316
Trgovinska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
XIII. Zbornični tajnik naznanja naslednje dopise c. kr. deželne vlade:
a) „Gospod minister za uk in bogočastje izjavil je z visokim razpisom od 4. maja t. 1. št. 7288 glede na to, da kranjska hranilnica znatno gmotno podpira strokovno šolo za lesni obrt v Ljubljani, dodeliti jej pravico da smč pošiljati v odbor te strokovne šole zastopnika s triletno dobo službovanja dotle, dokler rečena hranilnica podpira imenovani zavod na dozdanji način.
Vsled te prenaredbe v sestavi strokovnošolskega odbora glasil se bode § 4. pravil v bodoče takole:
Strokovnošolski odbor ima 10 članov ter je sestavljen iz župana mesta ljubljanskega ali njegovega namestnika, iz dveh od občinskega zastopa izbranih članov, iz po enega zastopnika deželnega odbjra kranjskega, kranjske trgovske in obrtniške zbornice in kranjske hranilnice, potem iz treh od ministerstva za uk in bogočastje imenovanih članov in vodje zavoda.
317
Pošiljati zastopnike v strokovnošolski odbor ima občina lmbljanska in druge korparacije dotle pravico, dokler dotične korporacije dajejo zavodu zagotovljene podpore.
Službovalna doba članov mestnega zastopa ljubljanskega in drugih korporacij itd. (besede od tukaj pa do konca ostanejo neizpremenjene).
(Zadnji odstavek § 4.)
Naučni upravi pristoji pravica razpustiti strokovnošolski odbor vsak čas, vendar je treba takoj skrbeti za novi po pravilih sestavljeni kuratorji, kateri ima najdalje v treh mesecih po razpustu prejšnjega kurato-rija stopiti v „moč".
b) pojedina obrtna oblastva izprožila so misel, ali se bodo globe po ustanovitvi, v zakonu od 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, o zavarovanju obolelih delavcev, v misel vzetih okrajnih bolniških blagajnic, ki se določajo po obrtnem redu proti onim obrtnim gospodarjem, katerih pomočniki ne pripadajo nobeni zadružni bolniški blagajnici, ampak so okrajni bolniški blagajnici udeljeni, morale plačevati okrajni bolniški blagajnici, ali pa kraj-oemu ubožnemu zakladu.
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo odredilo je v sporazumu z vis. c. kr. ministerstvom notranjih stvari o teai naslednje:
Zakon z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, o zavarovanju obolelih delavcev, nima v sebi nikakoršnega določila, katerim bi se določalo, da se globe, s katerimi se kaznujo po obrtnem redu obrtni gospodarji, katerih pomočniki so odkazani okrajni bolniški blagajnici, imajo stekati v okrajno bolniško blagajnico.
Vprašanja torej, o katerem je izreči odlok, ni moči rešiti iz zakoua o zavarovanju bolnikov. Odlok se mora izreči le na podstavi obrtnega reda.
Merodavno določilo za odločitev tega vprašanja je še danes § 151. obrtnega reda, po katerem se globe, ako je z globo kaznovani podvržen plačevati prispevke zadružni ali podporni blagajnici (§ 128), imajo stekati v dotično blagajnico, sicer pa v ubožoi zaklad tistega kraja, kjer se je izvršil prestopek.
Z osnovnima razpisoma od 14. maja in 2. okt. 1885, štev. 35.351 ex 1884 ter 24.787, izreklo se je že, da je pod zadružnimi ali podpornimi blagajnicami § 128. obrtnega reda od leta 1859 bilo razumeti i zadružne blagajnice i v § 128. misel vzete pomočniške blagajnice, o katerih je razpravljal § 124. obrtnega reda ex 1859; nadalje, da so vsled novele obrtnega zakona od 15. marca 1883, namesto pomočniških blagajnic § 124. stopile zadružne bolniške blagajnice § 121. zadnje imenovanega zakona.
Konečno se je odredilo, ako kaznjivi obrtni gospodar pripada zadrugi, morajo se kazenski denarji stekati v zadružno bolniško blagajnico (§ 121.), in sicer, ako je zadruga ustanovila svojo zadružno (pomočniško) bolniško blagajnico v to, ako Pa je nasprotno pristopila bolniški bla-
gajnici, katere pravila ustrezajo bistveno določilom o zadružnih bolniških blagajnicth, v zadnjo blagajnico; ako pa on ne pripada zadrugi, v ubožni zaklad kraja, kjer se je izvršil prestopek. Zadružnih bolniških blagajnic § 121 novele obrtnega zakona ne dotika se zakon o zavarovanji bolnikov — ne glede na eventuvalno potrebno premembo pravil. Ostanejo torej v moči, in pomočniki, ki pripadajo blagajnici, ostanejo sedaj kakor poprej člani bolniške blagajnice, katero je ustanovila zadruga ali h kateri je pristopila.
Toda prigodilo se bode cesto pri zakonu o zavarovanju bolnikov, da zadruge, ki imajo premajhno število svojih pomočnikov, ne bodo si ustanavljale zadružnih bolniških blagajnic, ter bode ljubše pristopiti s svojimi pomočnimi delavci k okrajni bolniški blagajnici.
Ker je v rečenih slučajih obrtni gospodar, in sicer i po obrtnem redu (§ 121.) i po zakonu o zavarovanju bolnikov dolžan dajati prispevke v, podporno blagajnico (§ 128.) t. j. v našem slučaju v okrajno bolniško blagajnico, to se vidi iz § 151. obrtnega reda, da se imajo kazenski novci stekati v okrajno bolniško blagajnico.
Ako pa ni nobene zadruge, potem so obrtni gospodarji na temelju zakona o zavarovanju bolnikov dolžni prijaviti svoje pomočne delavce, ako niso pri kateri drugi v § 11. zakona o zavarovanju bolnikov zaznamovani blagajnici zavarovani proti bolezni, pri okrajni bolniški blagajnici ter po § 34. ravnokar omenjenega zakona dajati ob svojem tretjino v pravilih ustanovljenih prispevkov.
Potemtakem so tudi v zadnje navedenih slučajih obrtni gospodarji dolžni dajati prispevke v podporno blagajnico (okrajno bolniško blagajuico) ter se bodo morali tudi v teh slučajih denarni prispevki, naloženi obrtnim gospodarjem, stekati v okrajno bolniško blagajnico.
Denarne kazni, katere se nakladajo obrtnim gospodarjem, katerih pomočniki spadajo v okrajno bolniško blagajnico, imajo se potemtakem stekati v vsakem slučaju v zadnjo."
c) „Vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva notranjih stvari od 14. junija 1889, štev. 11423 izjavilo je rečeno ministerstvo v sporazumu z visokim c. kr. trgovinskim ministerstvom, da imajo pravico ukuhavati sadje le cukrarji in da potemtakem ni dopuščeno sa-mostalno izvrševati ta obrt brez dokazila sposobnosti, zahtevanega za cukrarski obrt."
Ti dopisi vzeli so se na znanje.
(Dalje naši.)