. Peterlin popisal bolšji šaš (Carex puli-caris) (Peterlin 1983, T. Wraber & Skoberne 1989: 94) in pri zaselku Zakraj okroglolistno rosiko (Drosera rotundifolia) (T. Wraber & Skoberne 1989). Pri vasi »i 4. Slika 1: Bloška planota pri sotočju Runarščice in Blatnice. Foto B. Dolinar Figure 1: Bloke plateau at the confluence of Runarščica and Blatnica. Photo B. Dolinar Slika 2: Nahajališča florističnih popisov na raziskovanem območju Bloške planote Figure 2: Localities of floristic records in the researched area on the Bloke plateau Škrabče je T. Wraber nabral primerke poletne škrbice (Spiranthes aestivalis) (T. Wraber & Skoberne 1989, LJU 78912), ki je tedaj veljala v Sloveniji za izumrlo rastlinsko vrsto. Peterlin (1983) je na Blokah našel še močvirski grint (Senecio paludosus), malo mešinko (Utricularia minor) in belocvetno kukavičevko, transilvansko prstasto kukavico (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica). To ogroženo kukavičevko je našel tudi pri vasi Ulaka in Lahovem (Wraber & Skoberne 1989: 307). P. Skoberne je leta 1985 pri vasi Ravnik nabral dolgolistno rosiko (Drosera anglica) (T. Wraber & Skoberne 1989; LJU). Leta 1991 sta M. Simič in S. Peterlin opisala rastlinstvo v porečju potoka Bloščica in naštela ogrožene vrste: malo mešinko, okroglolistno rosiko, močvirski grint, pisano preslico (Equisetum variegatum), bolšji šaš in transilvansko prstasto kukavico (Skoberne & Peterlin 1991). Leta 1990 je I. Leskovar v diplomski nalogi obravnavala vegetacijo Bloške planote (Leskovar 1990, 1996), v njeni magistrski nalogi 1996 pa je pri obravnavi vegetacije reda Tofieldietalia upoštevala veliki delež popisov tudi z Bloške planote (Leskovar Štamcar 1996). V prvem triletju devetdesetih let so A. Seliškar, D. Trpin in B. Vreš v sklopu projekta Zasnova rajonizacije ekosiste-mov Slovenije popisovali floro in vegetacijo vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč na Bloški planoti. Zabeležili so več ogroženih rastlinskih vrst, med njimi, poleg zgoraj navedenih še beli lokvanj (Nymphaea alba), močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), srhki (Carex davaliana) in obrežni šaš (Carex riparia), rjasti (Schoe-nus ferrugineus) in črnikasti sitovec (Schoenus nigricans), navadno vrelko (Blysmus compressus) in druge (Seliškar & al. 1994). Leta 1998 je B. Dolinar popisal rod prstastih kukavic (Dactylorhiza), ki uspevajo na Blokah (Dolinar 1998). Valerija Babij je leta 2001 na Blokah nabirala rastline iz skupine ptičje dresni (Polygonum aviculare agg.) za taksonomsko obdelavo (Babij 2003). Med kartiranjem habitatnih tipov na Natura 2000 območju Bloščica (Šilc & al. 2009) smo v letih 2008 in 2009 opravili tudi več florističnih popisov in med drugim zabeležili številne redke in ogrožene rastlinske vrste. V novejšem času smo na Bloški planoti našli redko srednjo mešinko (Utricularia intermedia) (Dolinar, Trnkoczy & Vreš 2011) in opravili pregled vseh znanih bloških nahajališč ogrožene poletne škrbice (Spiranthes aestivalis) (Dolinar 2011). 2 METODE Popise smo naredili po standardni srednjeevropski metodi florističnega popisovanja (Ehrendorfer & Hamann 1965, Haeupler 1976) v obdobju med letoma 2004 in 2013, upoštevali pa smo tudi nekaj starejših popisov (iz devetdesetih let prejšnjega stoletja) in objavljene podatke. Popisovali smo v srednjeevropskih florističnih kvadrantih 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 in 0253/3, oziroma v kvadrantih UTM 33TVL57, UTM 33TVL66 in UTM33TVL67. Raziskovano območje prikazujemo na zemljevidu v merilu 1:50.000, kjer je točkasto označenih 542 nahajališč, na katerih smo opravili floristične popise v petih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore (slika 2). Pri naših popisih smo dali prednost negozdnim rastiščem (mokriščem, traviščem, grmiščem in drugim; slike 9 do 12) Natura 2000 območja Bloščica, popisali pa smo tudi druga nahajališča, ki so razpršena po celotni Bloški planoti. Po- pisne podatke smo vnesli v podatkovno bazo FloVegSi Biološkega inštituta ZRC SAZU (T. Seliškar & al. 2003), ki smo jo uporabili tudi za izdelavo kart razširjenosti izbranih rastlinskih taksonov. V preglednici smo prisotnost vrst prikazali po kvadrantih srednjeevropskega kartiranja in navedli stopnjo ogroženosti (Anon. 2002) ter uvrstitev med zavarovane vrste (Anon. 2004). Pri navajanju nahajališč izbranih takso-nov smo navedli tudi UTM kvadrante po evropski metodi kartiranja (Jalas & Suominen 1967). Imena ta-ksonov smo povzeli po Mali flori Slovenije (Martin-čič & al. 2007) in delno po Registru flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995) ter Flori Alpini (Aeschimann & al. 2004). Pri popisovanju zbran herbarijski material hranimo v herbariju Biološkega inštituta ZRC SAZU (LJS). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA Na raziskovanem območju na Bloški planoti je bilo popisanih 545 taksonov višjih rastlin, od tega 70 ogroženih vrst iz Rdečega seznama praprotnic in semenk, kar je 12,9 % vseh popisanih taksonov in 39 vrst iz seznama Uredbe o zavarovanih rastlinskih vrstah Slovenije (Anonym. 2004), kar je 7,2 % vseh popisanih taksonov. Precej visok delež naravovarstveno pomembnih (ogro- 21 ženih in zavarovanih vrst) nakazuje veliko naravovar- 22 stveno vrednost tega območja v Sloveniji in hkrati 23 opozarja na njegovo izjemno ranljivost. Ugotovili smo tudi pojavljanje petih invazivnih tujerodnih vrst, kar 24 je 0,9 % od vseh popisanih taksonov. Tako nizek odsto- 25 tek oziroma število invazivnih vrst in majhno število 26 njihovih nahajališč sta pokazatelja velike naravne 27 ohranjenosti območja in razmeroma majhnega nega- 28 tivnega vpliva človeka na naravo Bloške planote. 29 30 3.1 Pregled taksonov na raziskovanem območju 31 32 V tabeli 1 predstavljamo seznam vseh popisanih takso- 33 nov. Ob latinskem imenu taksonov je navedena števil- 34 ka kvadranta srednjeevropskega florističnega kartira- 35 nja, status ogroženosti vrste po Rdečem seznamu pra- 36 protnic in semenk (Anon. 2002) in status zavarovane rastlinske vrste iz seznama Uredbe o zavarovanih ra- 37 stlinskih vrstah Slovenije (Anon. 2004), invazivnost 38 (Jogan & al. 2012) in literaturni vir, če podatek povze- 39 mamo le po drugih avtorjih in ga sami nismo popisali 40 na Bloški planoti. 41 Tabela 1: Seznam taksonov na raziskovanem območju 42 Bloške planote 43 Table 1: List of taxa found in researched area on Bloke 44 plateau. 45 46 1 Abies alba Mill., 0152/4 2 Acer pseudoplatanus L., 0252/2 47 3 Achillea collina J. Becker ex Reichenb., 0253/1 48 4 Achillea millefolium L., 0252/2, 0253/1 5 Aconitum napellus L. subsp. napellus (slika 22), 49 0152/4, 0252/2 50 6 Aconitum variegatum L., 0152/4, 0252/2 51 7 Aegopodium podagraria L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 52 8 Agropyron repens (L.) P. Beauv., 0253/1 9 Agrostis capillaris L., 0253/1 53 10 Agrostis gigantea Roth, 0252/2, 0253/1 54 11 Agrostis stolonifera L., 0252/2, 0253/1 55 12 Ajuga genevensis L., 0253/1 13 Ajuga reptans L., 0253/1 56 14 Alchemilla glaucescens Wallr. em. Sam., 0253/1 15 Alisma plantago-aquatica L., 0252/2, 0253/1 57 16 Allium carinatum L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 58 17 Allium pulchellum G.Don, 0252/2 59 18 Alnus glutinosa (L.) Gaertn., 0252/2 60 19 Alopecurus pratensis L., 0252/2, 0253/1 20 Anacamptis pyramidalis (L.) L.C. Rich., 0153/3, 61 0252/2, 0253/1, V, H Anagalis arvensis L., 0252/2 (Markovic 1984) Anemone nemorosa L., 0253/1 Angelica sylvestris L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 Anthericum ramosum L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 Anthoxanthum odoratum L., 0253/1 Anthriscus sylvestris (L.) Hoffm., 0252/2 Anthyllis vulneraria L., 0153/3, 0252/2 Aposeris foetida (L.) Less., 0152/4 Aquilegia atrata Koch, 0252/2 Aquilegia nigricans Baumg., 0152/4, 0252/2, 0253/1 Arabis hirsuta (L.) Scop., 0253/1 Aremonia agrimonoides (L.) DC., 0253/1 Arenaria leptoclados (Rchb.) Guss., 0253/1 Arenaria serpyllifolia L., 0252/2, 0253/1 Arnica montana L., 0252/2, 0253/1, V, C, O Arrhenatherum elatius (L.) P. Beauv. ex J. & C. Presl, 0153/3, 0253/1 Artemisia verlotiorum Lamotte, 0252/2, inv Artemisia vulgaris L., 0252/2, 0253/1 Aruncus dioicus (Walter) Fernald, 0153/3 Asarum europaeum L. subsp. europaeum, 0152/4, 0253/1 Asperula cynanchica L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 Asplenium ruta-muraria L., 0152/4 Asplenium trichomanes L., 0152/4 Asplenium viride Huds., 0152/4 Aster novi-belgii L., 0253/1, inv Astrantia major L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 Barbarea vulgaris R. Br., 0252/2, 0253/1 Batrachium trichophyllum (Chaix) Van den Bosch, 0253/1, V Bellis perennis L., 0253/1 Berberis vulgaris L., 0252/2, 0253/1 Betonica officinalis L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 Betula pendula Roth, 0152/4, 0252/2, 0253/1, 0253/3 Betula pubescens Ehrh., 0253/1 Blysmus compressus (L.) Link, 0153/3, 0253/1, V Bolboschoenus maritimus agg., 0252/2, 0253/1, V Brachypodium rupestre (Host) Roem. & Schult., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 Brachypodium sylvaticum (Huds.) P. Beauv., 0252/2 Brassica oleracea L., 0252/2 Briza media L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 Bromopsis erecta (Huds.) Fourr., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 Buphthalmum salicifolium L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 62 Calamagrostis epigeios (L.) Roth, 0252/2, 0253/1 102 Centaurea bracteata Scop., 0152/4, 0252/2 63 Calamagrostis varia (Schrad.) Host, 0152/4, 103 Centaurea carniolica Host, 0252/2 0252/2, 0253/1 104 Centaurea fritschii Hayek, 0153/3, 0252/2, 64 Callitriche hermaphroditica L., 0252/2, 0253/1, 0253/1 0253/3 105 Centaurea jacea L. s.str., 0152/4, 0252/2, 0253/1, 65 Calluna vulgaris (L.) Hull, 0152/4, 0153/3, 0253/3 0252/2, 0253/1, 0253/3 106 Centaurea pannonica (Heuff.) Simk., 0153/3, 66 Caltha palustris L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0252/2, 0253/1 0253/1 107 Centaurium erythraea Rafn, 0153/3 67 Calystegia sepium (L.) R. Br., 0252/2, 0253/1 108 Centaurium pulchellum (Sw.) Druce, 0252/2 68 Campanula glomerata L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 109 Cephalanthera damasonium (Mill.) Druce, 69 Campanula patula L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 0252/2, 0253/1, V, H 70 Campanula persicifolia L., 0153/3, 0252/2, 110 Cephalanthera longifolia (L.) Fritsch, 0252/2, 0253/1 0253/1, V, H 71 Campanula rapunculoides L., 0153/3 111 Cephalanthera rubra (L.) L.C. M. Rich., 0153/3, 72 Campanula trachelium L., 0253/1 V, H 73 Cardamine impatiens L., 0253/1 112 Cerastium holosteoides Fries em. Hyl., 0252/2, 74 Carex acuta L., 0252/2, 0253/1 0253/1 75 Carex alba Scop., 0152/4, 0253/1 113 Chaerophyllum bulbosum L., 0253/1 76 Carex caryophyllea Latourr., 0152/4, 0153/3, 114 Chamaecytisus supinus (L.) Link, 0153/3, 0252/2, 0253/1 0252/2 77 Carex davalliana Sm., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 115 Chamaenerion angustifolium (L.) Scop., 0253/1 0253/1, V 116 Chamaespartium sagittale (L.) P. Gibbs, 0252/2, 78 Carex demissa Hornem., 0252/2 0253/1 79 Carex distans L., 0153/3, 0252/2, 0253/1, V 117 Chelidonium majus L., 0252/2 80 Carex elata All., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 118 Chenopodium album L., 0252/2 (Markovic 81 Carex flacca Schreber, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 1984) 0253/1 119 Chenopodium bonus-henricus L., 0252/2 82 Carex flava L. s.str., 0153/3, 0252/2, 0253/1 (Markovic 1984) 83 Carex hirta L., 0252/2, 0253/1 120 Cichorium intybus L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 84 Carex hostiana DC., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 121 Cirsium acaule Scop., 0152/4, 0252/2, 0253/1, 0253/1, V 0253/3 85 Carex lepidocarpa Tausch, 0152/4, 0153/3, 122 Cirsium arvense (L.) Scop., 0252/2, 0253/1 0252/2, 0253/1 123 Cirsium erisithales (Jacq.) Scop., 0253/1 86 CMrex montana L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 124 Cirsium helenioides (L.) Hill, 0252/2, R 87 Carex nigra (L.) Reichard, 0253/1 125 Cirsium oleraceum (L.) Scop., 0152/4, 0253/1 88 Carex pallescens L., 0252/2, 0253/1 126 Cirsium palustre (L.) Scop., 0252/2, 0253/1 89 Carex panicea L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 127 Cirsium pannonicum (L. fil.) Link, 0152/4, 90 Carex paniculata L., 0152/4, 0153/3, 0253/1, V 0153/3, 0252/2, 0253/1 91 Carex pulicaris L., 0153/3, 0252/2, 0253/1, V 128 Cirsium rivulare (Jacq.) All., 0152/4, 0153/3, 92 Carex randalpina B. Walln., 0152/4, 0252/2, 0252/2, 0253/1 0253/1, K 129 Cirsium vulgare (Savi) Ten., 0253/1 93 Carex riparia Curtis, 0253/1, V 130 Cirsium x erucagineum DC., 0252/2 94 Carex rostrata Stokes ex With., 0152/4, 0153/3, 131 Cladium mariscus (L.) Pohl, 0253/1, V 0252/2, 0253/1, V 132 Clinopodium vulgare L., 0252/2 95 Carex spicata Huds., 0253/1 133 Colchicum autumnale L., 0252/2, 0253/1 96 Carex tomentosa L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 134 Convallaria majalis L., 0253/1, O° 97 Carex viridula Michx., 0152/4, 0252/2, 0253/1 135 Convolvulus arvensis L., 0252/2, 0253/1 98 Carex x involuta (Bab.) Syme, 0252/2 136 Conyza canadensis (L.) Cronq., 0252/2 99 Carex x leutzii Kneucker, 0152/4, 0252/2, 0253/1 137 Cornus sanguinea L., 0252/2, 0253/1 100 Carlina acaulis L., 0152/4, 0252/2, 0253/1, 138 Corylus avellana L., 0252/2, 0253/3 0253/3 139 Crataegus monogyna Jacq., 0152/4, 0252/2, 101 Carlina vulgaris L., 0252/2, 0253/3 0253/1, 0253/3 140 Crepis biennis L., 0252/2, 0253/1 141 Crepis capillaris (L.) Wallr., 0252/2 142 Crepis paludosa (L.) Moench, 0253/1 143 Crocus vernus (L.) Hill subsp. vernus, 0253/1 144 Cruciata glabra (L.) Ehrend., 0252/2, 0253/1 145 Cruciata laevipes Opiz, 0253/1 146 Cuscuta epithymum (L.) L., 0252/2 147 Cuscuta europaea L., 0252/2 148 Cyclamen purpurascens Mill., 0152/4, 0153/3, Oo 149 Cynosurus cristatus L., 0253/1 150 Cyperusflavescens L., 0252/2, V 51 Cyperus fuscus L., 0152/4 (Kocjan 2013: 40), 0153/3 (KOCJAN 2013: 40), 0253/1, V 152 Dactylis glomerata L. , 0252/2, 0253/1 153 Dactylorhiza maculata (L) Soo subsp. fuchsii (Druce) Hyl, 0252/2, 0253/1, H 154 Dactylorhiza incarnata (L.) Soo, 0252/2, 0253/1, V, H 155 Dactylorhiza lapponica (Hartm.) Soo subsp. rhaetica H. Baumann & R. Lorenz, 0252/2, 0253/1, H 156 Dactylorhiza maculata (L) Soo subsp. transsil-vanica (Schur) Soo (slika 19), 0153/3, 0252/2, 0253/1, V, H 157 Dactylorhiza majalis (Rchb.) Hunt & Sum-merh., 0152/4, 0252/2, 0253/1, V, H 158 Danthonia alpina Vest, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 159 Danthonia decumbens (L.) DC., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 160 Danthonia x breviaristata (G.Beck) G.Beck ex Vierh., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 161 Daphne mezereum L., 0152/4, 0253/1 162 Daucus carota L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 163 Deschampsia cespitosa (L.) P. Beauv., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 164 Dianthus monspessulanus L., 0252/2, X 165 Dorycnium germanicum (Gremli) Rikli, 0153/3 166 Dorycnium herbaceum Vill., 0153/3, 0252/2, 0253/1 167 Drosera anglica Huds. (slika 17), 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, V, X 168 Drosera rotundifolia L., 0153/3, 0253/1, V, X 169 Dryopteris filix-mas (L.) Schott, 0152/4 170 Echium vulgare L., 0252/2, 0253/1 171 Eleocharis palustris (L.) Roem. & Schult. (s. lat.), 0252/2, 0253/1 172 Eleocharis quinqueflora (Hartm.) O. Schwarz, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, V 173 Eleocharis uniglumis (Link) Schult., 0152/4, 0153/3, 0252/2 (Sturm & Bačič 2013: 17, KocJAN 2013: 43), 0253/1, V 174 Epilobium hirsutum L., 0252/2, 0253/1 175 Epilobium parviflorum Schreber, 0253/1 176 Epipactis atrorubens (Hoffm.) Besser, 0153/3, 0252/2, 0253/1, H 177 Epipactis helleborine (L.) Crantz, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, H 178 Epipactis helleborine (L.) Crantz subsp. orbicularis (K. Richt.) E. Klein, 0252/2, 0253/1, H 179 Epipactis muelleri Godfery, 0253/1, R, H 180 Epipactis palustris (L.) Crantz, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, V, H 181 Epipactis pontica Taubenheim, 0253/1, R, H 182 Equisetum arvense L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 183 Equisetum fluviatile L., 0252/2, 0253/1, V 184 Equisetum palustre L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 185 Equisetum telmateia Ehrh., 0253/1 186 Equisetum variegatum Schleicher ex Weber & Mohr, 0152/4, 0252/2, 0253/1, V 187 Erica carnea L., 0153/3, 0252/2, 0253/1, 0253/3 188 Erigeron annuus (L.) Pers. (s.lat.), 0252/2 189 Eriophorum angustifolium Honck., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, V 190 Eriophorum latifolium Hoppe, 0152/4, 0252/2, 0253/1, V 191 Euonymus europaea L., 0252/2, 0253/1 192 Eupatorium cannabinum L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 193 Euphorbia amygdaloides L., 0253/1 194 Euphorbia cyparissias L., 0252/2, 0253/1, 0253/3 195 Euphorbia dulcis L., 0252/2 196 Euphorbia helioscopia L., 0253/1 197 Euphorbia serrulata Thuill., 0252/2 198 Euphorbia verrucosa L., 0252/2, 0253/1 199 Euphorbia villosa W. & K., 0253/1, V 100 Euphrasia rostkoviana Hayne, 0252/2, 0253/1 201 Fagus sylvatica L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 202 Fallopia convolvulus (L.) A. Löve, 0253/1 203 Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decraene, 0253/1, inv 204 Festuca arundinacea Schreber, 0153/3, 0253/1 205 Festuca filiformis Pourr., 0252/2, 0253/1 206 Festuca heterophylla Lam., 0252/2, 0253/1 207 Festuca pratensis Huds., 0253/1 208 Festuca rubra L., 0252/2, 0253/1 209 Festuca rupicola Heuff., 0153/3, 0253/1 210 Filipendula ulmaria (L.) Maxim., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 211 Filipendula vulgaris Moench, 0252/2, 0253/1 212 Fragaria vesca L., 0252/2, 0253/1 213 Frangula alnus Mill., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 214 Fraxinus excelsior L., 0252/2 215 Galega officinalis L., 0152/4 216 Galeopsis pubescens Besser, 0253/1 217 Galium aparine L., 0252/2 218 Galium boreale L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 219 Galium elongatum C. Presl, 0253/1 220 Galium mollugo L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 221 Galium palustre L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 222 Galium uliginosum L., 0252/2, 0253/1 223 Galium verum L., 0152/4, 0252/2, 0253/1, 0253/3 224 Galium verum L. s.str., 0153/3, 0252/2, 0253/1 225 Genista germanica L., 0253/1 226 Genista tinctoria L., 0252/2, 0253/1 227 Gentiana cruciata L., 0253/1 228 Gentiana pneumonanthe L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, X 229 Gentiana utriculosa L., 0253/1 230 Gentiana verna L. subsp. verna, 0252/2 231 Gentianella rhaetica (A. & J. Kern.) A & D. Löve, 0252/2, 0253/1, 0253/3 232 Gentianella ciliata (L.) Borkh., 0252/2, 0253/1 233 Geranium nodosum L., 0152/4 234 Geranium palustre L., 0252/2 235 Geranium pyrenaicum Burm. fil., 0252/2 236 Geranium robertianum L., 0252/2, 0253/1 237 Geum rivale L., 0252/2, 0253/1 238 Glechoma hederacea L., 0252/2 239 Globularia cordifolia L., 0252/2 240 Globularia punctata Lapeyr., 0153/3, 0252/2, 0253/1 241 Gratiola officinalis L., 0252/2, 0253/1, V 242 Gymnadenia conopsea (L.) R. Br., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, V, H 243 Hacquetia epipactis (Scop.) DC., 0252/2 244 Hedera helix L., 0152/4 245 Helianthemum ovatum (Viv.) Dunal, 0252/2, 0253/1 246 Helictotrichon pubescens (Huds.) Pilger, 0252/2, 0253/1 247 Helleborus niger L., 0152/4, 0153/3, 0253/1, 0253/3, Oo 248 Heracleum sphondylium L., 0252/2, 0253/1 249 Hieracium hoppeanum Schult., 0252/2, 0253/1 250 Hieracium murorum L., 0253/1 251 Hieracium pilosella L., 0153/3, 0253/1 252 Hieracium piloselloides Vill., 0253/1 253 Hippocrepis comosa L., 0253/1 254 Holcus lanatus L., 0252/2, 0253/1 255 Hypericum maculatum Crantz, 0152/4, 0253/1 256 Hypericum perforatum L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 257 Hypericum tetrapterum Fries, 0252/2, 0253/1 258 Hypochoeris maculata L., 0252/2, 0253/1 259 Ilex aquifolium L., 0153/3, 0253/1, O1, X 260 Inula hirta L., 0252/2 261 Inula salicina L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 262 Isolepis setacea (L.) R. Br., 0252/2, V 263 Juncus acutiflorus Ehrh. ex Hoffm., 0252/2 264 Juncus alpino-articulatus Chaix, 0152/4, 0252/2, 0253/1 265 Juncus articulatus L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 266 Juncus bufonius L., 0252/2, 0253/1 267 Juncus compressus Jacq., 0252/2, 0253/1 268 Juncus conglomeratus L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 269 Juncus effusus L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 270 Juncus inflexus L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 271 Juncus tenuis Willd., 0252/2, 0253/1 272 Juniperus communis L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, 0253/3 273 Knautia arvensis (L.) Coult., 0253/1 274 Knautia drymeia Heuff., 0253/1 275 Koeleria pyramidata (Lam.) P. Beauv., 0252/2, 0253/1 276 Lamium maculatum L., 0252/2 277 Laserpitium archangelica Wulf. (slika 21), 0153/3, 0252/2, 0253/1 278 Laserpitium latifolium L., 0152/4, 0252/2, 0253/1, 0253/3 279 Laserpitium prutenicum L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 280 Laserpitium siler L., 0253/1, 0253/3 281 Lathyrus linifolius (Rchb.) Bässler, 0253/1 282 Lathyrus pratensis L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 283 Lathyrus vernus (L.) Bernh., 0253/1 284 Leontodon autumnalis L., 0252/2 285 Leontodon hispidus L. subsp. hastilis (L.) Corb., 0253/1 286 Leontodon hispidus L. subsp. hispidus, 0252/2, 0253/1 287 Leucanthemum ircutianum (Turcz.) DC., 0252/2, 0253/1 288 Ligustrum vulgare L., 0252/2, 0253/1, 0253/3 289 Lilium bulbiferum L., 0153/3, 0252/2, 0253/1, V, X 290 Linum bienne Mill., 0252/2 291 Linum catharticum L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 292 Linum viscosum L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 293 Listera ovata (L.) R. Br., 0252/2, 0253/1, H 294 Lolium perenne L., 0252/2 (Markovic 1984) 295 Lonicera xylosteum L., 0252/2, 0253/1 296 Lotus corniculatus L., 0252/2, 0253/1 297 Lotus uliginosus Schkuhr (=Lotus pedunculatus Cav.), 0252/2, V 298 Luzula campestris (L.) DC., 0253/1 299 Lunula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej., 0253/1 300 Lychnisflos-cuculi (L.) Greuter & Burdet, 0153/3, 0252/2, 0253/1 301 Lycopus europaeus L. subsp. europaeus, 0152/4, 0252/2, 0253/1 302 Lycopus europaeus L. subsp. mollis (Kerner) Rothm., 0252/2 303 Lysimachia nemorum L., 0253/1 304 Lysimachia vulgaris L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 305 Lythrum salicaria L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 306 Mahonia aquifolium (Pursh) Nutt., 0253/1 307 Matricaria discoidea DC., 0252/2 308 Medicago falcata L., 0153/3 309 Medicago lupulina L., 0252/2, 0253/1 310 Melica nutans L., 0152/4 311 Melilotus albus Medik., 0252/2 312 Melittis melissophyllum L., 0252/2 313 Mentha aquatica L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 314 Mentha arvensis L., 0253/1 315 Mentha longifolia (L.) L., 0152/4, 0253/1 316 Mentha pulegium L., 0153/3 317 Menyanthes trifoliata L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, V 318 Mercurialis perennis L., 0253/1 319 Microrrhinum minus (L.) Four., 0252/2 320 Molinia arundinacea Schrank, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, 0253/3 321 Molinia caerulea (L.) Moench, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 322 Mycelis muralis (L.) Dum., 0253/1 323 Myosotis palustris (L.) Hill, 0252/2 324 Myosotis scorpioides L., 0252/2, 0253/1 325 Myosotis stricta Link ex Roem. & Schult., 0253/1 326 Myosoton aquaticum (L.) Moench, 0252/2 327 Myriophyllum spicatum L., 0152/4, 0252/2, V 328 Nardus stricta L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 329 Nymphaea alba L., 0253/1, V 330 Odontites vernus (Bellardi) Dumort. subsp. serotinus (Dumort.) Corb., 0252/2 331 Omphalodes verna Moench, 0152/4 332 Ononis spinosa L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 333 Ophioglossum vulgatum L., 0253/1, V 334 Orchis morio L., 0252/2, 0253/1, V, H 335 Orchis palustris Jacq., 0252/2, 0253/1, V, H 336 Orchis mascula (L.) L. subsp. speciosa (W. D. J. Koch) Hegi, 0252/2, 0253/1, V, H 337 Orchis tridentata Scop., 0252/2, V, H 338 Orchis ustulata L., 0252/2, 0253/1, V, H 339 Oxalis fontana Bunge, 0252/2 340 Papaver rhoeas L., 0252/2 341 Paris quadrifolia L., 0152/4 342 Parnassia palustris L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 343 Parthenocissus quinquefolia agg., 0252/2, inv. 344 Pastinaca sativa L., 0252/2, 0253/1 345 Pedicularis palustris L. (slika 20), 0253/1, V 346 Petasites hybridus (L.) Gaertn., Mey. & Scherb., 0152/4, 0153/3, 0253/1 347 Petrorhagia saxifraga (L.) Link, 0252/2 348 Peucedanum cervaria (L.) Lapeyr., 0252/2 349 Peucedanum coriaceum Rchb. subsp. pospichalii (Thell.) Horvatic, 0252/2, V 350 Peucedanum oreoselinum (L.) Moench, 0153/3, 0253/1 351 Peucedanum palustre (L.) Moench, 0252/2 352 Phleum pratense L., 0252/2, 0253/1 353 Phragmites australis (Cav.) Trin. ex Steud., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 354 Phyllitis scolopendrium (L.) Newm., 0152/4, 0253/1 355 Phyteuma ovatum Honck., 0253/1 356 Picea abies (L.) Karsten, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 357 Picris hieracioides L., 0253/1 358 Pimpinella major (L.) Huds., 0252/2 359 Pimpinella saxifraga L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 360 Pinguicula alpina L., 0152/4, 0252/2, 0253/1, X 361 Pinus sylvestris L., 0152/4, 0252/2, 0253/1, 0253/3 362 Plantago altissima L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 363 Plantago holosteum Scop., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 364 Plantago intermedia Godr., 0253/1 365 Plantago lanceolata L., 0252/2, 0253/1 366 Plantago major L. s. str., 0152/4, 0252/2, 0253/1 367 Plantago media L., 0253/1 368 Platanthera bifolia (L.) L.C.Rich., 0152/4, 0252/2, 0253/1, H 369 Platanthera chlorantha (Custer) Rchb., 0252/2, 0253/1, R, H 370 Poa annua L., 0252/2, 0253/1 371 Poa compressa L., 0252/2 372 Poa pratensis L., 0253/1 373 Poa trivialis L., 0252/2, 0253/1 374 Polygala amarella Crantz, 0252/2 (Leskovar ŠTAMCAR 1996: 33), 0253/1 375 Polygala chamaebuxus L., 0253/1 376 Polygala vulgaris L., 0252/2, 0253/1 377 Polygonatum odoratum (Mill.) Druce, 0252/2, 0253/1 378 Polygonum amphibium L., 0252/2, V 379 Polygonum aviculare L., 0253/1 380 Polygonum mite Schrank, 0252/2 381 Polygonum persicaria L., 0252/2 382 Polygonum tomentosum Schrank, 0253/1 383 Polypodium vulgare L., 0153/3, 0253/1 384 Polystichum aculeatum (L.) Roth, 0152/4, 0253/1 385 Populus alba L., 0253/1 386 Populus tremula L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 387 Potamogeton lucens L., 0252/2, V 388 Potamogeton natans L., 0252/2, 0253/1 389 Potamogeton polygonifolius Pourr., 0252/2 390 Potentilla alba L., 0252/2, 0253/1, 0253/3 391 Potentilla anserina L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 392 Potentilla erecta (L.) Räuschel, 0153/3, 0252/2, 0253/1 393 Potentilla palustris (L.) Scop., 0153/3, V 394 Potentilla reptans L., 0253/1 395 Primula vulgaris Huds., 0252/2 396 Prunella grandiflora (L.) Scholler, 0252/2, 0253/1 397 Prunella laciniata (L.) L., 0253/1 398 Prunella vulgaris L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 399 Prunella x intermedia Link, 0253/1 400 Prunus avium L., 0252/2, 0253/1 401 Prunus spinosa L., 0152/4, 0252/2 402 Pseudolysimachion barrelieri (Schott ex Roem. & Schult.) Holub, 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 403 Pteridium aquilinum (L.) Kuhn, 0253/1 404 Pulmonaria officinalis L., 0252/2, 0253/1 405 Pulsatilla montana (Hoppe) Rchb., 0252/2, V, H 406 Pyrus communis L., 0252/2 (podivjano) 407 Quercus robur L., 0252/2 408 Ranunculus acris L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 409 Ranunculus acris L. subsp. acris, 0253/1 410 Ranunculus acris L. subsp. friesianus (Jordan) Rouy & Fouc., 0252/2, 0253/1 411 Ranunculus auricomus agg., 0252/2 412 Ranunculus bulbosus L., 0252/2, 0253/1 413 Ranunculus flammula L., 0153/3, 0253/1 414 Ranunculus nemorosus DC., 0152/4, 0253/1 415 Ranunculus repens L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 416 Ranunculus sardous Crantz, 0253/1 417 Reseda lutea L., 0252/2 418 Rhamnus catharticus L., 0252/2, 0253/1 419 Rhinanthus aristatus Čelak., 0153/3, 0253/1 420 Rhinanthus minor L., 0252/2, 0253/1 421 Rhynchospora alba (L.) Vahl, 0253/1, V 422 Rorippa palustris (L.) Besser, 0252/2 423 Rorippa sylvestris (L.) Besser, 0252/2 424 Rosa canina agg., 0252/2, 0253/3 425 Rubus caesius L., 0252/2, 0253/1 426 Rubus idaeus L., 0252/2, 0253/1 427 Rumex acetosa L., 0252/2, 0253/1 428 Rumex acetosella L., 0253/1 429 Rumex crispus L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 430 Rumex kerneri Borbas (= R. cristatus DC. subsp. kerneri (Borbas) Akeroyd & D. A. Webb), 0252/2 431 Rumex kerneri x R. obtusifolius, 0252/2 432 Rumex obtusifolius L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 433 Rumex patientia L., 0252/2 434 Rumex x pratensis Mert. & Koch, 0252/2, 0253/1 435 Salix alba L., 0153/3, 0253/1 436 Salix aurita L., 0152/4, 0253/1 437 Salix caprea L., 0252/2 438 Salix cinerea L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 439 Salix purpurea L., 0152/4, 0252/2 440 Salix repens L. subsp. rosmarinifolia (L.) Hartman, 0152/4, 0252/2, 0253/1, V 441 Salvia glutinosa L., 0252/2 442 Salvia pratensis L., 0252/2, 0253/1 443 Salvia verticillata L., 0253/1 444 Sambucus nigra L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 445 Sambucus racemosa L., 0252/2 446 Sanguisorba minor Scop., 0252/2, 0253/1 447 Sanguisorba officinalis L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 448 Sanicula europaea L., 0253/1 449 Satureja montana L. subsp. variegata (Host) P.W. Ball, 0252/2 450 Satureja subspicata Bartl. ex Vis. subsp. libur-nica Šilic, 0252/2 451 Scabiosa triandra L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 452 Schoenoplectus lacustris (L.) Palla, 0152/4, 0252/2, 0253/1 453 Schoenus ferrugineus L. (slika 13), 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1, V 454 Schoenus nigricans L., 0152/4, 0252/2, 0253/1, V 455 Scirpus sylvaticus L., 0153/3 456 Scrophularia nodosa L., 0252/2 457 Scutellaria galericulata L., 0252/2, 0253/1 458 Sedum acre L., 0252/2 459 Sedum sexangulare L., 0252/2, 0253/1 460 Selinum carvifolia L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 461 Sempervivum tectorum L., 0253/1, X 462 Senecio aquaticus Hill, 0253/1 463 Senecio paludosus L., 0252/2, 0253/1, V 464 Senecio rivularis (Waldst.& Kit.) DC., 0253/1 465 Senecio scopolii Hoppe & Hornsch. ex Bluff & Fingerh., 0253/1 466 Serratula tinctoria L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 467 Seseli annuum L., 0252/2 468 Silene dioica (L.) Clairv., 0253/1 469 Silene latifolia Poiret subsp. alba (Mill.) Greuter & Burdet, 0153/3, 0253/1 470 Silene nutans L. subsp. livida (Willd.) Jean-monod & Bocquet, 0253/1 471 Silene vulgaris (Moench) Garcke, 0252/2, 0253/1 472 Sisyrinchium bermudiana L., 0252/2 (Jogan & al. 2001: 361) 473 Solanum dulcamara L., 0252/2 474 Solanum tuberosum L., 0252/2 475 Solidago gigantea Aiton, 0252/2, 0253/1, inv 476 Solidago virgaurea L., 0253/1 477 Sonchus arvensis L., 0252/2 478 Sonchus asper (L.) Hill, 0253/1 479 Sonchus oleraceus L., 0252/2 480 Sorbus aria (L.) Crantz, 0152/4, 0252/2, 0253/1 481 Sorbus aucuparia L., 0252/2, 0253/1 482 Sparganium emersum Rehm. 483 Sparganium erectum L., 0252/2, 0253/1 484 Spiranthes aestivalis (Poir.) L.C. Rich. (slika 16), 0153/3, 0252/2, 0253/1, E, H 485 Spiranthes spiralis (L.) Chevall., 0253/1, V, H 486 Stachys palustris L., 0252/2, 0253/1 487 Stachys sylvatica L., 0153/3 488 Stellaria graminea L., 0153/3, 0252/2 489 Succisa pratensis Moench, 0152/4, 0252/2, 0253/1 490 Succisella inflexa (Kluk) G. Beck, 0152/4, 0252/2, 0253/1, V 491 Symphoricarpos albus (L.) S.F. Blake, 0152/4 492 Symphytum officinale L., 0252/2 493 Symphytum tuberosum L., 0252/2 494 Tanacetum parthenium (L.) Schultz-Bip., 0253/1 495 Taraxacum sect. Palustria, 0253/1 496 Taraxacum sect. Ruderalia, 0252/2, 0253/1 497 Teucrium chamaedrys L., 0153/3, 0253/1 498 Teucrium montanum L., 0253/1 499 Thalictrum flavum L., 0252/2 500 Thalictrum lucidum L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 501 Thesium bavarum Schrank, 0153/3 502 Thesium divaricatum Jan. ex Mert. & Koch, 0252/2, 0253/1 503 Thesium linophyllon L., 0153/3, 0252/2 504 Thuja occidentalis L., 0253/1 505 Thymus praecox Opiz, 0252/2, 0253/1 506 Tilia cordata Mill., 0252/2 507 Tilia platyphyllos Scop., 0253/1 508 Tofieldia calyculata (L.) Wahlenb., 0152/4, 0252/2, 0253/1 509 Tragopogon orientalis L., 0252/2, 0253/1, 0253/3 510 Traunsteinera globosa (L.) Rchb., 0152/4, 0252/2, 0253/1, V, H 511 Trifolium alpestre L., 0252/2, 0253/1 512 Trifolium arvense L., 0253/1 513 Trifolium medium L., 0253/1 514 Trifolium montanum L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 515 Trifolium pratense L., 0252/2, 0253/1 516 Trifolium repens L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 517 Tripleurospermum inodorum Schultz Bip., 0252/2 518 Trisetum flavescens (L.) P. Beauv., 0252/2, 0253/1 519 Tussilago farfara L., 0252/2, 0253/1 520 Typha latifolia L., 0252/2, 0253/1 521 Typha shuttleworthii W. D. J. Koch & Sond. (slika 18), 0153/3, 0253/1, V 522 Typhoides arundinacea (L.) Moench, 0253/1 523 Urtica dioica L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 524 Utricularia intermedia Hayne (slika 14), 0252/2, 0253/1, V 525 Utricularia minor L. (slika 15), 0153/3, 0252/2, 0253/1, V 526 Vaccinium myrtillus L., 0253/1 527 Vaccinium vitis-idaea L., 0253/1 528 Valeriana dioica L., 0152/4, 0153/3, 0252/2, 0253/1 529 Valeriana officinalis L., 0252/2, 0253/1 530 Veratrum album L. (s. lat.), 0152/4, 0252/2, 0253/1 531 Veratrum album L. subsp. album, 0252/2, 0253/1 532 Verbascum densiflorum Bertol., 0252/2, 0253/1 533 Verbascum thapsus L., 0152/4 534 Veronica anagallis-aquatica L., 0153/3, 0252/2, 0253/1 535 Veronica beccabunga L., 0153/3 536 Veronica chamaedrys L., 0253/1 537 Veronica hederifolia L., 0253/1 538 Veronica officinalis L., 0252/2, 0253/1 539 Veronica persica Poir., 0252/2 540 Viburnum lantana L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 541 Viburnum opulus L., 0152/4, 0252/2 542 Vicia cracca L., 0152/4, 0252/2, 0253/1 543 Vicia sepium L., 0252/2, 0253/1 544 Viola arvensis Murray, 0253/1 545 Viola hirta L., 0253/1 Legenda okrajšav: Rdeči seznam: E - prizadeta vrsta, K - nezadostno znana vrsta, R - redka vrsta, V - ranljiva vrsta Zavarovane rastline: C - pogojno dovoljen odvzem iz narave in izkoriščanje H - ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste O - rastlinske vrste, pri katerih je dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov, za osebne namene Oo - rastlinske vrste, pri katerih ni prepovedi za nadzemne dele rastlin, razen semen oziroma plodov X - zavarovana rastlina inv - invazivna vrsta 3.2 Obravnava nekaterih redkejših ali naravovarstveno pomembnejših taksonov 3.2.1 Aconitum napellus L. em. Skalicky subsp. napellus 0152/4 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Sveta Trojica, Bloščica, ob strugi potoka. 731 m n. m. Leg. B. Dolinar & B.Vreš 23.6.2013. Sveta Trojica, Bloščica, gozdni rob (rasla skupaj z Aconitum variegatum L.) in travnik ob potoku. 734 m n. m. Leg. B. Vreš, B. Dolinar & J. Stergaršek, 23.8.2013. Obe vrsti det. W. Rottensteiner. 0152/4 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Sveta Trojica, območje Blatnik, zaraščen travnik pri izlivu manjšega potoka v Bloščico, južno od zaselka Sv. Trojica. 731 m n. m. Leg. B. Dolinar. 15.8.2013. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka, povirno barje ob potoku. 727 m n. m. Leg. B. Dolinar 6.8.2011. Ulaka, breg potoka Bloščica, severno od vasi. 726 m n. m. Leg. B. Vreš & B. Dolinar, 12.7.2013. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Sveta Trojica, gozdni rob in breg potoka Bloščica. 729 m n. m. Leg. B. Vreš, B. Dolinar & J. Stergaršek, 23.8.2013, det. W. Rottensteiner (LJS). Repičasta preobjeda (slika 22) uspeva med visokimi steblikami, grmovjem in po kamnitih vlažnih tra-viščih, v alpskem (AL - Kamniško-Savinjske Alpe) in dinarskem (DN - Bloška planota) fitogeografskem območju (Podobnik 2007: 131). V Sloveniji je dokaj redka (Jogan & al. 2001: 19, Starmühler 2004, Podobnik 2007: 131), zato navajamo ugotovljena nahajališča z Bloške planote. Slika 3: Razširjenost lasastolistne vodne zlatice (Batrachium trichophyllum s. str.) v Sloveniji. Podatki za razširjenost B. tricho-phyllum (s. lat.) so povzeti po Jogan & al. 2001 Figure 3: Distribution of Batrachium trichophyllum s. str. in Slovenia. The distribution data of B. trichophyllum s. lat. are according to Jogan & al. 2001 3.2.2 Batrachium trichophyllum (Chaix) Van den Bosch subsp. trichophyllum Syn.: Ranunculus trichophyllus Chaix subsp. tri-chophyllus 0253/1 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Hudi Vrh, potok Farovščica., 722 m n. m. Det. B. Dolinar, 15.7.2005 in B. Dolinar & B. Vreš, 14. 10. 2013 (fotografije avtorjev). Lasastolistna vodna zlatica je evroazijsko-severno-ameriška vrsta, razširjena od kolinskega do subalpin-skega pasu (Aeschimann & al. 2004b: 182). Pojavlja se v stoječih in počasi tekočih vodah (Podobnik 2007: 145). Na Blokah smo jo popisali v počasi tekočem potoku Farovščica, nedaleč od mostu pod Hudim vrhom. V Rdečem seznamu (Anon. 2002) je vodna zlatica (Ranunculus trichophyllus) uvrščena med ranljive vrste (V) slovenske flore. Njeno razširjenost v Sloveniji prikazujemo na sliki 3. 3.2.3 Carex x leutzii Kneucker (Carex hostiana x lepido- carpa) 0152/4 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Sveta Trojica, vlažen travnik ob Bloščici, visoke steblike (nižinske). 732 m n. m. Det. B. Do-linar, 23.8.2013. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, Lisec, Z od vasi pod Liscem, povirno barje. 727 m n. m. Det. B. Vreš & B. Doli-nar, 19.6.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ravnik, mokrišče JV od vasi, vlažen travnik. 740 m n. m. Det. B. Vreš & B. Drovenik, 7.9.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota: Staro Volčje, ob cesti Velike Bloke -Zakraj, nizko barje. 745 m n. m. Det. B. Vreš & V. Leban, 1.7.2009. Slika 4: Razširjenost Leutzevega šaša (Carex x leutzii) v Sloveniji Figure 4: Distribution of Carex x leutzii in Slovenia 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje, Bloščica, vlažen travnik. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 14.6.2013. 0253/1 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Runarsko, Runarščica, vlažen travnik ob potoku Z od vasi. 749 m n. m. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 18.6.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Zakraj, Blatnica, struga potoka. 762 m n. m. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 12.7.2013. Poznavanje križancev med šaši in njihove razširjenosti v Sloveniji se je v zadnjem desetletju precej povečalo (Seliskar & Vreš 2012). Tako smo Leutzev šaš, ki je križanec med luskoplodnim (C. lepidocarpa) in Ho-stovim šašem (C. hostiana) in eden najpogostejših križancev med šaši pri nas, predstavili v prispevku o rastlinstvu Mišje doline (Dolinar & Vreš 2012). Na območju Bloške planote smo ga zabeležili na več nahajališčih, kjer je rastel skupaj s starševskima vrstama večinoma v nizkobarjanskih združbah s srhkim šašem (Caricetum davalianae s. lat.) in na vlažnih travnikih z modro stožko (Molinietum caeruleae s. lat.), na podobnih rastiščih kot se najpogosteje pojavlja tudi v Mišji dolini in na Ljubljanskem barju. Ker se je z novimi nahajališči poznavanje razširjenosti tega križanca v Sloveniji znatno povečalo, ga ponovno predstavljamo z navedbo novih nahajališč in prikazom njegove razširjenosti v Sloveniji (slika 4). 3.2.4 Carex x involuta (Bab.) Syme (Carex rostrata x ve-sicaria) 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka, struga potoka Bloščica. 728 m n. m. Leg. B. Vreš & B. Dolinar, det. B. Vreš, 12.7.2013. 9548/1 (33T VM04) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe: Zelenci - izvir Save Dolinke, močvirje, visoko šašje ob strugi Save Dolinke. 835 m n. m. Leg. & det. B. Vreš, A. Seliškar & I. Dakskobler. 4.7.2011. Slika 5: Razširjenost križanca Carex x involuta v Sloveniji Figure 5: Distribution of Carex x involuta in Slovenia Kljunastomehurjasti šaš je križanec med kljunastim (Carex rostrata Stokes) in mehurjastim šašem (C. vesicaria L.) in je v Sloveniji gotovo veliko pogostejši, kot kaže arealna karta njegove razširjenosti (slika 5). Na nahajališčih, kjer rasteta obe vrsti skupaj, se lahko pojavlja v večjih množinah; tak primer je v Zelencih, kjer je med obema starševskima vrstama zelo pogost. Tam smo ga popisali leta 2011 pri florističnem popisovanju in kartiranju v okviru projekta LIFE-Wetman (Vres & al. 2011). Na Blokah smo opazili le posamezne primerke v strugi Bloščice, skupaj s starševskima vrstama. 3.2.5 Dactylorhiza maculata (L) Soo subsp. transsilva-nica (Schur) Soo 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Zakraj, vlažen travnik zahodno od zaselka. 768 m n. m. Det. A. Seliškar, 17.6.2009. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Zakraj, izvir potoka Blatnica. 763 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 12.7.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Zakraj, Blatnica, nizko barje ob potoku. 755 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 12.7.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godičevo, povirno barje. 750 m n. m. Det. B. Dolinar, 8.8.2004. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Mramorovo pri Lužarjih, vlažen travnik Z od vasi. 757 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 12.7.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje, Bloščica, vlažni travniki ob potoku. 741 m n. m. Det. B. Dolinar, 22.6.2007. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje, travnik V od Bloškega jezera. 744 m n. m. Det. B. Dolinar, 7.7.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Kramplje, travnik V od vasi. 763 m n. m. Det. B. Dolinar, 30.06.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Nemška vas na Blokah, Bloščica, vlažen travnik ob potoku S od vasi. 738 m n. m. Det. B. Dolinar, 30.06.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ravnik. JV od vasi, vlažen travnik. 743 m n. m. Det. B. Vreš, 9.7.2009. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ravnik, nizko barje JZ od vasi. 753 m n. m. Det. B. Vreš, 9.7.2009. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka, travnik severovzhodno od vasi 730 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 12.7.2013. 0152/4 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Cajnarje, Štrukljevski potok, borov gozd nad cesto Cajnarji-Velike Bloke. 646 m n. m. Det. T. Schein, B. Doli-nar & J. Stergaršek, 29.7.2011. Transilvanska prstasta kukavica (slika 19) je evropska vrsta, ki je razen v Sloveniji razširjena tudi v Srbiji, Bosni in Karpatih (Dolinar & Vreš 2012), pojavlja se tudi v Romuniji in Ukrajini (Delforge 2006). Pri nas uspeva v kolinskem in montanskem pasu, na močvirnih travnikih in nizkih barjih (Jogan 2007), raztreseno v alpskem (Karavanke), predalpskem, dinarskem in preddinarskem fitogeografskem območju (Dolinar & Vreš 2012). Transilvanska prstasta kukavica je pogosta na severovzhodnem delu Bloške planote, medtem ko je na njenem zahodnem delu redka, saj tam uspevajo le posamezni primerki. Najdemo jo na vlažnih in močvirnih travnikih ob potoku Blatnica, Runarščica in Ravniščica. Najpogostejša je na vlažnih travnikih ob Bloščici, vzhodno in severno od Bloškega jezera, kjer je splošno razširjena. Doslej znana najbolj zahodna nahajališče transilvanske prstaste kukavice v Sloveniji so v Karavankah (Dolinar & Vreš 2012) in v dolini potoka Cerkniščica pred vasjo Cajnarje. Z Uredbo o zavarovanih rastlinskih vrstah je transilvanska prstasta kukavica zavarovana (Anon. 2004). Način varovanja je označen s črko H, kar pomeni, da je za to rastlinsko vrsto potrebno ohranjati življenjski prostor. V Rdečem seznamu (Anon. 2002) je uvrščena med ranljive vrste (V) naše flore. 3.2.6 Danthonia x breviaristata (Beck) Vierh. 0152/4 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Sveta Trojica, travnik. 735 m n. m. Det. B. Dolinar, 23.8.2013. 0153/3 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota: Škrabče, vzhodno od vasi, travnik. 755 m n. m. Leg. B. Vreš & V. Leban, det. B. Vreš, 1.7.2009. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka, travnik SV od vasi. 730 m n. m. Leg. B. Dolinar & B. Vreš, det. B. Vreš, 12.7.2013. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka, vlažen travnik vzhodno od vasi. 728 m n. m. Det. B. Vreš & B. Dolinar 12.7.2013. 0253/1 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Runarsko, vlažen travnik Z od vasi. 749 m n. m. Leg. B. Dolinar & B. Vreš, det. B. Vreš, 18.6.2013. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Lahovo, travišče Z od zaselka (za Krajcem). 747 m n. m. Det. B. Vreš, 17.7.2009. Na Blokah smo križanec kratkoreso oklasnico Danthonia x breviaristata (x Danthosieglingia breviari-stata (Beck) Domin) med vrstama Danthonia decum-bens (L.) DC. in D. alpina Vest našli na šestih nahajališčih oziroma v štirih kvadrantih. Pojavljanje križanca je na Bloški planoti leta 1994 prvi ugotovil N. Jogan in v pregledu razširjenosti zapisal, da se pojavlja po celotni Sloveniji z izjemo alpskega in subpanonskega območja (Jogan 1997). Na Blokah so razmere za nastanek in rast križanca ugodne. Pri kartiranju negozdnih habitatnih tipov na Bloški planoti (Šilc et al. 2009) smo ugotovili, da se stikajo bazifilna suha ali zmerno suha travišča na plitvih rendzinah, v katerih uspeva Danthonia alpina, z acidofilnimi travniki na globokih, izpranih glinastih tleh, kjer je prevladujoča vrsta Nar-dus stricta ter prisotna vrsta Danthonia decumbens. Križanci med obema vrstama so sterilni in se razvijejo le kadar obe vrsti uspevata blizu skupaj. Najdba novih nahajališč na Blokah kaže, da je križanec tam razmeroma pogost, a verjetno tudi neprepoznan, spregledan, zaradi podobnosti z eno izmed starševskih rastlin. 3.2.7 Gentianella rhaetica (A. & J. Kern.) A & D. Löve Syn.: Gentianella germanica subsp. rhaetica (A. Kern. & Jos. Kern.) Holub 0252/2 (33T VL56) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Glina, suhi travnik jugozahodno od vasi. 781 m n. m. Det. B. Dolinar, 22.9.2013. 0253/1 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje, travnik vzhodno od zaselka. 742 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 14.10.2013. 0253/1 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Hudi Vrh, travnik severno pod vasjo. 720 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 14.10.2013. 0253/1 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Hudi Vrh, Resja, pašnik. 719 m n. m. Det. B. Dolinar, 19.10.2013. 0253/3 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Metulje, travnik nad vasjo s posameznimi grmi. 734 m n. m. Det. B. Dolinar, 19.10.2013. 0253/3 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Metulje, travnik s posameznimi grmi Slika 6: Razširjenost retijskega sviščevca (Gentianella rhaetica) v Sloveniji Figure 6: Distribution of Gentianella rhaetica in Slovenia severovzhodno od vasi. 738 m n. m. Det. B. Doli-nar, 19.10.2013. 0253/3 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Metulje, Blošček, travnik SV od vasi s posameznimi grmi. 767 m n. m. Det. B. Dolinar, 19.10.2013. Retijski sviščevec (Gentianella rhaetica) je glede na najnovejšo revizijo sviščevcev v Sloveniji (Greimler 2010), edini takson iz širše skupine nemškega sviščevca (Gentianella germanica s. lat.), ki uspeva na ozemlju Slovenije. Doslej je veljalo, da se v Sloveniji pojavljata poletna (G. germanica subsp. solstitialis) in jesensko- -montanska rasa (G. germanica subsp. rhaetica) (Wra-ber 2007). Tipična oblika nemškega sviščevca (Gentianella germanica s.str.) v Sloveniji ne raste (Greimler 2010). Retijski (nemški) sviščevec uspeva pri nas večinoma na suhih zakisanih travnikih (Accetto 2009) v alpskem, dinarskem, predalpskem, preddinarskem in submediteranskem fitogeografskem območju (T. Wra-ber 2007: 511; Greimler 2010: 7, slika 6). Na Bloški pla- noti je na suhih zakisanih, večinoma enkrat letno koše-nih travnikih razmeroma pogosta vrsta, ki je bila doslej znana z okolice Bloškega jezera, Lužarjev, Škrabč ter med zaselkoma Kramplje in Krajič (Accetto 2009). K že znanim nahajališčem v kvadrantih 0153/3 in 0253/1 dodajamo nekaj novih nahajališč ter nahajališča v novih kvadrantih 0252/2 in 0253/3 (slika 6). 3.2.8 Orchis palustris Jacq. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka, vlažen travnik V od vasi. 726 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 12.7.2013. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, Bloščica, vlažen travnik pod smučiščem Lisec. 724 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 19.6.2013. 0253/1 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Runarsko, izvir ob kolovozni poti SV od vasi. 753 m n. m. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 18.6.2013, (fotografije avtorjev). Slika 7: Razširjenost močvirske kukavice (Orchis palustris) v Sloveniji Figure 7: Distribution of Orchis palustris in Slovenia Močvirska kukavica je evrazijska vrsta, v Evropi je razširjena v kolinskem in montanskem pasu (Aeschi-mann & al. 2004b: 1134). V naši soseščini uspeva v Fur-laniji-Julijski krajini in na Hrvaškem, medtem ko se na avstrijskem Koroškem ne pojavlja (Dolinar & Vreš 2012). V Sloveniji (slika 7) uspeva v nižinah po barjih in močvirnih travnikih (Jogan 2007a). Pojavlja se v alpskem območju (Pokljuka), predalpskem območju (Ljubljansko barje), v dinarskem območju (Cerkniško jezero, Planinsko polje, Mišja dolina - Dolinar & Vreš 2012), v preddinarskem (okolica Domžal, Radensko polje, Bela krajina), v subpanonskem območju (Krakovski gozd, Jovsi, Prekmurje) (T. Wraber & Skoberne 1989, Trpin & Vreš 1993) in v submediteranskem območju (porečje Nanoščice, 0250/2, 0251/1, Dolinar, Poljšak, in litt.). Močvirska kukavica na Bloški planoti uspeva na vlažnih in ekstenzivno obdelanih travnikih, ki so enkrat letno pokošeni. Na vseh treh nahajališčih je rastlin malo, od enega do največ treh primerkov. V Rdečem seznamu (Anon. 2002) je kukavica označena kot ranljiva vrsta (V) in je kot vse naše kukavičevke zavarovana (Anon. 2004). 3.2.9 Rumex kerneri Borbas Syn.: Rumex cristatus DC. subsp. kerneri (Borbas) Akeroyd & D. A. Webb 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, nasipališče ob cesti v nekdanji vojašnici, ruderalno rastišče. 735 m n. m. Leg. B. Vreš & B. Dolinar, 14.10.2013, det. B. Vreš (LJS). Kernerjeva kislica je jugovzhodnoevropska vrsta (Aeschiman & al. 2004a: 384), ki jo nekateri obravnavajo kot podvrsto veleplodne kislice (Rumex cristatus DC.). Za Slovenijo jo prvi navaja Hruby (1918) s Krasa, po skoraj 80 letih pa je bila prvič potrjena za Slovenijo z najdbo na območju Loga pri Metliki (0358/3) med flori-stičnim popisovanjem rastlinstva Bele krajine na mladinskem biološkem raziskovalnem taboru Podzemelj 1995 (Jogan & Podobnik 1997: 15). V subpanonskem (SP) fitogeografskem območju je bila zabeležena dve leti kasneje v kvadrantu 9562/4 (jogan & al. 1999: 21). Slika 8: Razširjenost Kernerjeve kislice (Rumex kerneri) v Sloveniji Figure 8: Distribution of Rumex kerneri in Slovenia Spada v oblikovni krog trpežne kislice (Rumex patientia L.), ki ji je na videz precej podobna. Vrsti se med seboj razlikujeta predvsem po listih (trpežna kislica ima gole liste, stranske listne žile se od glavne cepijo pod kotom 45-60°, medtem ko ima Kernerjeva kislica liste na spodnji strani, predvsem po žilah, pokrite s papilami, stranske listne žile pa se od glavne cepijo pod kotom 60-90°) in zunanjih cvetnih listih (valvah) v času zrelosti plodov (trpežna kislica ima valve celorobe, Kernerje-va pa drobno nazobčane, z zobci dolgimi 0,1-0,5 mm) (Vreš & Jogan 2007: 215). Razširjenost Kernerjeve kislice v Sloveniji je bila prvič prikazana na arealni karti v Gradivu za floro Slovenije (Jogan & al. 2001: 328), to je v štirih kvadrantih v subpanonskem (SP) in preddinar-skem (PD) fitogeografskem območju Slovenije. Vreš in Jogan (2007: 215) sta v Mali flori Slovenije razširjenost dopolnila še z navedbo pojavljanja vrste v predalpskem (PA) in submediteranskem (SM) fitogeografskem območju. Med popisovanjem flore Bloške planote smo rastlino našli skupaj s topolistno kislico (Rumex obtusifo-lius) in njunim križancem Rumex kerneri x R. obtusifo-lius (prva najdba za Slovenijo) na ruderalnem rastišču na območju nekdanje vojašnice pri Velikih Blokah. Najdba vrste na Blokah je prva za dinarsko (DN) fitoge-ografsko območje Slovenije. Ker so ta takson po objavi prve arealne karte popisali v še nekaj kvadrantih, njegovo zdaj znano razširjenost prikazujemo na sliki 8. 3.2.10 Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich. 0253/1 (33T VL67) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godičevo, povirno barje ob potoku Blat-nica, 750 m n. m. Det. B. Dolinar, 8.8.2004 in B. Dolinar & B. Vreš, 19.7. 2010. 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, jugozahodno od vasi Ulaka., povirno barje. 730 m n. m. Det. B. Dolinar, 3.8.1996 in B. Dolinar & B. Vreš, 12.7.2013. Poletna škrbica (slika 16) je submediteransko--atlantska vrsta, ki se pojavlja v srednji in južni Evropi, severni Afriki in Mali Aziji. Severna meja razširjenosti poteka skozi južno Anglijo, države Beneluksa, južno Nemčijo in Češko do Madžarske. Na jugu uspeva na Portugalskem, v Španiji, severni Afriki, Italiji ter vzdolž Balkanskega polotoka vse do Grčije (Delforge 2006). Nam najbližja nahajališča so v Italiji v okolici Vidma (Udine) v Furlaniji Julijski krajini (Poldini 2002: 473). Na avstrijskem Koroškem so bila znana nahajališča v Ziljski dolini (Gailtail), vendar se poletna škrbica zaradi spremenjenih pogojev tam več ne pojavlja. Obstajajo tudi starejši podatki o nahajališčih v Zgornjedravski dolini in Celovški kotlini (Perko 2004). Na Hrvaškem je bilo nedavno potrjeno nahajališče pri izviru reke Dretulje pri Plaškem, vzhodno od Ogulina (Kranjcev 2005). Kukavičevko je leta 1971 na Blokah odkril S. Pe-terlin (Peterlin 1983). Pojavlja se na nizkih in povir-nih barjih ob potoku Bloščica v sestojih asociacij Pri-mulo-Schoenetum ferruginei in Molinietum caeruleae s. lat. (Leskovar 1996). V preteklosti je bilo na Bloški planoti znanih pet nahajališč te redke kukavičevke (Dolinar 2011), pri naših raziskavah pa smo potrdili le dve, kjer orhideja še vedno uspeva. Vzhodno od vasi Ulaka je kukavičevka uspevala ob vodnih oknih ob potoku Bloščica, vendar jo leta 2013 tam nismo našli. Zaraščanje z visokimi steblikami verjetno onemogoča uspevanje vrste na tem nahajališču. Na povirnem barju ob cesti Lahovo-Ravnik je v letih 1994 do 1998 poletna škrbica redno uspevala. Kasneje je kljub večkratnim obiskom nismo več opazili. Verjetni vzrok za njeno odsotnost je intenzivno gnojenje in gospodarjenje na obsežnem travniku višje nad nahajališčem. Zahodno od vasi Škrabče je poletna škrbica uspevala na obsežnem mokrišču pred ribnikom. Pred približno dvajsetimi leti so vzdrževanje ribnika opustili in vlažnost mokrišča se je močno znižala, kar je verjetno vzrok, da rastline tam nismo več našli (Dolinar 2011). Nahajališče v povir-nem barju jugozahodno od vasi Ulaka je dobro ohranjeno in tam smo jo leta 2013 našli v sestoju asociacije Primulo-Schoenetum ferruginei. Najbolje je ohranjeno povirno barje ob potoku Blatnica pod vasjo Godičevo, saj je eden izmed nas (BD) leta 2004 tam naštel preko 100 rastlin (Dolinar 2011). V zadnjem času obe nahajališči ogroža povečan obisk botanikov in drugih ljubiteljev divje rastočih orhidej, v vasi Godičevo pa gradnja večjih objektov in ribnikov nad potokom Blatnica v neposredni bližini nahajališča. V Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah Slovenije (Anon. 2004) je poletna škrbica zavarovana z opombo (H), da je za to rastlinsko vrsto treba še posebej ohranjati življenjski prostor. Primerni habitati za uspevanje poletne škrbice so pri nas redki in ogroženi, zato je kukavi-čevka v rdečem seznamu (Anon. 2002) upravičeno uvrščena med prizadete vrste (E) slovenske flore. 3.3 Tujerodne invazivne vrste Merilo za stopnjo ohranjenosti določenega območja je tudi prisotnost tujerodnih vrst in med njimi še posebej invazivnih. V Sloveniji je v skupino tujerodnih in-vazivnih rastlin uvrščenih več kot 30 taksonov (Veen-vliet Kus & al. 2009, Jogan & al. 2012). Na Bloški planoti smo jih našli le nekaj: japonski dresnik (Fallopia japonica) - eno nahajališče, orjaško zlato rozgo (Solidago gigantea) - tri nahajališča, virginijska nebina (Aster novi-belgii) - eno nahajališče, navadna vinika (Parthe-nocissus quinquefolia) - eno nahajališče in Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) - eno nahajališče. Razen teh se, kot tujerodne in potenicalno invazivne vrste (na Hrvaškem jih obravnavajo kot invazivne - Boršic & al. 2008), pojavljajo kanadska hudoletnica (Conyza canadensis), nežno ločje (Juncus tenuis), vonjava kamilica (Matricaria discoidea) in perzijski jetičnik (Veronica persica). Podrobneje obravnavamo Verlotov pelin. 3.3.1 Artemisia verlotiorum Lamotte 0252/2 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, vhod na SV nekdanje vojašnice, ob zidu zgradbe, ruderalno rastišče. 735 m n. m. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 14.10.2013. V pregledu nahajališč Verlotovega pelina, ki ga je pripravilo več avtorjev (Glasnovic et al. 2010), je bilo na arealni karti prikazano pojavljanje v 22 osnovnih poljih in 35 kvadrantih. V podatkovni bazi FloVegSi (T. Seliškar & al. 2003) je bila pred objavo tega prispevka vrsta ugotovljena v 41 osnovnih poljih in 67 kvadrantih. Za povečevanje števila nahajališč sta zelo verjetno dva razloga. Prvi je odraz bolj pozornega popisovanja tujerodnih vrst, drugi pa uspešno razširjanje vrste iz Primorske, kjer jo je prvič opazil Zirnich (1952), v notranjost Slovenije. Do zdaj je bil Verlotov pelin znan le v severozahodnem delu dinarskega fito-geografskega območja. Nahajališče na Bloški planoti, ki je v osrednjem delu tega območja, nakazuje trend njegovega širjenja v osrednjo južno Slovenijo. 4 POVZETEK Na Bloški planoti smo ugotovili ali povzeli iz objavljenih podatkov pojavljanje razmeroma velikega števila rastlinskih taksonov na nivoju vrst, podvrst in križancev. Med odločilnimi vzroki za bogato floro območja so naravne danosti. Bloška planota obsega osrednji in jugozahodni del planotaste pokrajine Bloke na nadmorski višini med 600 m in 700 m. Relief je zmerno razgiban, ob največjem potoku Bloščica in drugih manjših je večinoma izravnan, nad ravnicami so nižji griči. Prevladujoča geološka podlaga so zgorn-jetriasni dolomiti. Vzdolž potokov so obsežnejši močvirni in poplavni predeli, na globljih glinenih nanosih so izprana, zakisana tla in na zmerno nagnjenih pobočjih suha travišča na plitvi rendzini. Krajevno podnebje je kontinentalno z mrzlimi, sneženimi zimami in poprečno letno količino padavin 1478 mm. Prevladujoča vegetacija so nizka in prehodna barja na dnu dolin, suhi, gojeni in zakisani travniki na pobočjih in suhih ravnicah ter gozdovi na bolj strmih ali kamnitih pobočjih, deloma bukovi, na opuščenih kmetijskih površinah so sestoji rdečega bora. V seznam smo vključili 545 taksonov, ki so prisotni na Bloški planoti. Med njimi jih je 39 zavarovanih, 70 jih je z rdečega seznama, kar kaže, da tu uspevajo številne naravovarstveno pomembne in v slovenski flori redke rastline. Nekatere taksone smo obravnavali obširneje, ker dopolnjujejo poznavanje njihove razširjenosti tako na Bloški planoti kot širše v Sloveniji. Med temi so Aconitum napellus subsp. napellus, Batrachium trichophyllum subsp. trichophyllum, Dactylorhiza ma-culata subsp. transsilvanica, Gentianella rhaetica, Orchis palustris, Rumex kerneri, Spiranthes aestivalis, križanci Carex x leutzii, Carex x involuta, Danthonia x breviaristata in invazivna tujerodna vrsta Artemisia verlotiorum. Ugotovili smo 9 tujerodnih invazivnih in potencialno invazivnih vrst, ki so se do zdaj pojavljale v zelo omejenem obsegu. Večina nahajališč naravovarstveno pomembnih vrst je znotraj posebnega ohranitvenega območja Blo-ščica (Natura 2000), kar naj bi zagotavljalo ustrezno varovanje. Največja grožnja ohranjanju ugodnega stanja populacij marsikatere vrste je opuščanje dosedanje rabe, predvsem košnje, ki vodi v zaraščanje ali intenziviranje gospodarjenja, kot npr. obilno gnojenje in izpiranje gnojil z gojenih travnikov na nižje ležeče močvirne travnike, kar krajevno ogroža uspevanje vrste Spiranthes aestivalis. SUMMARY Based on our findings and the data published, a relatively large number of plant taxa at the level of species, subspecies and hybrids appear on the Bloke plateau. Among the decisive reasons for the rich flora in the area are the natural conditions. The Bloke plateau covers the central and southwestern part of the plateaued region of Bloke at the altitude between 600 and 700 metres above sea level. Its relief is moderately diverse, with the largest stream Bloščica and other smaller streams flowing on the bottom of flat valleys surrounded by lower hills. The prevailing geological bedrock is Upper Triassic dolomite. Along the streams there are extensive wetland and floodplain areas, with eluvial acidic soil developed on deeper alluvium of clay and dry grasslands on the moderate slopes with shallow rendzi-na. The local climate is continental with cold, snowy winters and an average annual precipitation of 1,478 mm. The predominant vegetation are low and transitional bogs on the bottoms of the valleys, dry meadows, hay meadows and acid grasslands on the slopes and plains, forests on steep or rocky slopes, partly beech, and Scots pine stands on abandoned agricultural land. A total of 545 taxa present on the Bloke plateau were included in the list. Among them 39 are protected and 70 are included in the red list, indicating that there thrive a number of plants which are important for nature conservation and rare in the Slovenian flora. Some taxa are discussed more extensively in order to complement the knowledge of their distribution both on the Bloke plateau and elsewhere in Slovenia. Among these are Aconitum napellus subsp. napellus, Batrachi-um trichophyllum subsp. trichophyllum, Dactylorhiza maculata subsp transsilvanica, Gentianella rhaetica, Orchis palustris, Rumex kerneri, Spiranthes aestivalis, hybrids Carex x leutzii, Carex x involuta, Danthonia x breviaristata and the invasive alien species Artemisia verlotiorum. We found 9 alien invasive and potentially invasive species that had until now occurred to a very limited extent. Most of the localities of species important for nature conservation are located within the special area of conservation Bloščica - Natura 2000 which in principle provides adequate protection. The greatest threat to the preservation of a favourable status of populations of many species could nevertheless prove to be the abandonment of the current use of land, especially mowing which leads to overgrowth, and the intensification of management, e.g. the leaching of fertilizers from hay meadows to lower lying marshy meadows which locally threatens the growth of Spiranthes aestivalis. ZAHVALA Za sodelovanje pri terenskem popisovanju se zahvaljujemo Branetu Anderletu, dr. Tatjani Čelik, dr. Božidarju Droveniku, Janezu Mihaelu Kocjanu, Vidu Lebanu, dr. Željki Modric Surina, Juretu Slatnerju, Ti-netu Scheinu, Joštu Stergaršku, dr. Darinki Trpin in Ani Vreš. Rastline iz rodu Aconitum nam je prijazno pomagal določiti Walter Rottensteiner. Zemljevid s točkami nahajališč popisov je pripravil Iztok Sajko. Iskrena hvala dr. Igorju Dakskoblerju za strokovni pregled in izboljšave besedila. Pregled angleškega besedila Maja Koritnik. LITERATURA AccETTO, M., 2010: Rastlinstvo Iškega Vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4): 5-149. Anonymus, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 82/2002, str. 8893-8910. Anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list RS 46/2004. Aeschimann, d., k. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004a: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Api-aceae. Wien. Aeschimann, d., k. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004b: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchi-daceae. Wien. Aeschimann, d., k. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004c: Flora alpina. Bd. 3: Register, Wien. Babij, V., 2003: Sistematika, nekatere rastiščne značilnosti in razširjenost ptičje dresni (Polygonum aviculare agg.) v Sloveniji. Doktorska disertacija. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Bačič, t., 2000: Prispevek k poznavanju flore Ribniške doline (Dolenjska, Slovenija). Natura Sloveniae (Ljubljana) 2(2): 7-19. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja: prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Lendava. Boršic, i., m. Milovic, I. Dujmovič, S. Bogdanovic, P. Cigic, I. Resetnik, T. Nikolic & B. Mitic, 2008: Preliminary check-list of invasive alien plant species (IAS) in Croatia. Natura Croatica (Zagreb) 17 (2): 55-71. Čušin, B. (ed.), 2004: Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Ljubljana. Dakskobler, i., 2005: Carex davaliana Sm. Nova nahajališča v zahodni Sloveniji. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 18: 23-29. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Flora along the Idrijca river - floristic and phytogeographical analysis of the riparian area in the highlands of western Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27-82. Delforge, p., 2006: Orchids of Europe, North Africa and the Middle East. London. Dolinar, B., 1998: Prstaste kukavice (Dactylorhiza) z Bloške planote. Moj mali svet (Ljubljana) 30 (6): 8. Dolinar, b., 2011: Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnika (Ljubljana) 27: 6870. Dolinar, b., a. Trnkoczy & B. Vreš, 2011: Utricularia intermedia Hayne. Notulae ad floram Sloveniae. Hlad-nikia (Ljubljana) 28: 47-50. Dolinar, b., & B. Vreš, 2012: Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice (Dolenjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 30: 1-37. Ehrendorfer , F. & U. Hamann 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. - Berichte der Deutschen Botanischen Gesellschaft 78: 35-50. Frajman, B. & T. Bačič, 2012: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega jezera z okolico (Notranjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 29: 19-36. GlasnoviC, p., b. Frajman, B. Vreš & I. Dakskobler, 2010: Artemisia verlotiorum Lamotte. Notulae ad floram Sloveniae, Hladnikia (Ljubljana) 25: 4-67. Haeupler, h., 1976: Grundlagen und Arbeitsmetoden für die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Göttingen. Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld, & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Klagenfurt. Hruby, J., 1918: Das Plateau von Komen im Oesterreichischen Kuestenland. Oesterr. Bot. Zeitschr. (Wien) 67 (6/7): 196-213. Jalas, J & Suominen, J. 1967: Mapping the distribution of Europaean vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica 43: 60-72. Jogan, N., 1997: Prispevek k poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2. Hladnikia (Ljubljana) 8-9: 5-22. Jogan, N., 2007a: Orchidaceae - kukavičevke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana. Jogan, N., 2007b: Lentibulariaceae - mešinkovke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana. Jogan, N. & A. Podobnik, 1997: Prispevek k poznavanju flore Bele krajine III. Zbornik Mladinska biološka raziskovalna tabora Podzemelj '95 in Duplje '96. Republiški koordinacijski odbor gibanja Znanost mladini. (Ljubljana): 7-17. Jogan, N., T. Bačič & B. Vreš, 1999: Prispevek k poznavanju flore okolice Ormoža (vzhodna Slovenija). Natura Sloveniae (Ljubljana) 1 (1): 5-28. Jogan, N. (ur.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trcak, 2001: Gradivo za atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, (Miklavž na Dravskem polju). Jogan, N., K. Eler & Š. Novak, 2012: Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. (Nova vas). Leskovar, I., 1990: Vegetacija nizkega barja na Blokah. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Leskovar, I., 1996: Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote. Hladnikia (Ljubljana) 6: 27-38. Leskovar Štamcar, I., 1996: Mejne združbe in smeri razvoja vegetacije reda Tofieldietalia (Scheuchzerio-Caricetea fuscae v Sloveniji. Magistrska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. MarkoviC, Lj., 1984: Die Ruderalvegetation in dinarischen und vordinarischen Gebiet Sloweniens. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 25 (2): 69-120. Martinčič, a., 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji. (Schoenus nigricans L.). Biološki vestnik (Ljubljana) 39 (3): 27-40. Martinčič, A., 1998: Carex pulicaris, Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica, Drosera rotundifolia, Utricu-laria minor. In: N. Jogan (ed.): Nova nahajališča-New localities. Hladnikia (Ljubljana) 10: 59-65. Martinčič, A., 2001: Vegetacijska podoba vrste Schoenus ferrugineus L. v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 12-13: 87-105. Martinčič, A., 2007b: Apiaceae - kobulnice. In: Martinčič, A. (ed.) & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: 379-412. Martinčič, A. (ur.), T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, b. Trčak, t. Bačič, M. A. Fischer, K.Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana. Melik, a., 1961: Fluvialni elementi v Krasu. Geografski zbornik (Ljubljana) 4: 335-362. Mihelič, L., 2001a: Bloke in Potočansko. Regionalnogeografska monografija Slovenije, 5 del: Visoki kraški svet. Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU. Ljubljana. (Elaborat, str. 86-106). Mihelič, L., 2001b: Bloke. V: Perko, D. et al.: Slovenija - pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perko, d. & M. Orožen Adamič (eds.), 1998: Slovenija-pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perko, M. L., 2004: Die Orchideen Kärntens. Klagenfurt. Peterlin, S., 1983: Naravoslovni sprehod ob Bloščici. Proteus (Ljubljana) 45 (8): 291-294. Pignatti, S., 1982: Flora d' Italia. Vol. 2. Bologna. Podobnik, A., 2007: Ranunculaceae - zlatičevke. In: Martinčič, A. (ed.) & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Trieste. Ravnik, V., 1979: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza). II sistematski del, 5. Proteus (Ljubljana) 41: 298-301. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Ljubljana. Seliškar, a. & B. Vreš, 2012: Rod šaš (Carex) - rastline leta 2012. Proteus (Ljubljana) 74 (9-10): 437-447. Seliškar, a., d. Trpin & B. Vreš, 1994: Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč. Zasnova rajoni-zacije ekosistemov Slovenije. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. (Elaborat, 72 str.). Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU. Ljubljana. Skoberne, P.& P. Peterlin, 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije-2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana. Skoberne, P., 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Ljubljana. Starmühler, W., 2004: Aconita rarissima selecta (2004). Fritschiana (Graz) 48: 9-39. Šilc U., a. Seliškar, B. Vreš & A. Čarni, 2009: Kartiranje negozdnih habitatnih tipov, območje Bloščica: končno poročilo. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. (Elaborat, 32 str, digitalne priloge). Šturm, R. & T. Bačič, 2013: Skupina močvirske site (Eleocharis R. Br. subser. Eleocharis) v Sloveniji: revizija v her-bariju LJU. Hladnikia (Ljubljana) 31: 11-29. Trčak, b., 2007: Droseraceae - rosikovke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: 242-243. Trpin D. & B. Vreš, 1993: Prispevek k poznavanju flore poplavnega območja Jovsi ob Sotli (Brežice, Slovenija). Hlad-nikia (Ljubljana) 1: 35-45. Veenvliet Kus, J. (ed.), P. Veenvliet, T. Bačič, B. Frajman, N. Jogan, M. Lešnik & L. Kebe, 2009: Tujerodne vrste, priročnik za naravovarstvenike, Grahovo. Vreš , B., T. Čelik, I. Dakskobler, I. Sajko, A. Seliškar, 2011: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, Planik, Pilotno območje Planik: prvo poročilo. Biološki inštitut ZRC SAZU. Ljubljana. (Elaborat, 19 str.). Vreš, B. & N. Jogan, 2007: Rumex L. - kislica. In: Martinčič, A. (ed.) & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: 212-219. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana. Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207-219. Wraber, T., Skoberne, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Lju-bljana)14-15: 1-430. Zelnik, I., A. Martincic. & B. Vreš, 2010: Vegetation of the depressions with Eleocharis quinqueflora in spring fens in Slovenia. Vegetacija uleknin z vrsto Eleocharis quinqueflora na povirnih barjih v Sloveniji. Acta biologica Slovenica (Ljubljana) 53(2): 23-31. Zirnich, K., 1952: Artemisia verlotorum Lamotte in Aristida gracilis Elliot - dve novi adventivni rastlini goriške okolice. Biološki vestnik (Ljubljana) 1: 7-81. Žnidaršic, V., 1965: Bloke. Geografski obzornik. (Ljubljana) 12 (3): 73-80. Slika 9: V spodnjem toku potoka Bloščica so najpogostejši vlažni travniki z modro stožko (Molinia caerulea), širokolistnim muncem (Eriophorum latifolium) in Hostovim šašem (Carex hostiana). Foto A. Seliškar Figure 9: The wet meadows with purple moor-grass (Molinia caerulea), broad-leaved cottongrass (Eriophorum latifolium) and tawny sedge (Carex hostiana) are the most common in the lower part of Bloščica stream. Photo A. Seliškar Slika 10: Močvirska vegetacija v potoku Bloščica pri mostu v Velikih blokah. Foto B. Vreš Figure 10: Marsh vegetation in the Bloščica stream at the bridge in Velike Bloke village. Photo B. Vreš Slika 11: Suh zakisan travnik z arniko (Arnica montana) v okolici zaselka Runarsko. Foto A. Seliškar Figure 11: Dry acid meadow with (Arnica montana) in vicinity of Runarsko village. Photo A. Seliškar Slika 12: V vlažnem visokem steblikovju z brestovolistnim osladom (Filipendula ulmaria) ponekod uspeva tudi redek močvirski grint (Senecio paludosus). Foto B. Vreš Figure 12: In wet tall herbs commuinty with meadowssweet (Filipendula ulmaria) somewhere grows the rare fen ragwort (Sene-cio paludosus). Photo B. Vreš Slika 13: Na Bloški planoti je na nizkem barju pogosta združba rjastega sitovca (Schoenetum ferrugineii) s prevladujočim rjastim sitovcem Foto B. Vreš Figure 13: Schoenus ferrugineus dominated community (Schoenetum ferruginei) is common in the fens on the Bloke plateau Photo B. Vreš Slika 14: Vplitvi vodi nizkega barja pri zaselku Ulaka raste zelo redka srednja mešinka (Utricularia intermedia). Foto B. Dolinar Figure 14: In the shallow water in the fen vegetation close to the Ulaka village grows very rare species, intermediate bladderwort (Utricularia intermedia). Photo B. Dolinar Slika 15: V plitvi vodi nizkega barja v bližini zaselka Škrabče cveti ogrožena vrsta mala mešinka (Utricularia minor). Foto B. Vreš Figure 15: In the shallow water in the fen vegetation in vicinity of Škrabče village flowers threatened species, lesser bladderwort (Utricularia minor). Photo B. Vreš Slika 16: Poletna škrbica (Spiranthes aestivalis) je na Blokah znana le še z dveh nahajališč, drugod je izumrla. Foto B. Dolinar Figure 16: Summer lady's-tresses (Spiranthes aestivalis) is known only from two localities on the Bloke plateau, on otherplaceas it is already extinct. Photo B. Dolinar Slika 17: Dolgolistna rosika (Drosera anglica) v nizkem barju severno od Nemške vasi. Foto B. Vreš Figure 17: Long-leaved sundew (Drosera anglica) in the fen vegetation north from the village Nemška vas. Photo B. Vreš Slika 18: Shuttleworthov rogoz (Typha shuttleworthii) v močvirju pri vasi Krajič. Foto B. Vreš Figure 18: Shuttleworth's Reedmace (Typha shuttleworthii) in the marsh vegetation near the village Krajič. Photo B. Vreš 'Mi P V- Slika 19: Transilvanska prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica) na vlažnih travnikih v okolici vasi Ravnik. Foto B. Dolinar Figure 19: Transsilvanic heath spotted-orchid (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica) on the wet meadow close to the village Ravnik. Photo B. Dolinar Slika 20: Močvirski ušivec (Pedicularis palustris) je ranljiva vrsta (V) slovenske flore. Foto B. Vreš Figure 20: Marsh louserwort (Pedicularis palustris) is a vulnerable species (V) of Slovenian flora. Photo B. Vreš Slika 21: Socvetje navadnega jelenovca (Laserpitium archangelica), ki v Sloveniji raste le v dinarskem fitogeografskem območju (DN). Foto B. Vreš Figure 21: Inflorescence of Laserpitium archangelica, the plant which occurs in Slovenia only in the dinaricphytogeographical region (DN). Photo B. Vreš Slika 22: Repičasta preobjeda (Aconitum napellus subsp. napellus) na travnikih ob potoku Bloščica. Foto B. Vreš Figure 22: Monk's-hood (Aconitum napellus subsp. napellus) on the meadows along Bloščica stream. Photo B. Vreš