Književnosf in umetnost. Slovenskemu narodu! — Spoznavaj se sani! — Ponatisk iz BNove Dobe". — Oena 30 h. — Ljubljana 1908. Natisnila BUčitel,jska tiskarna" v Ljubljani. — Naroča se uajmanj po 10 izvodov pri g. Iy. H i t r u, uraduiku mestae hranilnice v Ljubljani. — Pod naslovoma, ki ju ima ta brošurica, ,je izšlo 1. 1905. v ,,Domovini" več člaakov, ki so se nato 1. 1907, iznova objavili v nNovi Dobi'*, izpopoinjeni v statistiki glede srednjih šol. Brošurica ima nameu, obruiti pozornost slovenskih olikanih krogov na naše slovenske razmere v eeloti, ia sicer v prvi vrsti v šolstvu, ter na veljavo cašega jezika v javnem življenju sploh. Želimo, da bi delce irnelo vsaj nekaj uspeha, dramilo rojake, jih pripraviio do temeljitega spoznavanja splošnega položaja natega naroda ter jih ua podlagi tega navdušilo za razumno in vztrajno delo. Zvonček prinaša v 8. številki to-le lepo vsebiuo : 1. Cesarjev dan. Jaiiko Zirovn i k. Pesem. — 2. Slavuostni govor. Janko Z i r o v n i k. Predavanje. — 3. Vrabec in papiga. P o 1 e n č a n. Basen. — 4. Pokla iijanje slovenskih dežel presvetlemu cesarju Fraucu Jožefu I, ob Njegovi šestdesetletnici. Janko Zirovnik. Pesmi s podobo v barvotisku. — 5. Premodre glave. S i 1 v e s t e r K. Narodna smešnica. — 6. Ob demantnem jubileju. Učitelj Silvester. Pesem. — 7. Cesar Frane Jožef I. Podoba v barvotisku. — 8. C^sarjev jubilej. Vzpored. — 9. Poleti. B o r i s o v. Pesem. — 10. Kako se ubranimo jetike. L. 0. Poučni spis. — 11. Eadeckega veteran. Podoba v barvotisku. — 12. Njegovemu apost. Veličanstvu Francu Jožefu I. k 601etnemu jubileju. Frau Ž g u r. Pesem. — Zakaj nima drevje kralja ?Janko Po1 a k. Basen. — 14. Zašumela v vetru je poljana ... B o r i s o v. Pesem. — 15. Pouk in zabava. Franc Jožef I. F r. K s. Schneid e r. Uglasbena pesera. — ^Zastavica v podobah. F r. E o j e c. — Eešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Ta številka je nekaka jubilejska izdaja, iz katere labko dobi vsakdo kaj primeniega za eventualno prireditev jubilejske slavnosti. Pe8mi Jesenka-Doksora. Leta 1905. so izšle te ljubke pesmi pesnika Jesenka, ki mu je bilo vodilo načelo : Kar mi je v srcu, to mi bodi v besedi! — Žal, da ta lepa knjiga še ui razširjena med slovenskim svetom. Gospod Ivan B o n a č , knjigovez v Ljubljani, bo sedaj začel knjige razpošiljati cenjenim doraoljubom na ogled. — Oisti dobiček, ki ga prinese prodaja Jesenkovih pesmi, je namenjen njegovi osiroteli mnogoštevilni rodovini. (Jesenko je ostavil 7 nedoietnih otrok.) Cena elegantno vezanemu izvodu je samo 3 K, s pošto 20 b več. Knjigo je dobiti v vsaki slovenski knjigotržnici. — Kdor prejme knjigo, naj je nihče ne vrne, temveč naj pošlje zanjo malenkostni znesek. Dobra gospodlnja. Spisala Minka Govekarjeva. V Ljubljani 1908. Založil L. Sehwentner. Cena v platno vezani knjigi 2 K 80 h, s pošto 3 K. Str. 225. — Gospa Govekarjeva ,je napisala knjigo, kakršne še nismo imeli, ki pa je tudi za nas potrebua. Že naslov pove, da je knjiga v prvi vrsti namenjena slovenskim gospodinjam. No, mnogoteri ne bo škodilo, ako se nekatera poglavja uauči na pamet. Knjiga govori o vsem, česar je treba urani in previdni gospodinji, da res p o d p i r a hiši tri ogle. Knjigo najtopleje priporočamo. Brodkovski odretnik. Slika iz sedanjega življenja moravskega. češki spisal Vaclav Beneš-Š umavsk/. poslovenil Avgust P e t r i č. V Ljubljani 1908. BNarodna založba." — Cena 1 K 40 h, s pošto lv K 60 h. — Ta znamenita povest Beneša-Šumavskega si brez dvoma tudi pri nas pridobi velik krog čitateljstva. Poveat je primerna zlasti za javne knjižniee. Iz žlTljenja našega cesarja. Povodom šestdesetletnice vladarstva cesarja Franca Jožefa I. sestavil in izdal Anton K o s i. Založil izdajatelj. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. 0 svojem delu piše A. Kosi sam : Ni to suhoparna biografija našega vladarja, tudi ne obširuo popisovanje raznih vojsk, pač pa kitiea zaoiraivih in rničnih dogodkov iz življenja presvetlega jubilanta. Pisatelj je uporabil v tem oziru vse fire, ki so mu bili na razpolago ter posnel iz njih samo to, kar ? resnici zanima mladino. — V slučaju, da boste povodom 60 letnice presvetlega vladarja delili med mladino vaše šole knjižice, bi prosil, da ae blage volje ozrete tudi na mojo ponudbo. — Cena 1 izvodu 24 h, 50 izvodov stane 9 K, 100 izvodov 16 K. — Eventualni čisti dohodek je namenjen Učiteljskem konviktu v Ljubljani. Pesmarica. Spominska knjižica za mladiuo. — Jos. Mešiček, nadučitelj v Sevnici, je izdal in založil novo BPesmarico" kot sporainsko knjižico za mladino. V začetku je kaj primeren nagovor v slovo šolo zapuščajočim učencem, potem pa je zbranih nad 100 mičnih peseme, ki jih popevajo po naših šolah. Zadaj je tudi nekaj nabožnih, raed njimi par priljubljenih Marijinih pesnii. Ta pesmarica se bo naši mladini hitro prikupila, zlasti bo dobro služila kot darilo otrokom, ki izstopijo iz šole. Zatorej, tovariši, sezite po nji, priporočajte jo v nakup krajnim šolskim svetorn in staršem. Cena je nizka. Lepo vezana v platno stane 70 vin., v lepenko s platneaim hrbtom 55 v. Ako se naroči več izvodov, da izdajatelj na vsakih 10 po 1 izvod brezplačuo. Natisnilo je delo rUčit. tiskarna" v Ljubljani. Slovenske pesmi na izprehodu po Italfji. Pred menoj leži mesečuih Poesie, ki izhaja v Milanu že 4. leto, in sicer pod vodstvom F. T. Marinettija, ki ga nazivljejo italijansko-franeoskega poeta. Izmed njegovih del se odlikuje zlasti : La conquiete des Etoiles. V le-tem slika pisatelj 8 čudovito poosebljenostjo ponočno nevihto na raorju. Ničmanj odlična, ničmanj imenitna pa ni veličastna žaloigra : Destruction, ki razvija najpesimističnejše ideje. Kar je pa F. T. Marinettiju otvorilo čarobno pot do slave, ki mu je splelo cvetoč lovorikov venec, je : Le Eoi Borabauee. F. T. Marinetti je orjak na literarnem polju italjsko-fran«oskega podnebja in kot tak odpira skrivnostne predale nPoesie" le pesnikom-pisateljem, ki so v islini božali boginjo umetuosti. Zato je pripravljen z navdušenim veseljem sprejeti v Eassegno Internazionale tudi umotvore neromanakega pokoljenja. Krasna knjiga — opremIjena z nepristranskim geslora nEassegua Internazionale" prinaša izvirne nemške pesmi in zastopa vse romauske jezike. — Pa6 umestno in koristno bi bilo, ako bi poganjala slična knjižica tudi med slovanskimi narodi ter bi tudi pri nas polagali posamezni umetniki slovanskega rlernena lastne umotvore v ličen venec. Le-to bi znatno pripoinoglo k tesnejši zvezi vsega Slovanstva ter nas družilo v jačji bratski slogi in vdanosti, ker bi imeli temeljitejšo in praktičnejšo priložnost spoznavati se duševno med seboj nego jo imamo doslej. lzvirna pesem bi nas seznanjala preprostejše s sorodnim narodom, kakor nas utegne prevod, bodi le-ta tudi najblagogtasnejši. Prvi površen pogled, s katerira bi premerili mi Slovenci poijsko, češko in katerosibodi slovansko pesem ali pa Poljaki, Oehi i. dr. našo — bi nas seveda takoj in vseh ne prevladal, toda polagoma bi se nas polaščalo zanimanje, krvno sorodstvo bi zbujalo krepkejšo pozornost, in preden bi izšel 15. zvezek podobne knjige, bi že napol umel ruščino, bolgaršeino itd., ako bi se tudi nikoli prej ne učil teh jezikov. Enake misli se mi porajajo vsekdar, kadarkoli brskam po italijanskem mesečniku z njega- španskimi romancami, francoskimi odami, italijanskimi kaueonami in romunskirai madrigali. S čimer pa nameravam danes razveseliti prijazne čitatelje, je pojav dejstvo, da je prinesla junijska BPoesia" pod naslovom rPoesie slovene-1 tri slovenske pesmi, ki so mojstrske slike zdravega čuvstvovanja naših milih pesnikov. Helena Črnagorska, ital. kraljica, ki baje lista prav marljivo po tej Eassegna Internazionale, je torej začula vsaj daljni odjek neke ji sorodne narodnosti. Goriomenjene pesmi je milodoneče in jako ubrano prevel v italijanščino šolski vodja na škedenjski šoli, Alojzij Križan, ki pesni it.alijanski pod prevedenim imenom svojega priimka Luigi Grociato. Izbral si je Prešernovo : Zvezdogledom ; Aleksandrovo *. Urok ; Zupančieevo : Meni se hoče. Ako bi tudi prevod ne bil najboljši, smo poetu Orociatu hvaležui za preblagi namen, s katerim nam je oporaogel, da začujejo tudi Eomani, s kakšnimi plod-jvi obdarja slov. muza svoje privržence. Koliko iskrenejše mu smemo pa peči v dlan, ker je prevod izvrsten, tako da bi ga težko kateri drugi zamogel prekositi v blagozvočnosti in fini stilistiki. Poetu se pač pozna, da je vajen blagoglasni zvonki muziki ital. poetov. Ob čitanju teh verzov je čitatelj nehote vgreznjen takoj v živo poezijo, da se mu dozdeva videti in slišati pred seboj očaka naših pesnikov : Prešerna in njegova uženca Murna in Zupančiča. Tako uglajen in pristen je prevod in tako temeljito so posneti motivi, da se čitatelj težko zaveda imitacije, marveč je prijetno uglobljen v ugodno duševno razpoloženje. Gospod Luigi Križan pa obeta z gotovostjo, da spiše v italijanšeini popolno slovensko antologijo, kar bo raarsikoga izmed nas bržkone prijetno navdajalo, zlasti ker se mu po teh treh pesmih pozna neprisiljenost v prevodu, kakor da poet daje duška samo lastDim čuvstvom ob ubiranju izvirnih pesmi. ŠkedeDJka. Slovensko gledališče t Trstn. Za predstojeeo sezono prevzame BDramatično društvo" v Trstu od »Tržaške posojiluice in hranilnice" gledališko dvorano v BNarodnem domu" v izključni najem, tako da bo nDramatično društvo" v bodoče svobodno razpolagalo z gledališkimi prostori, kar bo gotovo važen faktor za nadaljni razvoj slovenskega gledališča v Trstu. Intendanca ,je angaževala za prihodnjo sezono doslej 14 oseb, 8 igralcev ia 6 igralk, ki so večinoma izšli iz domače gledališke šole. Z ljubljanskega gledališča sta angaževana samo Verovšek in Danilova.