Priloga ,,Našemu Listu" št. 23. V Kamniku, 10. junija 1905. Izhaja vsako soboto in je za narocnike »Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 y. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. ^pK^e ko smo ustanavljali ,,Naš List", je bil naš namen, /WPz posvetiti čim več pozornosti našemu kamniškemu .¦;.¦!-: •iju. Ali na eni strani razširjanje lista po vseh ¦ ' i : i pokrajinali, na drugi strani zopet obširno gra- ; .: - de to je pretilo potisniti novice iz Kamnika in ^cgovtjga okraja če ne že v ozadje. pa vsaj toliko v stran, da bi izgubil ,,Naš List" precej — da ne rečemo vse — na svojern lokalnem, domačem pomenu. Zato smo smatrali kot svojo dolžnost, da skrbimo tudi za svoje najbližje .domačine s tem, da jim podamo v pričujočem prvega !.K »mničana", ki bo izhajal (za zacetek v tej obliki) odsiej vsak teden kot redna priloga ,,Našemu Listu". ,,Kamnican11 bo posvecal zato vso svojo pozornost edino le na okraj, ki ga zastopa že po svojera imenu. Naloga njegova bo, varovati interese in koristi celega kamniškega okraja. V ta namen pa se obračamo do vseh tistih prijateljev naše zemlje, da nam pošiljajo novice in vesti iz okraja, in bodisi že kakršnekoli vsebine, zlasti pa naj obraeajo pozornost krajem, v katerih jih preganja tujec z domače zemlje, kakor se nam godi to v Domžalah! Ravno tako važno pa bo za okoličane inseriranje raznih ponudb v »Kamničanu", ker naš namen bo, da razširimo list kar najbolj po celem okraju — torej bodo imele tudi ponudbe v ,,Kamničanu" zaželjeni uspeh. Priporočujoč se še enkrat vsem tistim, ki jim je na srcu naš okraj, pozdravlja svoje rojake ob rojstvn Kamničan Kaj se je zgodilo v Domžalah. V Domžalah je tekla slovenska kri zato, ker so bra-nili Domžalčani svojo zemljo, nakateri bivajo že na stoletja in stoletja, pred oncčaščenjem privandranih Tiroleev. Bra-nili so domačo zemljo pred zasramovanjem tujcev — za to so jih suvali žandarji s kopiti svojih pušk; zahtevali so odstranitev izdajalskih frankfurtaric — za to so streljali žandaiji na nje. Frankfurtarske barve so znamenje tistih Nemcev, ki bi radi snedli Slovence kar na en mah; ki bi potaknili radi ves slovenski denar z enim zagrabkom v svoj žep; frankfurtarske zastave pa so tudi znamenje tistili Nemcev, ki bi radi izdali in prodali Avstiijo nemškemu cesarju. To izdajstvo pa pomenijo tudi cvetice plavice in pesem, ki jo imenujejo ,,die Wacht am Rhein" (= Straža ob Renu; Ren je reka na Nemškem). Vse to so nosili Nemci na vnebohod Kristov v Domžalah, peli so izdajalske pesrai — in v njih. družbi je bil tudi kamniški okrajni glavar pl. Cron. Kaj pomenja to? Menili bi, da okr. glavar pl. Cron vendar ni tak, kakor drugi nemški izzi-vaci, ki so prišli v Domžale. Saj je avstrijski državni uradnik, ki ga plačujemo s slovenskim davkom, in tak nastop ni nič druzega, kakor zasramovanje in zaničevanje slovenskih pravic, vseh Domžalčanov in vsega Slovenstva. To se pravi z drugimi besedami, da so Domžalčani ravno tako kot drugi Slovenci c. kr. vladi le molzna krava, ki imajo vse polno dolžnosti, plačevati morajo davke, poši-ljati morajo svoje sinove v vojsko — pravic pa nimajo nobenih. Še narobe: če se potegnejo za avstrijsko čast, so še tepeni za to, žandarji streljajo na nje. Res, zopet se je pokazala vlada v Domžalah, kako nepravična je napram Slovencem! Kaj trosijo IVemci o Domžalčanih med svet. Kaj pišejo Tirolci o vas Domžalčanih po nemških časopisih, tega si niti misliti ne morete. Zmerjajo vas z norci, vi ste jim najbolj neurnni ljudje na svetu, največje surovine itd. — in zakaj pišejo o vas tako? Zato ker ste se po-tegnili za svoje pravice. Ker vam ne morejo škodovati drugače na vaši časti, poskušajo to s psovanjem in zmer-janjem, prav tako kot pobalin, ki ga je zapodila družba, pa zbeži in jo obraetava od daleč z raznimi priimki. Tirolci kakor so Obenvalder, Ladstatter, Kleinlercher itd. pravijo tudi, če bi njih ne bilo, bi bili vi Domžalci danes največji siromaki. Kaj pa je res pri vsem tem? To, da vam pla-čujejo sramotno nizke cene za spletene kite, za šivanje slamnikov itd., izrabljajo s tem vašo pridnost in bogatijo svoje žepe. Za to, kar plačajo vam z nekaj krajcarji, dobe na trgu nekaj goldinaijev. Torej kdo se živi od dru-zega, vi od Tirolcev ali Tirolci od vas? Ali niso Tirolei le za to obogateli, ker izsesavajo vaše žulje, vašo kri? Domžalčani in okoličani — poguni! Tirolci vas" hočejo izrabljati še naprej! Vsi poparjeni od zadnjih do-godkov, ker ste jim kropko pokazali, da ne daste s seboj pometati, kuhajo zdaj v svoji jezi naerte, kako bi se ma-ščevali nad vami. Cujemo, kako poizvedujejo na skrivneni, kdo se je udeležil demonstraeij. Vse tiste delavce in delavke hočejo odpustiti iz dela. Ali delavei in pogumne delavke, ki ste pokazali 1. junija, da ste vi tukaj doma, ne dovolitev da zgubi le eden iznied vas zaradi tega delo. Stopite vsi za enega, če tveba! Vi morate biti močni in nerazdružljivi kakor jeklena veriga. Fantje in dekleta, možje in žene: vsi za enega, eden za vse! Izdajalec mecl domačini? Pregovor pravi, da je poturica bujši od Turka. In da so to doživeli Domžalčani na praznik Vnebohoda, tega skoraj verjeti ne moremo. Da bi bil šel domžalski župan Janežič, mesto da bi branil naše pravice, — nemškim Tirolcem na roko?! — Želeti je, da gospod župan sam pojasni to zadevo, kajti to bi bil lep domačin, ki so mu tujci ljubši, kakor pa lastni vaščani. Tak župan gotovo ne zasluži druzega, da se pri prihodnjih volitvah takoj obračuna ž njim. V takem kraju je treba odločnega župana, potem še le je zagotovljena gotova zmaga. — Slovenci Domžalčani, ali hočete biti mar še nadalje podlaga tujčevi pati? Hočete mar, da vas bodo kleli vaši otroei, ko odrastejo, ker se ne bi vi potegnili za svoje, svojih pradedov in svojih otrok pravice? Naj ga ne bo med vami izdajice! ,,Heute war lauter Steiner Gesindel in Domžale", izustila je bajc neka fina nemška kamniška dama, ki smo jo dosedaj imeli za visoko izobraženo in ljudomilo gospo. Radovcdni smo le, kaj poreče k temu visokorodni g. okr. glavar pl. Cron, njegova plemenita gospa soproga in vsa tista nemška družba iz Kamnika, ki se je udeležila teh nemških slavnosti v Domžalah, seveda na nemški strani. Pa ne, da bi imela ta naobražena dama tudi to gospodo v raislih? — No, imenovana gospoda naj potem le sama protestira, mi ne bomo. — Osamosvojitev slovenske slanmikarske obrti. Od vseh strani se z vso vnemo povdarja, naj bi se v odgovor nesramnemu poeetju nadutih, s trudom slovenskih rok obogatelih nemških slamnikarjev v Domžalah takoj šlo na delo za osamosvojitev slovenske slamnikarskc obrti. Stro-kovno izobraženih moči imamo dovolj, treba bi bilo le resne volje in odločnosti — in stvar bi se dala lahko iz-peljati. Res, slabo spričevalo za slovensko samozavest, ako bomo puščali še nadalje izmozgavati naše ljudi, ako bomo gledali, kako pljuje oholi Tirolec v obraz tistemu, ki mu pomaga polniti žepe s tisočaki! Da bi naša dekleta, ki dobivajo sedaj pri privandranih Tirolcih beraške plače pa 15 do 20 kr. na dan, možje z dmžinami pa po 50 do 60 kr., pri samostojni slovenski obrti ne bili na boljem, — kdo bi mogel to trditi? Videti bi le hoteli, kako bi se napuhnjenim domžalskim bajlovcem sline cedile po iz-vrstnih slovenskih delavcih! Slovenski slamnikarji, razmo-trivajte to vprašanje in ukrenite čim prej vse potrebno, da se ustanovi bodisi zadruga ali podobno delniško društvo, ki bo preprečilo, da vas ne požene kdaj nesramna nemška zalega iz rojstnega kraja! Kamniško kopališče se je otvorilo v nedeljo 4. t. m. Ali je vodstvo kopališča res v izkušenih rokah, o tem se ne bomo prepirali, toliko pa rečemo, da sezona nikakor ne bo ,,izredno živahna" — kakor čitamo v slovenskem dnevniku — ako se bo zopet letos ponavljala tista mržnja do slovanske narodnosti, kakor se je to dogajalo leto za letom, in kar je tudi krivo, da so zadnja leta začeli iz-ostajati hrvaški gostje. Ne moremo torej umeti, kako bi mogli biti ,,mnogobrojni" domači in tuji gostje z vsem zadovoljni, kakor stoji v omenjeni notici. Lastništvo ko-pališea naj si le zapomni, da je s samim nemškutarjenjem tudi že zapeeatena bodočnost tega hirajočega kopališča, in naj ga hodijo reševat makari po trije »izkuš.eni dunajski zdravniki". Spoštujmo svoj jezik in ne mrcvarimo slovenščine tako. kakor se to vidi na nekaterih listkih, ki so jili pri-lepili gospodarji na vrata svojili biš, da ponujajo tujeem stanovanja. Kamnik je slovensko mesto, in ne morda vas, kamor so sc naselili zmedeni volapikovci. Umrli so v Kamniku: Miha Hribar, žel. uslužbenee v. p.; Bogdan D?bevee, 21etni sinček g. Rudolfa Debevca; gospa Frančiška Lorber, soproga c. kr. sod. kaneelista, nje pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldne. Bridka izguba je zadola tudi g. oficijala Martinčiča. Umrl mu je na Solno-graškem edini sin gosp. Albert Martinčič, c. kr. stotnik I. razr. v najlepši moški dobi. — Naše iskreno sožalje. Razpisane ustanove. Za leto 1905 so razpisane od umrlega barona Karola Wurzbacha napravljene cesarice Elizabete ustanove za invalide itd.: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, Jarš in s Homca ter c) tri ustanove po 60 K za rojake z Vontarjevca v občini Šmartinski pri Litiji. Prošnje je vlagati do 10. julija. Koncert pevskejsa društva ,,Lira". Mnogo užitka nudila nam je ,,Lira" v nedeljo 4. t. m. Njen mešan zbor razveselil nas je zopet po daljšem odmom. Ne bomo mu na dolgo in široko peli slavo, dovolj naj bo, ako omenimo, da ni bilo burnega aplavza prej konec, da sta se morala oba mešana zbora »Lastovki v slovo" in ,,Ave Marija" ponavljati. Koncertu sledila je opereta ,,Seja mestnega sta-rešinstva". V Kamniku zgodilo se je pač prvikrat, da so popolnoma domače moči uprizorile opereto. Opereta sama na sebi ni imela posebnosti, abila je izvrstno naštudirana. Solisti, tako župan, pisar in birič, rešili so izborno svoje naloge, pohvaliti moramo tudi zbor. Vse glasovirske točke, tako koncertne kakor opereto spremljal je g. Iv. Beseg na glasovirju z ono spretnostjo, katere smo pri njem itak vajeni. Po opereti se je vršil ples, ki je navzlic vrocini trajal do zgodnjega jutra. Mestna Jhranilnica v Kanmiku. V meseeu maju 1905 je 160 strank vložilo K 35.08117, 153 strank vzdig-nilo K 24 284 60 in 11 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil K 14.980-—. Stanje hranilnih vlog K 1,216.965-25, stanje hipotečnih posojil K 923.707'39. Denarni promet K 135.565-77. Kaj bo ,,Kamnican" Domžalčaiiom ? To, kar skrben varuh svojemu varovancu. ..Kamničan" vas ne bo zapustil nikdar v vašem boju; pošljite vse ž-lje in misli v list, da jih razširimo tako med ljudstvo. Vse tiste pa, ki še morda spe, te hoče prebuditi ..Kamničan" iz spanja. Nebojtese! Ne le ves kamniški okraj je za vami, ampak vos slovenski narod gleda na vas, na vaš pogmn! — Vsem slovenskira trgovcem priporočamo sledeče tvrdke: M. Cerar H. Jamčigaj Fr. H©jsrai& Fr™ IViazsvec Jo tCSemefačIč J. Flis M. Majee* vsi v Domžalah. Stanje hranilnih vlog: nad l,20@.0@0 §C Rezervni zaklad: sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojeg-a, ne da bi ga zaračuniia vlagateljetn. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsem svojiru premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, tla vlagajo v to hranilnico fudi sodišča denar inaloletnih otrok 1H VarOVanceV. Denarne vloge sprejemajo se tudi po po=.ti in potom e. kr. poštne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 200 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega jjoI leta z obrestrai vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.