90 ^^^^H Jk Rešilni zvonček. ^^^V 9llHSam v zno^'i visokega snežnika je stala pred vee leti mogočna graščina. PfflilP' ^kolo graščine so se razprostirali prekrasni vrti, rodovite njive, zeleni ^ll|g§p gozdje "in travniki. Na desnej je ležala prijazna vasiea, obdana z Ynajlepšim ovoenim drevjem, a nekoliko dalje je bilo videti lepe in velike senčnate gozdo. V grašeini je živel grof s soprugo in jedino hčerko Darinko, ki je bila najveeje veselje skrbnih svojih starišev. Hrof in grofinja sta se zelo tnidila, da bi že v nežnoj mladosti vsadila svojej Merki vse lepp kreposti v mlado srce. Vzbujala sta jej veselje do narave in Boga, ki je ves svet tako lepo okrasil. Ni se toraj euditi, da je Darinka bivala najraje v prostej naravi, sprehajala se po vrtih in poljih, ter pod niilim nebom premisljevala nauke svojih dobrili starišev. Nckega popoludne — bilo je vrofie polctje — šla je Darinka sama prav sama daleč iz doma. Tako idoe, prišla je v velik gozd. Ob prijetno žubo-reSem potočku je šla vedno daljo po senenatej goščavi ter jc tako globoko zašla, da je zgubila pot, po katerera je bila prišla. Dan se je že nagibal svo-jemu koncu in solnce se je že zatapljalo za visoke snežnike. Zdaj se še Je Darinka zave, da sc ,je predolgo mudila v prijetnem gozdu, in da bode zdaj pač treba pospesiti korake, ako hoče priti še pred noejo domov k svojim dobrim in skrbnini starišcm. Naglo se toraj obrne ter teka sem ter tja po gozdu, ali o groza — ni je ceste, pa tudi nobene steze ne, ki bi jo pripeljala iz globokega gozda, v katerem je zgrešila pravi pot. Solnce je /e davno zatonilo za visokimi snežniki in gosti oblaki so prevlekli sinje nebo. Hiaden vetrič je upogibal drovje po obširnem gozdu ter delal skrivnosten šum po gostih listnatih vejah. V velikem strahu je tavala Darinka v debelej torai naprej. S soizami v očeh jo zrla v nebo ter prosila Ijubega Boga, da bi jej prižgal kako lučico na temnem nebeškim ob-zorji in jo pripeljal iz te grozovite ječe na pravi pot. Od strahu vsa preble-dela, raztrgana in razpraskana od bodečega kopinja, po vsem telesu se tresoč, zabredla je uboga Darinka le še globokeje v gozdno tišino. Zdajci zagleda pred seboj veliko nezaraslo ravnino — bilo je barje (močirje.) Tu se jej prikažejo svitlc lučieo — vešče, ki se jej prijazno nasproti bleste ter jo va-bijo k sebi. V svojej razburjenej domišljiji vidi pred seboj domačo vasico, kjer jo pričakujejo domači v svojih razsvitljenih sobah. Zdi se jej celo, da vidi ue daleo: od sebe same znane osobe, ki se jej prijazno nasmnhnjpjo, roke podajajo in opominajo, da naj hitreje stopa, ker jo doma že težko pričakujejo. Darinka pospeši stopinje, in še prijaznejši se jej zazde obrazi. Sarao tri stopinje še in — ležala bi uboga Darinka, zapeljana od ponočnili vešč, y globokem barji pokopana-------— V tem hipu zasliši iz daljave za seboj raili glas lepo donečega zvončka. Darinka se vzdrarai iz svoje domišljije, obstoji in posluša. Ni se motila — vedno močneje se glasi zvonček in Darinka se obrne ter z novim pogumom stopa dalje proti onej strani, od koder je bilo slišati čisti glas zvončka. — In glej! v tem trenotku se razprše zapeljive lužice divjega ognja na pogubnem 91 barji (močirji.) Kmalu pride na pot, in malo pozneje na široko cesto. Zvonček jo še vedno kliče, in Darinka stopa vedno dalje v najboljšej nadi, da bode skoraj v naročji svojih dobrih starišev. Še nekaj stopinj in bila je iz temne gošče na prostem, kjer je v prvem svitu že lahko razloeila hiše prijazne va-sice. Mili glas zvončka je zdaj postajal vedno slabejši in naposled je popolnem utihnil v daljavi. Zdaj še le spozna Darinka, da to ni bil pravi zvonček, katerega glas jo je rešil pogube, temveč to je bil glas njenega angela varuha. Zelo ganena tolike milosti božje, pade na koleni ter se Bogu zahvaljuje, da jo je pripeljal iz tolike nevarnosti. Solze veselja se jej prikažejo v očeh in kinalu sladko zaspi. Pa ni še dolgo spala v mehkej travi ob eesti, ko jo prebudi glas nje-nega ljubega očeta. Hitro plane po konci in — bila je očetu v naročji, kateri jo prisrčno objarae. Grof je oni večer, ko so Darinko pogrešali, poklical vse svoje služabnike in prebivalce iz sosedne vasi skupaj, da so šli iskat Darinke. V tera, ko so jo iskali, klečala je grofinja doma in prosila Boga, da bi čuval njeno hčerko vsake nesreče. 0 polunoči so se zbrali vsi oni, ki so šli Darinke iskat v grofovskem gradu. Naposled pride tudi grof sam. Nihče ni znal kaj povedati o izgublje-nem otroku. Velika žalost in jok nastane po vsera gradu. Vsi skupaj gredo v graščinsko kapelico, da bi cmdii združeni molili in Boga prosili za izgub-Ijeno Darinko. Po molitvi se zopet na vse strani razkrope iskat Darinke. Samo grof je nekoliko časa domii ostal, da bi tolažil prežalostno mater. Ko se je jelo svitati, podal se je tudi on naravnost proti gozdu, kamor se nobe-den izraed dmgih iskalcev ni poda]. In o veselje! tu najde v raehkej travi ob velikej cesti svojo Ijubo hčerko zdravo in veselo ležati. Hitro jo pelje domov ter jo izroči presrečnej materi v naročje. Popra-ševanja in pripovodovanja ni bilo zdaj kouca ne kraja. Oče in mati sta poshišala z velikim strmenjera prigodbo o prečudnem zvončku, ki je Darinki življenje rešil. Takoj sta uganila, da je to bil glas angela vaniha, ki je njiju Lčerko pripeljal zopet v naročje ljubih starišev. Grof je ukazal na onem mestu, kjer so Darinko našli, postaviti lično kapelieo, ki je imela zvonik s prelepim srebrnira zvončkom. Ia kadar koli se prikažejo prve zvezdice na vecernem nebu, oglaša se srebrni zvonček s svojiin milo zvonečirn glasom vabeč trudnega popotnika, da se naj podviza, ako želi se pred no6jo biti na pravem potu, na katerem se mu ni bati nobene nevarnosti. Minilo je vže tristo let, kar visi srebrni zvonček v zvoniku lične kapelice, a vender še zdaj ni utihnil njegov glas, temveč še raočneje in čisteje glasi se, ter opomina človeka, da naj hodi po pravem potu življenja ter naj ne krene na krivi pot, ki pelje v pogubljenje. Po namenu, katerega ima, imenuje se zvonček še danes — r e š i 1 n i z v o n č e k. (Proato po nBUckerlu'' posnel Totte iz goice.) ---------K--------- ' 6*