100 l€f. Tako naglo kakor francoska ladja »Normandie« še nobena ladja ni priplula iz Evrope v Ameriko. Fjrancosko časopisje je ob tej priliki navajalo naslednje zgodovinske podatke: Jadrnice. Jadrnice so 1. 1819 potrebovale 35 dni, da so preplule Atlantski ocean od Evrope do Amerike. Ker pa v nasprotni smeri pihajo na Atlantskem oceanu ugodnejši vetrovi, so jadrnice iz Amerike v^Evropo potrebovale le 25 dni.. . Parniki. Prvi parnik, ki je preplul Atlantski ocean med Evropo in Ameriko, je bil »Savannah«, ki je potreboval 26 dni iz Evrope v Ameriko. Toda že leta 1838 je parnik potreboval za to vožnjo le 15 dni. L. 1863 je neka angleška ladja priplula iz Evrope v Ameriko že v 8 dneh in 4 urah. To pa je 1. 1907 za polovico prekosila sloveča angleška ladja »Mauretania«, ki je privozila iz Evrope v Ameriko v 4 dneh 15 urah in 44 minutah. Ta ladja je za svojo hitrost dobila takozvani »modri trak«, katerega je imela celih 22 let. Šele 1. 1929 jo je za nekaj časa prekosila nemška ladja Breraen«, katero pa je leta 1933 prekosil italijanski parnik »Rex«. Ta je prevozil Atlantski ocean med Evropo in Ameriko v 4 dneh 13 urah in 58 minutah. Pa je tudi italijanska ladja stopila v ozadje, ker jo je prekosila najhitrejša ladja sveta, francoska »Normandie«. S porastom hitrosti je naraščala tudi velikost ladij. Kakor pa je naraščala hitrost ladij, ki so vozile po morju, tako je naraščala tudi njihova velikost. Prvi parnik »Savannah« je obsegal le 350 ton, angleška ladja »Great Western«, ki si jo je 1. 1858 vzel za vzorec v svojih romanih sloveči Jules Verne, je obsegala že 23.800 ton. Poznejša najhitrejša ladja »Mauretanija« pa je imela že 31.000 ton. Največja ladja pred svetovno vojsko je bil nemški parnik »Vaterland« s 56.000 tonami. Tega so po vojski morali Nemci odstopiti Ameriki ter se je pod amer. zastavo imenoval »Leviathan«. Dosedanja največja francoska ladja, ki je vozila v Ameriko, »Ile de France«, je obsegala 43.000 ton, največja angleška ladja »Queen Marie«, katero so Angleži lanske leto spustili v morje, pa obsega 73.000 ton. »Normandie« torej r.i le najurnejša, ampak tudi največja lad* sveta, saj obsega 79.000 ton. Ali se splača gradnja velikih latlij? Čim hitrejša je kaka ladja in čim večja je, tem dražja je tudi njena zgradba. Zato se strokovnjaki opravičeno povprašu« jejo, ali se sploh splača graditi take ladje. Angleška statistika dokazuje, da je na najhitrejši nemški ladji »Bremen« v zadnjem letu bila zasedenih Ie 40 odstotkov prostorov. Na angleški »Mauretaniji« pa je bilo zasedenih celo le 20 odstotkov prostorov. Statistika namreč ugotavlja, da se celotni promet čez Atlantski ocean venomer krči. Najvišji je bil 1. 1930, ko se je čez Atlantski ocean vozilo 1 milijon popotnikov. To je bila najvišja številka po svetovni vojski. Toda že leta 1933 je bilo samo še 467.000, 1. 1934 pa 459.000 popotnikov. Zavarovalni riziko »Normandie«, ki je veljala 750,000.000 frankov, je po večini prevzela francoska vlada. Zavarovalnice so prevzele le kakih 123 milijonov frankov zavarovane vsote. Iz tega se vidi, da take orjaške ladje pomenijo velike denarne žrtve, ki se bodo težko kdaj splačale. Pač pa se Francija danes lahko postavlja, da ima največjo in najhitrejšo ladjo sveta. Iz teh številk pa se vidi, kako smo v teku 100 let napredovali. Od 26 dni na 4 dni! Od 350 ton na 79.000 ton.