List 48. Gospodarske stvari Občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske 21. novembra 1. 1883. Kakor smo uže v zadnjem listu ;;Novic^^ na kratko naznanili, vršil se je letošnji redni občni zbor kmetijske družbe kranjske dne 21. novembra t. 1. Obiskan je bil nenavadno obilno, očividno zarad volitve tajnika in osem novih odbornikov, to se je pokazalo V tem, da je koj po oddanih listih za volitve skoraj polovica deležnikov zbor zapustila. Zborovanje pričelo se je z nagovorom gosp. predsednika barona Wurzbacha, ki se je vkljub boleh-nosti vendar hotel vdeležiti zborovanja. Vladni komisar bil je brat predsednikov, deželne vlade svetovalec Avgust pl. Wurzbach. V imenu deželnega odbora bil je navzoč gosp. deželni glavar Gust. grof T h u r n. Udje centralnega odbora družbe kmetijske bili so navzoči skoraj vsi; vseh deležnikov zbora naštelo se je enkrat krog 110, natančnega številjenja ni bilo lahko mogoče, ker se je nekaj navzočih sprehajalo sem ter tje deloma tudi odhajajoči iz dvorane in zopet vračajoči se. Nagovor predsednikov obsegal je vse važnejše do-godbe minulega leta s posebnim naglasovanjem praznovanja 6001etnice združenja dežele kranjske z ljubljeno našo vladajočo rodbino habsburško, katerih svečanost se je vdeležila tudi kmetijska družba naša z lepo deželno razstavo goved in kmetijskih strojev, in pri kateri priliki se je tudi glavni odbor družbe v imenu kmetovalcev vse dežele poklonil presvitlemu cesarju zagotovivši ga neomahljive udanosti in zvestobe, naglasujoč pa tudi to, da je kmetijska družba ne glede na različnosti mišljenja v druzih vprašanjih delovala zmiraj složno za povzdigo kmetijstva naše dežele. —- Milostljivi odgovor presvitlega cesarja prebral je gospod predsednik do besede z do-stavkom, da nam ostanejo besede cesarjeve vedno ne-pozabljive. Da je bila vdeležba kmetijske družbe pri svečanosti tako sijajna, za to zahvaliti se je vsestranski podpori in za to podporo izreka predsednik gorko zahvalo ti-gtim udom, ki so sodelovali, posebno zahvalo pa še iz- reka c. k. ministerstvu za poljedelstvo in c. k. vladi v Ljubljani, deželnemu odboru, ljubljanski mestni občini in pa hranilnici ljubljanski. Letino našo znači predsednik kot srednjo dobro, tako, da so naši gospodarji večidel zadovoljni. Spminja se umrlih udov družbe, škofa Widmarja, barona Co-dellija, Antona Samasse, Matije Kula vi ca in drugih. Svoj govor pa sklene s „hoch^^- in „slava"-klici na presvitlega cesarja, kar je odmevalo po vsi dvorani z živahnimi „živio'^- in nekaterimi „hoch^^-klici. Potem pričela se je razprava predmetov dnevnega reda, najprej 1) o poročilu glavnega odbora o družbenem delovanji od zadnjega občnega zbora do 1. novembra t. 1. Poročevalec o tej točki bil je gospod odbornik L. Eobič, kateri začetkom omenja, da hoče iz tiskanega in razdeljenega poročila posneti samo važnejše stvari. Ko na vprašanje predsednikovo zoper ta način obravnave ni bilo ugovora, poroča gosp. Robič najprej o zadevi družbenega lista, da se je o tem poprašalo še podružnice, katere so tudi deloma odgovorile ter se nekatere izrekle za list, druge zoper list, nekatere pa se niso ravno odločno izrekle, vendar pa pokazale pripravljenost , sprejemati ta list. Stvar je zdaj večidel dognana, vendar pa še ostaja rešiti glavno vprašanje vred-ništva, deloma tudi stroškov, sploh pa utegne list začeti izhajati z novim letom 1884. Poročevalec naznanja dalje, da se je po sklepu zadnjega občnega zbora izdal nov natis knjižice „o ogledovanji mesa in klavne živine" , za katero je rokopis popravil gosp. Karol vitez Bleiweis, ravno tako pa se je natisnil tudi nov natis dr. Jan. Bleiweisove knjige „o podkovanji zdravih in bolnih kopit". Naročilo zadnjega občnega zbora, da naj se naprava kmetijskih posojilnic priporoči s primernim podukom tudi podružnicam kmetijske družbe, izpolnila se je do zdaj deloma s tem, da se je glavni odbor obrnil poprej do predstojništev pri nas uže obstoječih posojilnic, kedar odboru doidejo vsi odgovori, priobčil in razposlal bode dotični poduk. K tej točki poročila oglasi se k besedi odbornik dr. P oklu kar ter dopolnuje tiskano poročilo odborovo še s tem, da ste do zdaj na dotično pisanje odgovorili uže podružnica vrhniška in pa posojilnica za okolico ljubljansko. Prva pravi, da se je posojilaica osnovala brez posebnih težav, da se začetkom v resnici ni pričakovalo posebnega vspeha, toda kmalu se je pokazal blagodejni vpliv njen, in zdaj kaže uže toliko dobrega sadu posebno pri malih posestnikih, pri plačevanji davka, pri katerem se ognejo posestniki rubežni in stroškom, pa tudi pri obrtnikih in sploh menj premožnih ljudeh , da bi si tega nikdar nihče ne bil pričakoval, in vse to, akoravno še zmirom veliko vplivnih oseb to napravo opazuje hladno in nezaupljivo. Še obširneje je poročilo predstojnistva posojilnice za okolico ljubljansko, ker to popiše prav umevno in temeljito temeljne različnosti pri nas obstoječih posojilnic in na drobno popisuje predsednosti, pa tudi ne-priličnosti te in une vrste posojilnic, tako, da si je tudi v teh rečeh popolnem neskušenemu prav lahko, izbrati si za svoje okoliščine posojilnico te ali une vrste. Iz tega razvidi slavni zbor, da je uže dozdaj o tem vprašanji glavnemu odboru došlo gradivo jako zanimivo, zato gre tudi vsa hvala predstojništvoma omenjenih dveh posojilnic, in pričakovati je, da bode na takih poročilih sestavljen poduk tudi imel zaželjen vpliv. Potem dalje omenja še gospod poročevalec, da se je v lanskem občnem zboru izrečena želja podružnice jeseniške, da bi se goveja plemenna živina prodajala tudi v Lescah, ne samo v preveč oddaljenem Kranji, uže letos spolnila, kakor mislimo, v zadovoljnost živinorejcev više gorenjske strani. (Konec prihodnjič.) 382 390 Občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske 21. novembra I. 1883. (DaJje.) Gospod poročevalec Robič poroča dalje: Na željo podružnice v Kranjski Gori: naj bi centralni odbor *) V krajih, kjer so pašniki na brdnih tleh, se postavno za zdaj ne more nič storiti, kjer se pa na belem kamenji nahajajo, se radi pokrasijo, je toraj dolžnost dotičnih političnih oblastij, ž njimi ravno tako kakor z gozdi postopati. Pri napravi postave za pogozdovanje Krasa moralo se bode posebno na to gledati, da se bode živina kolikor toliko v hlevu krmila, kar se bode lahko doseglo, če se pomisli^ da se zdaj na tisoče voz sena iz Krasa v Trst prod4. Vred. imel v zalogi dobro deteljino in travino seme, da bi ga potem kakor rigajsko laaeao seme po znižani ceni oddajal kmetskim gospodarjem, prosil je odbor v proračunu o podporah 1884. leta za tega voljo 200 gold. državne podpore, in čakati je o tem še odloka si. c. kr." ministerstva poljedelstva. Kar se tiče predlogov podružnice v Novem mestu: a) Tangento centralnega odbora pri doneskih družabnikov, ki je sedaj določena od 2 gold. na 1 gold., znižati do 50 kr. O tem more skleniti sama občni zbor in posamesnim podružnicam se ne dovoljuje nikaka izjema, a ta predlog ni splošen, temveč stavil se je le za podružnico novomeško; b) delati na to, da se ustanovi v Ljubljani trgovska in obrtna šola, in c) v Novem mestu poljedelska šola. Ker je dežela uže dobila potnega učitelja poljedelstva, katerega plačuje država, in ker imamo trgovsko šolo, ki je na dobrem glasu ter odprta vsakemu, zato centralni odbor ni storil zaradi tega nikacega koraka, kajti kakoršua je stvar, bilo bi vse prizadetje brezvspešno in poskusiti bi se moglo samo potem , da je kaj ta-košuega pravilno ukrenil občni zbor. d) Storiti, da bi se odpravila prepoved o trženji s koreninastim trsjem znotraj Kranjskega. Dotično prošnjo je si. c. kr. ministerstvo poljedelstva z ukazom 20. marcija meseca 1883. 1. št. 348*3/679 kar naravnost zavrglo, o čemer se je poslalo novomeški podružnici poročilo, a poslala se jej je z dopisom dne 3. aprila meseca t. L št. 980 tudi dotična rešitev predlogov a, b in c. O željah podružnice metliške: a) delati na to, da se napravi na Dolenjskem železnica ; b) naj se ukaže potnemu učitelju, da pride tjakaj razlagat o trtni uši; c) da se dobodi seme amerikanskih trsov, katero naj se razdeli; d) delati na to, da bi se postavil zopet živino-zdravnik; e) donesek učiteljem znižati na 1 gold. in vse povabiti, naj pristopijo družbi. O tem se poroča: ad a). Da je centralni odbor utemeljeno peticijo o napravi železnice po Dolenjskem na više mesto oddal uže 5. dne fabruarija meseca 1880. 1. št. 76 ter prosil poslanca gospoda Viljema Pfeiferja, naj to za Dolenjsko prevažno vprašanje spravi v si. poslansko zbornico. Ker je bilo vse poskušanje brezvspešno in ima ta predmet priti v obravnave letošnjega deželnega zbora, zato se ni storil zdaj nikakoršen drug KOrak, dokler ne bodo znani letošnji ukrepi deželnega zbora. ad b). Gospod potni učitelj se je odposlal v tamošnji kraj, toda uvidelo se mu je koristneje, da podučuje o drugih predmetih, ker je o trtni uši uže prejšnja leta predaval mnogo potov gospod Eihard Dolenec ter so se podružnici poslali tudi podučni spisi o tej kvarljivki. ad c). Kar se tiče te točke, prosil je centralni odbor 1881. 1. z vlogo 7. dne januarija omenjenega leta grozdnega semena pri si. c. kr. ministerstvu poljedelstva , a dobil je od njega z ukazom 9. dne februarija meseca 1881. leta št. 485/56 odlok, da se dosle ni še pokazalo. če je amerikansko trsje toliko varneje pred trtno ušjo in bi se zavoljo tega moglo priporočati za nasajanje, ali da se je vendar poslalo vinarskim^ šolam v Klosterneuburgu, Mariboru, Slapu, Gorici in St. Mi-helu takošno grozdno seme, zategadel je počakati, kako se obneso poskušnje ž njim. SI. C. k. ministerstvo poljedelstva je pa o tem predmetu imelo meseca januarija 1883. 1. tudi enketno posvetovanje in centralni odbor meni, da je treba počakati vspeha tega posvetovanja. ad d). Ta predlog je uže rešen sam v sebi, ker ima še vedno veljavo ukrep občnega zbora 7. dne maja meseca 1856. 1., po katerem so učitelji ljudskih šol, ako pristopijo družbi, oproščeni letnega doneska. Zarad kmetijske šole omenja gosp. poročevalec, da v tej zadevi odločujeta si. vlada in si. deželni zbor. K tej točki oglasi se odbornik dr. Poki u k ar in omenja, da je vprašanje o napravi kmetijske šole posebno gospodarski odsek deželnega zbora v zadnjem svojem zasedanji obravnaval obširno. O potrebi take šole bilo bi odveč zgubljati še besedico, ker je vsestransko priznana in ker bi se s tem vstreglo splošnji gorki želji kmetovalcev kranjskih, katero je pokojni dr. Bleiweis pred več leti tako gorko zagovarjal, in katero je ponovil poslanec Detela s tem, da je pred dvemi leti stavil blizo enak predlog. V deželnem zboru in v njegovem gospodarskem odseku priznala se je od vseh strani potreba kmetijske šole, katera se mora vsikakor osnovati brez zamude. S popolnim priznanjem važnosti obstoječe vino- in sadjerejske šole na Slapu treba bode poduk v kmetijstvu tako vrediti, da se napravi v Ljubljani, središči dežele, kmetijska šola brez posebno velikih stroškov, Do-Jenjska pa dobi svojo vinorejsko šolo. Na to se oglasi družbenik gosp. Zelen iz Senožeč trdeč, da se mora napraviti kmetijska šola na Notranjskem, ker Ljubljana ima za-se in svojo okolico več viših šol, Gorenjska ima nižo gimnazijo, Dolenjska ima višo in nižo gimnazijo, Notranjska pa edino le slapško šolo, katera pa, akoravno pod izvrstnim vodstvom, ne zadostuje kmetijskim potrebam. Na to odgovori dr. Poklukar, da s svojimi opazkami ni hotel provzročiti obširnega razgovora glede vprašanja kmetijske šole, temveč samo poročati dotične dogodbe. Ako bo vsak del dežele za-se zahteval kmetijsko šolo, se bode težko doseglo, kar gotovo vsi želimo, zato se bode gotovo vsem krajem dežele najbolj vstreglo, ako se šola ustanovi v Ljubljani, v središču dežele. — Naprava omenjene šole gotovo je zelo važno vprašanje, toda konečno določitev o tem ima slavna vlada in pa deželni zbor, ker bodeta ta dva imela tudi skrbeti za potrebne stroške. Poročevalec gosp. Robič omenja konečno še k temu vprašanju, da mora kmetijska šola tudi zato biti v Ljubljani, da se poduka morejo vdeležiti učiteljski pripravniki, ker vse drugo prizadevanje za povzdigo kmetijstva bo tako dolgo brez vspeha, dokler učitelji na ljudskih šolah sami ne bodo dosti podučeni, da morejo temelj kmetijskega poduka pokladati uže v ljudski šoli. Gosp. Ogulin iz Novega mesta omenja, da prosi Dolenjska uže dvanajst let, pa do zdaj brez vspeha, za napravo sadje- in vinorejske šole za Dolenjsko. Dolenjska more si le tedaj pomagati, ako prideluje dobra vina. V prejšnjih časih slovela so dolenjska „Marvina" , in kupčija z vinom je cvetela, dandanes zgubilo se je dobro ime dolenjskih vin, in vinske kupčije uže skoraj ni. Zato se govornik popolnem strinja z mislimi odbornika dr. Po-klukarja in pričakuje, da deželni zbor in odbor, katera dobro poznata potrebe Dolenjske, kmalu pomagata zapuščeni Dolenjski, in zato tudi ne bode ponavljal znanih opravičenih pritožb. Vodja slapške šole gosp. R. Dolenec izreka svoje začudenje, da na ljubljanski učiteljski pripravnici še zmiraj ni nameščen strokovnjak za podučevanje v kme- 391 tijstvu. V Kapođistriji imajo takega strokovnjaka uči-telja uže nekaj let, želel bi o tej zadevi pojasnila. Tajnikov namestnik g. Brus opomni, da je glavni odbor kmetijske družbe uže 1. 1876. prosil, naj se za učitelja v kmetijstvu na tukajšnji pripravnici namesti strokovnjak. Dve leti kasneje vložila se je vtemeljena prošnja potom deželnega šolskega sveta. Ko je došlo vprašanje zarad naprave šolskih drevesnic, ponovila se je zopet ona prošnja z dostavkom, da naj se v državni proračun za leto 1884. sprejme dotičen kredit, pa ta prošnja tudi še ni rešena. Zbor vzel je na znanje ta pojasnila in pa ona dr. Poklukarja zarad kmetijske šole. Poročevalec L. Robič poroča dalje o zadevah nameravane deželne postave za pogozdovanje Krasa. Slavna C k. deželna vlada je s pisanjem od 30. novembra leta 1882. zahtevala mnenje c. kr. kmetijske družbe o tem, ali in v koliko bi ugajala postava veljavna za okolico tržaško z ozirom na posebne gospodarske razmere prebivalstva kranjskega Krasa, ali pa, katerih prememb one postave bi bilo treba, in konečno: ali bi taka postava takim, da bi imeli posestniki našega Krasa tudi deloma pripomoči k dotičnim stroškom, mogla opravičiti nado na zadovolilen vspeh. (Dalje prihodnjič.) Občni zbor C. k. kmetijske družbe kranjske 21. novembra 1. 1883. (DaJje.) Na ta vprašanja odgovoril je glavni odbor, da je za vcenitev takega postavnega načrta treba nadrobnega poznanja dotičnih krajev našega Krasa, enako pa tudi temeljitih gozdarskih vednosti, da bode najbolje v ta namen sklicati enketo, v kateri naj bi bili strokovnjaki in z razmerami našega Krasa dobro soznanjeni gozdarji in gospodarji iz okraja postojnskega, nadalje c. k. okr. glavar postojnski, zastopniki visoke deželne vlade, de- 398 želnega odbora, kmetijske družbe ia pa c. kr. deželni gozdarski nadzornik, ker bi se po toj poti predmet najhitreje in najbolj prav rešil. Potem se oglasi odbornik dr. Poklukar ter pojasni, kako je sodil o tem vprašanji gospodarski odsek deželnega zbora. — Vlada sama izrekla se je za to, da naj se še ne sklene koj taka postava za pogozdovanje Krasa, kakoršna velja za Trst in Gorico. — Enketa, katero je priporočil glavni odbor kmetijske družbe, sklicala se bode še to zimo, da o postavi izreče svoje mnenje. — Poglavitna naloga pa bode načrt te postave skupaj pretresavati s postavo o razdelitvi pašnikov, katera se pričakuje tudi za prihodnje zasedanje deželnega zbora. Pri tem skupnem pretresavanji obeh postav rešiti bode pred vsem vprašanje, ali naj se v postavi za pogozdovanje Krasa ozira tudi na vse druge h Krasu v pravem pomenu ne spadajoče golicave in zapuščene pašnike ali ne. Gospodarski deželno-zborski odsek bil je mnenja, da naj ta postava ima veljavo samo za pravi Kras, ker vsi drugi pašniki v deželi zboljšali se bodo gotovo brez posebnih stroškov kmalu, kakor hitro se razdele in to zgodilo se bode toliko hitreje, ako slavna vlada, kakor je uže obljubila, napravi razun glavne drevesnice v Ljubljani, še nekatere v posameznih okrajih in potem oddajenja sadik gozdnega drevja občinam in posameznim posestnikom brezplačno. Zbor sprejel je vsa ta pojasnila. Dalje poroča gosp. Robič, da se je gosp. Anton Ogulin iz Novega mesta ponudil, v Št. Petru pri Novem mestu podučevati v kmetijstvu. To se je naznanilo C. k. deželni vladi. Deželni šolski svet dovolil je to podučevanje in mi-nisterstvo za poljedelstvo sprejelo je to naznanilo z za-dovoljnostjo. (Dalje prih.) - 406 Občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske 21. novembra 1. 1883. (DaJje.) Poročevalec Robič poroča dalje: C. kr. deželna vlada je glavnemu odboru z dopisom od 3. febraarija 1883. leta št. 1545 iz poročila popotnega učitelja za L 1882. naznanila njegove nasvete, da se izreče o njih. — Nasveti zadevajo vpeljavo Cugmajerjevih plugov, dalje oddajo holandskega plemenskega bika za ljubljanska močvirje; konečno, da je treba natanko omejiti okraje v deželi za različna goveja plemena. — Glavni odbor izrekel je o tej zadevi svoje mnenje in naznanil c. kr. deželni vladi in to: Glede vpeljave Cugmajerjevih plugov, da se s tem predlogom popolnem strinja in da je v ta namen c. kr. si. vlado naprosil še za leto 1884. za državno podporo 300 gold. — Pri tem naznanilu pa se je tudi omenilo, da je glavni odbor uže leta 1869. popolnem ocenil prednosti onega pluga, ter ga priporočil na vse strani pa tudi nekatere take pluge razdelil podružnicam gorenjskim, dolenjskim in notranjskim, da jih poskušajo podružnica za podružnico in si potem takih omislijo. Izrekel pa se je glavni odbor zoper oddajo holandskega plemenskega bika za ljubljanski močvir in je navedel za to svoje mnenje rečne razloge. Kar se tiče natančnega omejenja okrajev v deželi za vsako vrsto govejih plemen, je to glavni odbor storil uže koj, ko so se vpeljale v ta namen državne podpore in je to tudi naznanil c. k. ministerstvu za poljedelstva v svojem poročilu od 20. decembra leta 1877., št. 1066. K tem točkam oglasi se k besedi vodja slapske šole g* E. Dolenc, ter naglasa, da se sicer strinja s predlogom za priporočanje Cugmajerjevega pluga, toda vipavska dolina, kjer je treba globoko orati, ako se hoče skrbeti za dober pridelek, potrebovala bi posebnega pluga, ki se sicer dobi, pa le za drag denar, tako da si ga tamošnji ubožni kmetovalci ne morejo omisliti. Za to predlaga govornik, naj bi kmetijska družba razpisala darilo, katero naj bi se podelilo onemu, ki izdela dober in ne drag plug, ki bi bil pa primeren razmeram vipavske doline. Poročevalec gosp. Robič podpira gosp. Dolenčev predlog in dostavlja, da je ravno v vipavski dolini treba izredno globoko orati za to, da se rastline globoko ura-stejo in se morejo v bran staviti silni burji. Predsednik gosp. baron Wurzbach pritrjuje tudi predlogu gosp. Dolenca, toda opominja, da bode pri eventuelnem razpisu daril treba natanko navesti lastnosti pluga in namene, katerim ima služiti. Na to odgovori gosp. Dolenc, da bode on glavnemu odboru poslal vse dotično za razpis darila potrebno gradivo. K tej točki oglasi se še gosp. Ogulin, kateri tudi pritrjuje predlogu g. Dolenca in omenja, da bode tak plug dobro služil tudi črnomaljskemu okraju, kjer so blizo take razmere, kakor v vipavski dolini. Po tem bil je predlog gosp. Dolenčev sprejet. Poročevalec gosp. Robič omenja dalje lastninskega vprašanja kmetijske družbe na ljubljanski botanični vrt. Deželna sodnija rešila je to vprašanje z odlokom od 24. marca 1883. L, št. 2111 tako, da en del vrta, namreč stara pare. štev. l59/b, zdaj pare. štev. 158/2, ki meri 665n sežnjev, ostane last c. kr. kmetijske družbe, se prenese na poseben list z vpisano opombo, da je ta del odločen c. kr. eraru kot botaniški vrt. Daljna zahteva kmetijske družbe odpotena bila je na pravdno pot, katere pa družba ni nastopila, ker ji ni bilo na razpolaganje potrebnih dokazov. Poročevalec gosp. Robič poroča dalje: Odbor zadruge za trgovino z mlekarskimi izdelki poslal je glavnemu odboru svoja pravila s prošnjo, da deluje za pristop k zadrugi. Ta pravila s prospektom vred razglasila so se v „Novicah^' št. 23., 24. in 25. tega leta, ker je tudi C. k. ministerstvo za poljedelstvo z razpisom od 27. junija t. 1. štev. 4824 to podvzetje priporočilo, opo-zorjevali pa so se tudi kmetovalci na to podvzetje za čas živinske razstave dne 12., 13. in 14. julija t. 1. in se je tudi popotnemu učitelju dalo nekaj iztisov omenjenih pravil. Konečno naznanja gosp. poročevalec, da je c. kr. kmetiiska družba tej zadrugi pristopila kot ud s svoto 100 gold. Odbornik dr. Poklukar oglasi se pri tej točki k besedi in poroča, da se je on svoj čas pri osnovanji omenjene zadruge na Dunaji vdeleževal. — Živinoreja postala je, odkar je meja proti Ruski in Rumunski zaprta , še bolj važen del našega gospodarstva, in pričakovati je pri živinoreji še boljšega vspeha po razdelitvi pašnikov. Uže na zadnjem živinskem trgu ljubljanskem prodajala se je goved prav dobro in živinorejci so veliuo stržili, ker se goved dobro prodaja na laško stran, pa tudi čez Koroško v nemške dežele; kedar bodejo pa še vožnine na železnicah zadosti znižale, bode pa našim kmetovalcem tudi za prodajo živine pot odprta proti severu in izrekoma na Dunaj. — Sploh se živinoreja tudi za to pri nas bolj priporoča, ker je v njej kmetovalcu zagotovljena dobra prodaja, med tem, ko se žito dobiva od vseh strani po ruski ceni. Okoliščina pa, da živinorejci avstrijski s svojimi mlekarskimi pridelki mnogokrat ne vedo, kam in jih le . 407 težko in po nizkih cenah spečavajo, napotila je gospoda grofa Diirkheima, ki si je pri zadnji tržaški razstavi pridobil v tej zadevi mnogo skušenj, skupno z več gospodi državnimi poslanci, udi gosposke zbornice in odličnimi poljedelci, sestaviti pravila omenjene trgovinske zadruge, katera se ima v kratkem osnovati, s posebnim namenom, da podpira živinorejce pri prodaji mlekarskih izdelkov. — Ker se bode zadruga pri svojem delovanji ozirala v prvi vrsti na svoje družabnike, sklenil je glavni odbor naše kmetijske družbe pristopiti zadrugi kot ud, zato da potem vsi njeni družabniki morejo vži-vati dobrote one zadruge. — Udje zadruge pa razun posredovanja pri prodaji morejo dobivati od zadruge, ako jej pošiljajo svoje izdelke, tudi še druge koristi, ker zadruga bode vsak poslan jej izdelek, recimo, surovo maslo, natanko preiskala, in onega, ki je blago poslal, natanko podučila, je li izdelek dober ali slab, katere napake ima in kako se odpravijo, da mu več vrže. Tako so si znali razumni in marljivi živinorejci uže zdaj poiskati za svoje mlekarske zadeve dober trg in prodajajo razun sira posebno okusno surovo maslo, katero prodajajo za mnogo boljše cene. Zato govornik živo priporoča živinorejcem domačim in izrekoma udom kmetijske družbe, seči po vsi moči po koristi, katere ponuja nova zadruga. Oseba in veliko vspešno mlekarsko podvzetje grofa Diirkheima daje zadosti poroštva za bla-gonosen vspeh tega podvzetja. Po tem priporočilu omenja še društveni predsednik baron Wurzbach, da kmetijska družba zmiraj rada pripomore svojim udom, kakor kaže, ravno omenjen pristop družbe, k občekoristni mlekarski zadrugi, toda z malo svoto 520 gold. letnih doneskov, katere plačujejo udje kmetijske družbe, ne da se mnogo storiti, upajmo, da nastopijo v tem oziru boljši časi. Tajnika namestnik in blagajnik gosp. Brus poroča potem o računu za 1. 1882. Dohodki so znašali 8432 gold. 34 kr., stroški pa 7446 gold. 47 kr. Ostalo je tedaj v blagajnici 985 gold. 86 kr. Proračun za leto 1884. kaže dohodkov 5283 gold., stroškov pa 5241 gold. 41 kr., tako da bi bilo blagaj-ničnega preostanka 41 gold. 59 kr. Gospod Dežman vpraša, se je li skrbelo v proračunu za stroške izdavanja kmetijskega lista, katero je sklenil lanski občni zbor. Gospod Brus opomni, da zaradi izdavanja lista niso še došla vsa poročila podružnic. V obče pa se porabi za list 400 gold., ki so umeščeni v proračunu za izdavanje „Naznanil" in poročila centralnega odbora. Predsednik baron Wurzbach pravi, da so se nekatere podružnice izjavile za izdavanje, druge pa proti. Tudi ni še rešeno vprašanje, ali bi izhajal list v enem, ali v obeh deželnih jezicih. V obče pa ima priti vprašanje izdavanja lista še v razpravo. Cesarski svetnik gosp. M urnik pravi, da ni treba staviti za list kake svote v proračun, kajti porabi se denar, ki se je doslej izdaval za „Naznanila". Da se udje vpisujejo, to ne zadostuje, treba je tudi plačati letni donesek. Potem se bode izhajalo in plačal se bode tiskar, posebno ako dovoli, kakor se je izrazil gospod Kramar, poljedelsko ministerstvo podporo za kmetijski list. Stroški za list so zavisni od papirja. Za tisoč izvodov na slabeji papir tiskane številke velja 14 do 15 gold., na boljši 20 gold. Zraven pa je še računiti za razpošiljatev vsake številke 2 do 3 gold. A to velja le, ako je uredništvo lista brezplačno. Potem se proračun odobri. Premoženje društva znašalo je, kakor nadalje poroča blagajnik, koncem 1882, leta 34.650 gold. 7^ kr. in se je proti prejšnjemu letu pomanjšalo za 927 gld. 44 kr. vsled kursne diference.