gt. 56. V Gorici, v torek dne 14. julija 1908. ______ Letnik X. Iihaja vsak torek in goboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dncva prainik ixide dan prej ob 6. zvečer. Staue po poStiprejeman ali v Qorici na dorn poiiljan celolotno 10 K, polletno 5 K in äetrtletno 250K. ProdajasevGorici v to- btkarnan Schwarz t Šolskih ulicah, Jelleriitz t Nunnkih ulicah in Le- b a n na Verdijeyem tekalilSu po 8 Tin. GORICA I'rednistvo in npravništvo ie nahajata v «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je naaloriti na uredniätvo, ogiaie in naročnino pa na upravništvo »Goricec. Oglasi ie računijo po petit- Tntah in ticer ako ie tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie TeČkrat tiikajo, raču- nijo te po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor. L. Lukežič). Odkrille nagrobnika in spominske plošče Simona Gregorčiča. „Osiedn.i odbor za Gregoroičev spomenik" je sklenil, da se praznnje doe 6. septembra 1908 odkritje sporain- 8ke ploSče Da rojstni hiši na Vrsnein in nagrobnika „tam gori pri Sv. Lovrenci" pod sivim Krcorr, odkritje skromnega znaka hfaležnosji slovenskega naroda ntpram genija velikfga pesnika. Sporoinska plošča in nggrobnik sta . delo slofenskega utnetnika Bitežnika v | Gorici, omogoöila pa je to delo požrtvc- ; ^a'ncst čeetilcev Gregoroičeve Mnzp. ! Slovesnost Be bo višila ˇ skromnem sloga in sicer po siedečem vsporeda: ob 9. an zjutraj odkritje spominske \ plcšče na Visnem, ob 11. ari predpoldne pa cdkritje nagrcbnika na pckopališčo. Na obeh krajih bode kratek Blavnostni govor (govornika dr. Ozvald in dr. Sorl) in pevci zapojo nekaj Gregorčičevih pesmi. K tej slavnoBti so vabljene vse Slo- venke in vsi Slovene». VrBno je približno na sredi med Tolmicom in Kobaridom. Udeiežniki, ki pridejo po ždeznici, iz- «topi'O oa postaji Sv. Lacija-Tolmin, od kcder lahko dcspejo do Vrsna deloma z vozom ali pa peč. Tadi od Trbiža čez Predil se hhko pripelješ s poi-to do Eobarida. Slavnost se konča okoli poldne '/_.. NajpTi'meiEejSa kraja za obed sta pri- jazna trga Kobarid in Tolmin. Seslanek slov. kaf. nar. dijašfva v Gorici dne 21. in 22. avgusta. „Napre-j na plan, na solunii dan!" (X a š a p v s v in.) Med Blovenskim dijaštvom i?e vedno bolj dani. Vedno bolj se širi omevanje dejstv», da in:a delo posameznika, kakor tadi n&roda in človeštva na narcdnem, Bocialnem in kaltarnem polja svoj zmi- sel Ie na podlagi kračanskega Bvetovnega EszirsDje. Štetilo cnih, ki uyidevajo, da more zadovoljiti človeka Ie .pozitivno kršoanstvo, se množi. Naše vrste se krepe in rastejo. Abßolatna narodnost brtz kriöanskega temelja se kaža čim dalje bolj nezrela santazija brez veake \rednosti. Ne Ie logično razmišljanjp, ampak tadi praktično življenje, ki je pclno neaspthov mnih „radikalnih na- rodnih delavcev", nam to jasno price. Naeprotniki naro očitajo medoarodnost ! in se pcnaäajo s bvojo narodnoetjp, mi pa iriirno delamo pod svcj;m narodnim prapcrcro, ki je še necmadeževan. Čc- ratno naB je ma!o po številn, rodi naš trad lepe sadove. Gotovo je še marai- konu v lepem spcmina impozantna ma- rifeslacija katoliške misli in slott nsko- hrvateke tzajemnoBti t Zsgrebo. Letos 8DQO pa postavili prvi kamen k mogočoi | zgradbi „ZvezealoTanskegaka- toliškegadijaitta", kar gctoTO pcncfDi v zbližan.u katoliških SlovanoT ' mcgočen korak nsprej. Tako Be pri nas ; Iepo izpopolnjajeta katolic'zem in nt- | lodncst in tvor:ta barmonično celoto, ki I jo krasi praktičai demokratizem. Biti d(irckiLt T betedth je si'no lahka btrar, biti df mckrat v dej&njih je mcgoče samo Efm. Edcr nič ce apošteva Ijodskega i značaja in hc^e izpodriniti a trditvami ; in bipotezami raznih si'ozt so? nekaj, kar ' tTcri žarišče Ijndhkcga življeDJa, ta ni i dcmckift, ittptk ni^tokrat, >eč U2ur- pMcr, ki ma je samo lastno ~mnenje, lattna osebnost BTete. , Te naie ideje more mo razširili med j tlcvanfcko icteligecco, t prvi vrsti med ¦ dijaitvcm. Da re pa to nresniči, se mo- • »mo pcgOTcrlti in krepko organizirati. • Zato Tab mo flcvensko katoliško dijaštfo Da letcšnji scBtanek, ki se vrši 21. in 22. aigntta v aolnčni Gcricit kamor pri- : prihite tadi zaf-topniki bratakega nam : hrvatskega, češkega in polj- ' skega naroda. Pridite vsi, ker ra- bimo vestnih in pcžttvovalnih delavcev! Ako bo* veak na svojem rnesta, uor& biti bodočnoBt äe jaenejša, kakor je se- dajnobt, ko se slovonski liberalni in ra- : dikalni akademiki, kot javno proklaoii- rani Dadležni gostje brez zadcščenja, dru ijo z [nemškimi nacionalci. V tem časo pa bitimo mi t obmejae kraje, da man fjstiramo za katoliško in narodno idejo. Jasno nam je, da samo tem pctom lahko razpršimo veak loialiiem in astft- rimo predpogoje katoli ki Vseslorerji in kaltarm Tzajemnosti katolišk h Slo- vanor. Program seetanka Hlovenskega ka- toliäkega narodnega dijaštva 21. in 22. avgasta v Gorici: 21. avguata pred{.oladno zborajpjo zdiažeoi klabi naših drnšlev. Popoldne ob 3. ari občni zbor „SIo?enske dijaške zveze". Zrečer ob 8. ar, pczdratni teoer z Tolitvijo predaedstva. ' 'T.- \ 22. aTgasta ob pol §*/ttri zjmflQ-i- Sreta raaša. "^1".. fT _- Ob pel 9. ari: • • 1. Ratülicizem in modernizes), (teolog And. Raatja, Gorica.) I 2. Znanütvena orgaoizacija med ¦ SloTenci in dijaštvc. (iar. Mar. Malnerič, \ ' „Zarja".) j i 3. Ali je pri nas mogoča katol ska j ; amelnost? (phi). 1. Šilc, „Danica".) i | Pcpoldne ob 3. ari. ; 1. Politične in dijaäie straje s po- ; sebaim czirom na katoliške Btranke. (phil. I. Pnntar, „Zarja-.) 2. Narodnostoi problem z ozirom nft nase narodne, poseboo gonike za- htere. (iar L. Kemperle, „Daaici".) , Od 8. an zvečer komerz. Vabimo tadi vse naše somialjenike : Prihitite v našo sredo, da se Bpoznamo in pripravimo za nadalaje delo. Phil. M. Božič, m. p. tč, predsednik „Dance"; iur. ho Česnik, m. p. tč. pred. „Zarje"; phil. 1. Pantar, m. p. tč. pod pred. „S. D. Z.u; teolog Sooj, t. č. pred. „C- rilakega droštva" v Ljabijani. Pozcr ! Vsi oni dij&ki, ki se namc- ravajo udeležiti letoäajega sestanka, naj Be priglase najpozaeje do 10. atg. da bemo ?edeli arediti vse potrebno, po- sebno radi stanovanj. Da bomo ceneje izhajtli, misiimo pripraviti skapne obede in večerje. Vsakdo naj radi tega tadi caznsni, ali ie želi tth adeležiti. Pre- vzeti ne moremo nik&ke odgovornosti, ako ne bodo oni, ki se ne priglaae pra- TOČaBno, glede Btaoovanj zadoroljn'. Pri- glaae sprejema iar. Lsv. Kemperle, Hada- jažna, Primorako. Krščansko misIec^-A^ feljsfvo v Kanalu. Bate, 10. jol. 1908. ,So^a v it. 79. z dne 7. jnlija t. 1. piše na arodnem mesta „Kaj si so zmi- ili kršdaoBko misleči očitelji ?** Šli so predatat o „Tzgoji ia omiki mladine". Jej, jej ! in pa v Eanala ? ! Kako iCo boli, kako to peče! Oai učitelji, o ^terih smo dosedaj govoril», da jih pre- iirÄmo-, da jih neapošteTamo, da njiho- fega draštva ne pripoznavamo. — Ve- seli nas, da nas sedaj apoäterate, veseli na8, da smo vas zadeli t žiro. Ne bi bili [rič&korali toliko aspeba ! Gospodje, ki stojite za dopisi iz Kaaala, cdgOTorite: ate Ii vi ona kompetentna oblast. pri kateri bi sibilo moralo „Dra- itvo kršč. mislečega očitelj&tra" izpc- slovati vase milostno dovoljenje, prire- jati predavanja ? Bl8gor nbcgim na duhr.....! \ Kedo je krir, da se je dični g. Vrč blamiral? I Vi pravite, da Rustja, zloglasni Rastj?, kojega noben dostojen uöitelj ne pcgleda ? Dobro ! g. Vrč ga je pogledaJ, ergo g. Vrö je nedostojen. Da, da, ne- dostojno je nastopil g. Vrö — g. Vrö je sam pripoznal, da je imel ?abilo prej v rokah nego dragi! „Sjča** pravi: nG. Vrö je v Kanala postavno po- klican, da vzgojaje šolsko mladioo". Da, prav ! Dolžan je to po zakona in svoji vesti — Teže ga sveta prisega! Eedo je branil g. Vrča prirejati roditeljske sestanke"? Zakaj jih ni prire- dil ? Rekel je, da jih je nameraval pri- rediti — a do aedaj jih ni. — Prosto pa ima, da jih v prihodnje priredi. Saj je gradiva mnogo. Naše draštro ni ie vsega L1STEK. Iz življenja graščakov. Zgodovinska epizoda. — Stefan Levkos. (Dalje.) „Gospod baroD, v tem ozira je vaš strsh pcpolnoma prazen in neopra- vičen I" „Dvomim zelo !M „Baroo, nad mojo nakloDjenostjo Qe dvomite ?" „Ne !» „Dvomito toraj nad mojo iskreno- stjo in odkritosrönostjo ?u „Izvolite oproBtiti, gospod grof, kon- tesa Ana je paö lahko vezana, ne da bi *i vedeli za to I" „Za raojim hrbtom ? — Ne, pri vragti, da ni I Poznam jo dorolj dobro. ~~ In tadi če bi bila, jaz sem njen oöe ona ima toraj sarao abogati in molöati I — Sicer pa ni ta nič zahrbtnega I Eaj vam je vdahnilo to miael ?tt „Njeno obnašanje!" „Tako ?u ga je zaöadeno pogledal 8r°f- — „Vi ete toraj že govorili z njo in ona tarn je odbila prošnjo?" „Za ponovno odbila, gospod grcl', in odloöoo odbila !M jeodgo?oril Erazem. »Ha, ha, ha !" se je zasmejal ga- brSk< gref na tob glas in tiščai vplik ' trtbah, ki se ma je sankoma streeal med smehonn. — „Toraj zavrnila vaa je in zato mislitF, da je že z&ročena, z&to ate > Ijnbcsamni !u „Iz njenega oboaŠRnja jjmi ni bilo mogoče drugs ga zakljaöiti, kakor da je kontepa"... j „Š8 nenmen oirok, ki ni še niö ?i- \ del in niö skasil, ki še ne požna sveta i in misli da mora OBtati vse žive dni ta ; na do ma, ker ni drngje mogoče prestati ! in preživeti 1" je prekinil n iglo grof ba- i rona Erazma. ; „Poteni takem bi smel toraj' še , vedno upati ?" je vprašal Erazem zvito. { „To ste pravi vitez, če izgabite tako kmala vsako apanje pri samoglavni žen- , ski, pri trm&stem otroka ! Res, takfga viteza pa še ne, ki bi tako hitro izgabil pogam I" „Poakuail sem že vse mogoče !•' se ; je izgovarjal mladi baron. „No, bomo videli !" je zaklical grof in vflel stari postrežnici Katri, ki je prišla na zaamenje v sobo, naj pokliče Ano. — „Milostna grofca so v svoji «obi 1" „Reöi ji, naj pride na moje povelje takoj dolil" Čez dobrih pet minat je vstopila Ana ; vsa bleda je bila v lice in noge so Be ji tresle; oči je imela od joka rdeče obrobljene; a od vstga tega ni pol pijani grof pri slabi laei nič opazil. Ko ga je Anu vprašala kaj želi, ji je velel, naj sede. — Sedla je in sklonila glavo, da bi jo tako ne žgal strastenpo- I gled Eazmor. ; „Aas, kdo je tvoj oöe?" jo je vpra- ! šal grc f. I Ona ga je začadeno pogledala in I vprasala : „Kaj pomeni to vprašanje, pa{ä?" „Ali nid svojema očeta dolžna po- koräöine in odkritosrönosti 91* ! „Da 1« „Koma si toraj dolžna vse to?" ! „Tebi samema! Eloma dragema sicer ?•* „Dobro ! Pokorna si mi bila do sedaj vedno. — Pa odkritosröna ?" „Tadi 1" „Vedno in v vsem I" „Kaj hoöeä s tem, papä?" „Nimaš na vesti nobene skrivne zveze, — niö zahrbtnega'?" Ana je ostrmela ; oöeta je napatoo amela, mislila je, da gorori o Erazma, zato se je z zaniöevanjem ozrla na mla- dega barona in odgovorila ooeta s pc- nosnim in samozavestnim glasom : j ^P«i^, za drage nisem jaz odgo- gorna!" i „Ne govorim o drogih; tebe vpra- šaro, ali te niö ne veže, — nobena \ obljuba?*4 ; Tißti hip je razumela vse ; s po- ; rogljivim nasmehom se je ozrla na ; Erazma in spregovorila njemu naravaost ( v obraz : ] „Ne, mene ne veže uobena obljaba ! ; Jaz sem se prosta !" | Grcf se je obrnil k barona in ga zadovoljDO vpraial: „Kaj sem rekel prej, prijatelj ?• Ana je pri tem vstala in hotela \ oditi, oce pa ji je vedel zopet sesti: „Odpravili smo s tvojo odkritosri- nostjo, — sedaj pride äe pokorsöiaa na vrBto". Ana je brž razamela oöeta in nje- govo namero ! prestrašila pa se ni pre- več, — zaöatila je v sebi silo in potrebo, da se apre obema. Če bi jo teh par tre- natkov, ki jih je presedela v sobi, ne bilo tako razbarilo in ne podvojilo nje- nega pogama in njene apornosti, bi bila gotovo zaplakala, a pri Erazmovi na- vzoÖno8ti ji niti na misel ni priäel jok; povedalo, kar ima povedati, zato bo pri- rejalo äa nadalje rodbioske sestanke — brez obzira ngaja Ii, %ii ne agaja g. Vrön et G.nie. Moram pa pribiti, da je odpor ro- diteljev proTzročil g. Vrö Bam in ne jaz. — Povejte, kedo bi bil na mojem mesta doTolil sploh govoriti v takem tona in tako kakor je go?oril g. Vrö ? Eedor ne pozna psrlamentarn'h običajev, naj lepo ostane doma in naj ae ne ameiava tja ksmor oe pritide. 6. Vrčn sem odstopil BTOJ prostor na odra, da zagovarja be- sede: Vi ate priredili shod sahrbtno. — Storil sem to zato, da dokaže trditev, ne pa, da bi on predaval, ker so bili v to dragi poklicani ! Razamete gospodje ! Na damo se Teč terorizirati! Nisem predsedoval kot izvoljen predsedoik, kakor trdi dopisnik ; temveö sem predaedoTai kot predseoik: „Dru- itva kričansko mislečega učiteljstva", na kar sem ponosen ! Sedaj pa kolegn g. Vrča nekaj v album. G. koleca ! Vas ii ne oblije rde- öica sarma, da javno t politiönem listn trdite neresnico ! ? Vam li nisem dal be- sede, takoj ko ste za to prosili ? Nisem li jaz prvi miril Ijudätvo? Nisem bil jaz tisti, ki je skoöil na oder in zraven Vas proeil navzoče, naj mirajejo, da kon- čate? — Vam nisem li dovolil preöitati Vai protest? OJgovorite ! S katerimi beaedami sem jaz sejal prepir in razdor, ter begal ljadstvo ? G. kolega, ali ne smem kot predsedaik se- gati Vam v besedo, če se ne držita pred- meta ? Pomilajero, da je uža osiveli QÖitelj tak naivnež. Pra?ite, da sem skakal kot marjo- neta. — Veseli me, da aem vedno äe tako öil, da lahko to storim. — Veseli mi äe bolj, da ste Vi igrali marjonete, a se Vam je ntrgala „äpaga" tedaj k3 bi imela najčvsrteje delovati ! Na nadaljene Vaše izbrnhe le toliko: Sroje zaaebnoati born s&m opra- vil, kakor menda Vi sroje. Rako grenke ste pač morali požirati od strani Btari- äer tistib otrok, ki so Vam izroöeni — Vam ni to doTolj? Nisem rarno jaz bra- nil v tem ozira Vaše časti ?! Rastja, pometa 'sam in bo pometai sam pred svojim pragom, a Vam dragi g. kolega pometajo dragi — in to Vas peče, kaj ne? Dosti ! Oitaja mi ie epilog ! 0 jej! o jej ! grozno! Eričansko misleče nöiteljstvo deli, in Vas je strah, da kličete na pomoč šolske oblasti, da astavijo to delo?anje. Revöki ~ Vaspo- milajem. Pray ponižno Vam svetajem: Kličite iol. oblasti na pomoč kje dragje, kjer je bolj potrebno — rrorda tarn, kjer se krši § I. itd. Mislite da bomo molčali ? Ne in ne, zato ker smo krščansko misleči učitelji ne bomo molčali ! Ant. Rnstja. Dopisi. Podraelca. — Naši napredojaški paraetni omikanci so se izkazali vwSaOia it. 67, kako silno napredojsjo. Hralijo 8P, da jih je veliko. Kolikor znano so ätirje krčmarji, pet železniikib aslaiben- cev in enajst äe drazih jako umoih mo- žakor. Da so res izvratni liberalci, se odlikajejo s tem, da so iznaäli „firni telefjn", med katerim se menda naha- jam tudi jaz. Pa gotovo mi niso za ime Tedeli ker so me imenorali „le tistega ki je äel T Lard pameti iskatu. SpoStorani naprednjaki, hvala ram za to veliko vslago, da ste me spravili t „Sjöo", kajti Tedeli ste, da sem äel na daljno pot in da na poti se ölovek tadi neko- liko amaze. ZUj ste mi jako dobro storil', da ste me ilož i t ?aio „žjhto*. Piäete, da sem „teles m" nalesi i č. g. žapnika, da ma delam s tem cast. Na, praT tiko, da bilo res bilo. Mi slim pa yendar na drago vašo izjavo t istem dopisa, da to ni vse tako. Kajti ondi ste pisali, da meni ni verjeti ničesar. H)teli ste reöi, da lažem, da Tse obre- knjem itd. Ako ste prepriöani o tem, kar Vi trosite o meni, bi bil jaz znan kot tak tadi pri poštenih Ijadeh. To se yidi, da le vi lažete in obre- kajete, ker ste tako prijazni polai lja- bezni do bližnjega. Oprostite, da yam yrnem kar ste yi meni hoteü reöi ter me osramotiti. Nespametneži, kaj ste mi- slili, da mi storite za to. Da, zires ste pametoi. Vam gotoyo ni potreba iti po pamet, ker jo imate yrhano mero, da se ž Djo že po časnikih odlikajete. Mislim, da kmala dobite zlate križce zr vaäo yisokost razama. Poglejte nekoliko okoli sebe! AM ni med yami nobenega, ki bi meril tja, kamor ste boteii mene proglasiti. Pa za- voljo tega nihče niÖ osramočen kajti bolezen je eno, norec je drago. Ker ste pa zaöeli s svojo visoko nčenostjo po časnikih klepetati o pameti in o ubogi veri, poglejte y knjigo, ki se imenuje „Pamet in vera", ondi najdete poJKiajeno, kdo je norec, da bodete vedali, kaj ste. DoToljujem pa yam, ako vas äe kaj grize zavoljo mene, da prav jasno vda- rite na „Soöin" zvon, da potem tadi jaz äe lahko rabim za vas potrebni telefjn. Ignacij Lapanja urar. Podmelee. V 67. št. „Soče" sem bral, da me liberalci napadajo osebno, češ da sem — in z menoj še dva druga — župnikov petolizec. Resnica je, da se rad razgovarjam z g. župnikom o po- trebnih rečeh kar menda ni nič slabega; da pa me vi radi teea napadate, kaže veliko vašo krščansk^ ljubezen do bliž- njika. Vse vase delo, vi zabubteži, ob- stoji v tern, da g. župnika in neljube vam osebe vlečete čez zobe po liberal- iiih krčmah. Resnica je, da sem vas ravno radi tega že večkrat svaril, kadar ste me napadli. Zato vas bode v oči. Če je vaš načelnik kaj boljši ko vi, bi mu sve ioval naj se gre nekoliko izobrazit, če toko ljnbi izobrazbo in napredek Po- misli naj nekoliko, kakšna je njegova armada in kaj dela! drugače je bo mo- ral — rad ali nerad — popihati od nas, kakor jo je od drugod. Pustite ljudi na i mini in nikar se ne napenjajte nad .vsa- \ komur; zato ne zaslužiste imena na- < prednja^i, ampak nazadnjaki. Pravite, t da želnr. z župnikovo pomočjo na žu- [ panski stolec. To je zopet vaša izobra- j ženo-inteligentna laž. Bog me obranij, j vam biti podžupan ; še sedanji, ki je veš : pod vaso voljo, vam nemore služiti po j volji. Večkrat se sliši, da ga ne bodeste ; več volili. — Pravite dalje, da vas moji \ otroci ne pozdravljajo; zamolčite pa , vzrok. Povem ga jaz: Ker posamezniki j od vas moje otroke napadajo radi mo- 1 jega prepičanja, ker ne trobim v vaš ; rog. Odslej vam ne odgovarjam več, zadostuje naj to in kdor vas še ne pozna, naj pride v vašo družbo, kadar boste sedeli pri svojih ,.flaškonih", od kterih že sami prepevate duhov'ite psalme in žlahtne poezije, v kterih ste se pred kratkirn visoko povzdignili iz veselja, ker ste me vrgli v ,.Soco". Prosim pa, da kdor ima kaj proti meni ali z menoj opraviti, naj pride v hišo k meni, da se tukaj dogovoriva in ; poravnava ; kdor pa ne upa, naj se pa ; prihodnjič podpiše, da vem s kom imam opraviti Da me niste za podžupana nik- dar volili in da mene boste v prihodnili volitvah, se vam prav srčno zahvaljujem. Jakob Kuštrin. (Op. ured.: Oba ta dopisa sta po neljubi pomoti v uredništvu bila založeiia in se zato nekoliko zakasnila.) PoliHčni pregled. Avstrijec v Rusiji ustreljen. V Lodzn je neki policist brez pra- vega povoda na cesti ostrelil Arstrijca Eimunda Maliy, risarja. Mallyjeyo traplo so prepeljali y Liberce, kjer je doma. Dugodki V;Perziji. Iz Tobrisa javljajo, da so najagled- nejše osebe v Perziji stopile na ä»hovo Btran. Šahova stranka 'neprestano raste. K njema je pristopil tadi Hazi Ibraham 8 300 konjeniki, Maz Dzimayl in po- veljnik nekega zbora prostovoljcev. Ša- hove čete so zaprle vse lokale in sha- jališča eodžamenov. Šah izda manifaat, ki bo spremenil voiivni zakon. Šahasta- novi nekako zbornico, v kateri bi bili samo perziJBki dahovniki in posestniki. Za ustavo v Turčiji. Vzlic tema, da hoče tarška vlada zakriti mladoturäko gibanje vMicedeniji, ae javlja iz Solana, da je priapelo tjakaj iz Ctrigrada 170 detektivov, ki imajo nalogo, odkriti mladotarSko zaroto. -— Enega detektiva bo nmorili. Eiajst oast- nikov je pozvanih v Cnrigrad, da se opraviöijo. Iz Carigrada se javlja, da bo zaradi mladoturške propagande 600 čast- nikov premešoenih izsolanskega okrožja. Ganerala Samzi-paio so asmrtili trije častniki. Marial Oimaa-paša, preji- nji namestnik saltanov v Jansai, je ime- novan za izrednegi poveljnika monastir- jskega vilajela. Iz G man S i moi č iz Gjrice, Karol SI oka r iz Mdtovuna (Iitra), Anton To n k 1 i iz Gorice (b odliko), Niko Tonkli iz Go- rica, Iran pi. Zaccatto is Oaeljana. Padel ni nobeden. Novi red nacia izpra- ševaiija 8e je torej oonesel izvratno. Uinri je goriäki dež. šolski nad- zornifc Perschinka na Koroškem. Društvo „Alojzijefiäöe bode imelo T četrtek 23. jalija svoj redni letni obsini zbor. N* dnevnem redo so : 1. Poroöilo ˇoditeljevo o vspehih t ioli in zavoda. 2. Porotilo blagajnikofo. 3. Voliter no- vega odbora. 4. Slaöajnosti. Vodatvo želi, da bi bil občni zbor mnogoštevilno obiskovan. Koj po občnem zbora ima odbor druätva „Alojzijeviäöe" stojo redno aejo. Josip Štrekelj odpuščen. — S Krasa nam pišejo : Kakor smo izvedeli iz povsem zanesljivega vira, je odslovil poljedelski mini- ster s 1. julijem 1.1. gospoda Jo- sipa Š t r e k e 1 j, ki je voljen po- slancem za komenski okraj, od mesta zaupnika v vinarstvu za se- žanski okraj. Kolesarska dirka r nedeljo v „Ve- lodromu" se je obnesl» impozsantno. Ljn- dij 8 ctle gofiike dežele in iz Trsta se uabralo ogromno, cenilo se jih je 7000 do 8000 oseb. Tako velikanske množice Ijodij ie ni bilo t Gorici. Koj popoldne 8fc je Ijudstvo začelo shajati ˇ „Velodrom" *i je bil za to prirediter izredno udobno pripravljen. Viaoki drogi okoli velikaa- s*ega veseličnega proatora so štrleli na- ˇpik; na njih so plapolale slovenske in mestae zastare. Na aredi „Velodroma" ie piapolala mestoa zastava, na droga Pa je bil pribit grb goriškega meata, ka- terega so kinčale sJovenske trobojnice. Tribana za jnrijo kakoi- tudi vai drngi paviljoni, kjer so prodajale goriške dame pecivo, sladčice, likerje?, narodni kolek, razglednice itd., so bili odeti s sloven- akimi trobojnicami. Sploh cel „Velodrom" je bil odot z narodnimi zoaki. Tržaiki gostje ao prišli nekaleri ie predpoladne, najteč pa jih |je prišlo po- polndne z državno in jažno železnico. Oai, ki so prišli z držarno železnico ob 1/23. uri, so korakali po 6 v ˇrati skozi mesto na Travnik, spredaj kolesarji b trobentačem. Drngi, ki so priili z jnžoo železnic3*ob 1/./$. in ob 4. nri, so se koj podali na „Velodrom". Okoli 4. are pop. je bil „Velodrom" skorc poln Ijadij, ki so se zbirali okoli dirkališča. V malo časa je bilo dirkaliSöe okoli in okoli ob- dano z nešteTilnimi gledalci; kraBen je bil pogled ck >li dirkališča. Ta prizor nas je spominjal na rimake arene. Z napeto nervoznostjo je mnoz'Ct čakala, kdaj ee spa^tijo pešhojci (prra točka dirke) v borbo. Polnoitefiloa vojaika godba je zaigrala in že smo kzagledali vrsto mladih Ijodij, ki bo se kosali s silorito naglo pešhojo. Sklep komisije je ta le: I. Tekmovalna brzohoja (G krogov, 20d0 in, maksimalni čas 13 minut): 1. Ivan Perko iz Trsta, dospel na cilj v 9 57; 2. Kdvard Rusjau iz Gorice v 1038; 3. Anton Vuga iz Solkana v 11—. II. Dirka juniorov (3 krogi, 1000 m, maksiinaliia vožnja 3 minute): 1. Josip Makarovič iz Solkana, dospel na cilj v 132; 2. Josip Modrijan iz Trsta v 1-30; 3. Josip Potočnik s Proseka v 1 42. III. Dništvena dirka „Balkan" (3 krogi, 1000 in, maksiinaliia vo/nja 3 minute): 1. Josip Modrijan iz Trsta, do- spel na cilj v 1*41; 2. Potocnik iz Pro- seka, v 1-12; .3. Vizin Kvgen iz Trsta v P-17. IV. Društvena dirka „Gorica" (3 krogi, 1000 in. maksiinaliia vožnja 3 minute): 1. Makarovič iz Solkana, do- spel na cilj v 131; 2. Kdvard Rusjan v Gorici, v 1 .34 ; 3. Mozetič Anton v Sol- kauu, v 1*35. V. Dirka hitrosti (1 krog, 333 m, maksiinaliia vo/nja 28 sekund): Kdvard Rusjan, dospel ua cilj v 28 sek., iz Go- rice (edino darilo). VI. Narodna dirka (3 krogi, 1000 m, maksimalna vožnja 2minuti): 1. Mo- drijau iz Trsta. dospel na cilj v 1*37; 2. Mozetič iz Solkana, v 1 39 ; 3. Vi/in iz Trsta, v 1 •!(). VII. Glavna dirka (10 krogov, 3333 m, maksiinaliia vožnja 8 m) : 1. Hdvard Rusjan iz Gorice, dospel na cilj v 617; 2. Makarovič iz Solkana v 617 in pol; 3. Modrijan iz Trsta v 6i8. Pri četrti dirki bi se bila zgodila kmala Telika nesreča. Tekmoralcsr na kolesib je bilo 5, ki bo bili skoro Tedno skapaj, niti dra metra narazen. V naj- hujšem dim je zadelo kolo g. Batjela t kolo g. Hasjana, ki ma je nehote zastavil pot. G. Batjel je zgnbil rarnotežje ter padel na cementirani tlak. Hitro so ran priskočili na pomoč ter odnesli k tribnni. Dobil je k sreči neznatae poškodbe. Ko so Be po končani dirki zmago- valcem r»zdelila odlikoTanja, so äe en- krat nastopili na dirkališču in Ijadstro jih je pozdrarljalo s frenetiönim plo- skanjem. Nato je ogromna masa ljadstva za- pnstila dirkaliiče in oblegia mize tik iBtega. Nakrat se je začelo animirano življenje. Šuštenje in vrrenjo ljudst?r je bilo reliko. VmeB so bo oglaiali razni pev8ki zbori, Pozornost je vzbujal zbor „Zrezde" iz Sorodenj-Rnbij. Občinstfo se je trio okoli istega. „Slarček" iz Mima je na8topil a pesnijo „Slovan na dan", V mrakn so pa švigale v zrak rakete. Na Kalrariji nad Podgoro so goreli tro- barTni umetni ognji. Ljndstvo je Tstra- jalo pozno r noč na Teseličnem prostorn. Cela slamost se je izvršila popol- noma mirno, brez vsakih demonstracij; Slovenci so se ohnašali povsod dostojno. Politična oblast se je torej lahko spet enkrat prepričala, da Slovenci ne izzi- vamo in da smo mirni, ako nas na mirn paste Lahi. Slorencem niti na uoo ne pride, da bi ili Lihom nagajat o priliki kake IaSke siavnosti v Gorici, tndi 6e bi Imela ie tako iredentorski značaj Eiako naj tndi Lahi nas na miru paste, ko se zbiramo SIovAnni t vA^inm žtAviln n»i kaki aloTenBki prireditvi. L%hi naj bodo prepriöani, da si bodo sami škodili, ako hodo še nadalje psoTali in kamenjali. Mazzinijev obcuiovatslj Gabr šiek. — „Slovenec" piie: „Goreö občadovatelj Mazzinijev („an ardente «mmiratore di G naeppe Maz- z-ini1*) je goriški Gibričekže od 18. leta svoje starosti. Tako piše »au v „p^sla- nem" t „Gazzettino Popolare" z dne 8. t. m., doatavljaje : „In tako mogožno je bilo občndovaaje do tega apostola bto- bode, da sem shranil od 23. febraarja 1885 do danes cvet z njegovega groba v Stagljeiia". Z&res ginijivo ! Zlaj vsaj vemo, kje je Gibriček srebal „noisel svobodno". LTitanovitelj laikib monhkih drožb, karbonarijev, organizator masf.je, največji prijatelj Koaatov, velik gODezdac, k&teremn niti Viktor Enanaei in ,zdrn- žena Italija^ niata bila vieč, advokat itd., tega moža občadnje Andrej Gabršček, ki ei ie straino domiiljaje, kako irneniten je, ker hrani cvet z njegovega groba lu Petarda v Ciorici. — V noči od sobote na nedeljo je naäel neki sloven- ski krojač v olici Fjrmic» na okna pc- doigast zavitek, ki je bil orit s takozva- nim limaoim platnom ic pjvit s .IpagD"1. Videti je tndi bilo ptrelao »rrico. O tem je obveBtil policjo, ki je zavitek vze.'a in ga oddala topniikemn presknie- valiica. Zivitek je bila najbrže petarda, ki so jo na okno položili Lnhi, eni rae- nijo, da je to le Sal», io da se je a tem hotelo Slovenes le ostrašiti, drasji pa trde, da je bil zavitek prava petarda. polna rarstreliva. — Danes kčajemo, da je bila radi te petarde v nekera takajš- njem laškem iredentovskem draitvu bišaa preiakava. S oven§ka trobojnica je še včeraj celi dan dlapolala nad ahodom v ,Velo- drjrn" poleg mestne zastave. Nobenema ni ptdlo r glavo, da bi ziradi tega de- moDBtriral. Politična oblast ae je tndi takaj lahko prepnčala. da ni bila amest- na prepoved glede razobeiaoja sloven- skib trobojnic v „Velodromn". Kako gre pa n. pr. to-le skapaj : Ko so priiii v nedeljo tržaiki in drngi vipavski ^ostje z državnega kolodvor« peä v raesto, je imel nek kolesar pripeto jopo z malim slovenskim trakom. Pred Skcf jo Ra.redar ostavi in zabteva, da mora kolesar trak sneti. Ko ni hotel kclesar na prvi mah tega storiti, ma je redar zažagal z are- tacijo ter mn sam strgal s prsi omenjeni trak. Nad ahodom t „Vebdrom" pa je ie včeraj, kakor reöeno, do veßera pro- sto p'apolala »lovenska trobojnioa. Kako gre to skapaj ? Eolic ja je bila za nedeljsko dirko močno pomnGžen*. Že v ooboto je prišlo ˇ Garico iz celega goriškega okraja, s Tolminskega in b Tržaškega do 70 orof.- nikov. Zraven tega je prišlo iz Trsta nad 30 redarjev in civilnih agentov, ki pa vsi skapaj niso imeli kaj delati. V „Velodro- maM je bilo Ted policijskih aradnikov, njim na Čela naöelnik polieije dr. Casa- piccola. Tadi vojaštro je bilo za vsak slučaj pripravljeno. Kako dela laškl lekarničar s Slovenci. — Zaradi notice pod tem na- sloTom, katero smo priobčili v sobotni števiiki naSega lists, v kateri je bilo re- čeno, da je neki aslnibenec Pontouijeve lekarne nRpisal na listek s svinčnikom Slovence žiljive besede „Maladetti porchi Bchiavi" ter ga dal neki ženi iz Opatjega- sela, ko je priila knpovht zdravilo, je priiel k nam lekarničar g. Pontoni ter rekel, da je pri svojih aslažbencih poiz^ vedoval, če je kateri res kaj takega sto- ril, a da nslažbenci to zanikajo. Lekar- ničar g. Pontoni je tndi izjavil pri na?, da on ne doToli na nobei naöin žaliti Slovence t sTOJi lekarni in da odslovi vsakega iz slažbe, katsri bi se kaj takega drznil storiti. Rakel je, da spoätnje vse narodnoati, da je obrtnik in da se v narodnostni boj ne mešsi. Sprejmemo na znanje to izjam 0 omenjenem listku se bomo pa prar natančno äe informirali. — Laške Krauiarje so pognali. V nedftlio ia bil v öorianskem na KraBQ trg. Liikim sejmarjem so prevzeli vse itante Le prej slovenski trgovci. — Pretep. — V nedeljo zveöer »o se na Placati stepli topničarji in dra- gonci med aeboj. Eiega dragonca so prenesli v bolniinico. Fantje, pamet, brie je močan t — Na Češko ˇ zlatD Prago priredi „Tfgo*«:io obrtno drnstvi''1 izlet dne 8. avgabis. t. 1. po rsporeda, kakor ga pri- našamo danes. hti ni namenjen le trgovcem in obrtnikom marvec je posebno ie važen za sadjerejcd in rinogradnike. Pri tej priJiki se namreö sestanejo trgovci öe- Ški z našimi vinograiniki in sadjerejei ter ae dogovore, kako bi se vgodno iz- važalo vino in sadje na G ilko. Prepri- čajo so o zahtevah öeäkib odjemalcev z ozironc na blago. plačevanje in trine običaje. Zato je želeti, da se ieleta ade- leži čimveč vinogradnikov in sadjerejeer, katere opozarjemo zlasti na izlet iz Prage ˇ Melnik, kjer Bi na lica me?ta ogledajo nzorne čeike vinograde ter ometno kle- tarstvo. Cena za izlet je z ozirom na mno- žino poačnega in zabavnega jako nizka. ! Za 110 K imajo izletniki prosto vožnjo , T Prago in naz&j, prosto stanovanje in hrano v Fragi, vstopnino na razstaviiče in na razne zabave. — Xacrt izleta v Prago na jnbi- lejno razBtavo, ki se vrši 8. avgoita t. 1. I. dan : Na kolodvora sprejem od Čehov ter slovenske kolonije v Pragi. Nato odkizovanje stanovanj. Po trinr- nem odtnora ogled mesta. II. dan : Ob 10a zjatraj seatanek t kaki reatftvraciji a kratkim predavanjem o Pragi. Od 12a koailo. Ob 1. odhod na razstavo, ki se povrioo ogleda ceia. Zve- čer vrtni koncert na Zofinja/ III. dan : Sistanek ob 9 ari zja traj. Ogled mesta in praikih znamtmi- tostij. Pj8et kraljeregi maseja. Oi) 1 kosilo, Popoladne poiet narodopisn Jgtt mazeja ter mestnega mazeja. Večerj*- * Obori, v velikem parka blizn raigtari^ÖB Zvečer poset razstave ter raiuih zabr- viič na razstari, ki je čarobno r*z- svetljena. IV. dan: Sestanek ob 8. ari icir odhod na rszstaro. Na razsiavi se raz- dele adeleženci na oddeike, kojim bo na čela poseben vodaik, ki jim podrobno razkaže posamezne oddeike, za katere se bodo hoteli zanimati. Kosilo v 7. okraja bliza razstavišča. Popoladne {odhod na kraljevi grad hradöanski, dalje ogled sre- tovno znane zakladnice loretske, biblijo- tekejter slikarske galerije strahoveike. Na to odhod na razgledni stolp Petrin. Zve- čer po prosti volji t gledališoe, sokolsko telovadnico, poset vrtnih koncertoT ia sploh dragih zabar. V. dan : Poset razstare otiroma iz- let na posebnem parniku ,po Vltavi t Melnik. Med potjo opazovanje paroploT- nih regnlacijskih naprav. V Melnika po- set in ogled svetovnoznanih melniikih vinogradov in vinskih kleti. Vi dan : Seatanek na razstavi, zo- petni preglei razstave oziroma obisk to- varen in kaltarnih zavodov [kakor se bodo ndeleženci zanimali. Zveöer odhod v domovino. — Nesreča TBled samomora. — Iz Kolina ob R9na se poroča, da ee je hotel lastnik tovarne za örevlje Jakob Adolf« v Pirmasensu vzeti žirljenje, ker je bil že dalj časa bolan na živcih. Da izvrši samomor, je šol v tovarniiko pi- sarno, kjer je izpastil plin. Ko sta ga poxneje — rse se je godilo ponoöi — iskala njegova žena in njen brat, sta prisia tadi t pisarno z goreöjo laöjo, Tsled česar je nastala straäaaska eks- plozija, vsled katere je pogorela vsa to- rarna, r kateri je ^bilo aslažbenih 400 delavcev. Nesrečni tovarnar je popolnoma zgorel, doöim sta ^njegova žena in srak hudo opečona in ao ja prepeljali v bol- niinico. — Nov list začel je izbajati ˇ Trsta pod naslorom: „II finanziere trieatino", ki bo r prvi rrsti prinaial žrebania ta ia iaocemskih vrednostnih papirjer. Izdaja ga menjainica Gasin & Co., Capo di Piazza 1. — Gospod Kompare, bi?ii dekan ˇ Ospa (Istra), deielni poalanec istrski, je v Ameriki otroril salon. — Roparski umor. — D»a Ita- lijana sta v bliiini lnomosta napadla neko gospo ter jo umorila in oropala. Yclikanska necrefi pri evetliönem korzo. Fri cretličoem korza dne 11. t. an. ? Pragi Be je prigodila Telikaoskane- areča. Vaied metanja c?etlic se je spla- ftila Čctferovprega, 8 katero ee je tozila ena daraa z drema gospodomp. Dama je padla črez kozla in ae je le lahko po- ikodovala, doöim sta gospoda precej hado pcškcdovBD«. Splaieni konji ao zdirjali med množico, med katero je zaTladala grozna panika. Neka ženska s dežele je priila pod koojska kopita in je bila na meefu noitta, 18 oeeb je teiko ranjenih, 30 pa lahko. Grozen je bil krik otrok in ienak. — Razbarjeni tarokiat in r a z- žaljeni „kibic", — Na Danaju T neki kavarni je neka drožba igrala tarok. Ko je aanjar Leopold Hauser po nepotrebnem izigral ikiaa, mo je „kibic" britec Boksan dejal: „Če bi škiea ie enkrat izigraii, pa bi biii dobili igro!" Haaser odd je nato odgotoril a pso?ko, radi kaUre ga je Boksan tcžil. Pri cbrav- nati ee je pckaz&lo, da je tcžen Hau- »erjeT aio, ne pa Hanser asm, Hsnser je bil oproščeo, a za pono?no tožbo je rok že potekel in attar je zastarela. '. Eden iznned tedaojib ecigralcer je bil kct „ki- bic" pri obraYnati in dejal: „Če bi go- »pcd Bekaan me gel še enkrat tožiti, bi bil dobil tožbo!1* Peter Cotič, čevljarski mojster. Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti raz- pošiljajo. Cene zmerne. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na d^želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin- sko. Petroiej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, n.'imrec ob 1(a ki!a in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valjnčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg^ v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Loterijske številke. 11. julija. Danaj......85 4 82 12 37 j Gradec......60 70 39 36 27 prva goriška tovarna umetnih www seußsos ognjev s strojnim obratcm udeluje: raketc bcngaličnc luči, rimskc svcče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; iii 100 cm X 150 cm z monogramom. Fertl. Makuc , pooblaščen in priznan pyrotelmik Gorlca, V. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejernajo naročila ludi v. kavarni „Dogana" tik sodnijske <---------palače.)---------- Rojflhi! hupujte norodni holeh JolshEüfl Doma". „NSHDDNH TISKÜKfir ::: ü EoricS» ulica Vetturini št. 9::: \, jc preskrbljena z povsem novimi v-j %7h^ črkami, okraski in finim papirjem, ^$k\ ^7>5|>/.v ter more prevzeti vsa v ti- ^S0ti4, /:':^-';>^i. skarsko stroko spa- ,$i$X'$$ WŽ':$W& dai°ča de!a &WM0&. TISKA: „Gorico* oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome co Pobotnice o ^l Sprejemnice « Plakate ooo ^ itd. itd. ^C ____A oo „Pr. list* oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice ' o Rač.sklepe Jedilne liste Šooo Etikete itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do tinega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. ob činstvu Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce stev. 6. tatii čevljar i v Semeniski ulici 1 v tfvoritfi priporoča se | za raznovrstna naročla po meri za gospe m gospode. Naročila se izvršuje hitro. Tovarna iisa iWhm m obrtni as nn\m t Gorici 1.1900 k FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporoča cenj. gg. trgovcem razno- ' vrstnega kisa. Cene zmerne, po- ' ; strežba točna in požtena. IzYi'stno pecivo priporoča spoštovanini mpšoanoin in okoliöanom, peki vski niojstor 39K0B BRUTUS v $»oi»ici Š<>lska ulica št. O. V zalopi ini;i in prodaja nioko prve vrste MajdiČevoga mlina. Cerhveno mizorsha dela w rimshem in gotišhBm slogu izdelujc H. Cernigo]-Gorica. Poprava in komi- sijska za- loga dvo- koles in šivalnih strojev pri » ZXZP Gorica / >¦ s ^ yjg Prodaja tudi na mesečnfe ob- 5ilinmn roke. Ceniki franko. UUOmD Stara dvokolesa se emaj- 3 \. lirajo po cen z ognjem L5H • IVAN KRAVOS m Koran ft. 11. GDRICil na Körnn št. 11. Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje iina v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbicc, denar- nice, listnice itd. itd. --¦ Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila st izvšujejo točno. — p^T* CtTit ZTTlčRne. "^BJ JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebror in pozlatar u Gorici nlico Morelli 1Z ; odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvene^a orodja. Plačuje ; se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. ; CENJ. PAHE IN 60SP0PJE - POZOR! j Imate že šivalni stroj? Ako ga niniate, omislite si najnovejso marko „Original-Viktoria" in najboljšega i/delkn. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Originfll-ilictoriQ stroji deiajo s« po i leUii uporabi brezšumiio. Original-Victoria stroji so aeprekosijiv, na ^ domačo mbo in obrtne namene. QPiginal-ViCtuPiO StrOJi so nnjpiipravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Ilictopia stroji so najboij?? izdeiek vseh dosedaj obstoječili tovaren. j Za vsak stroj jamčiva 10 let. I Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, munieije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, | Kerševani & Cuk Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. g.