List 34.
Ali prav sadijo koruzo po Kranjskem?
Poroča prof. F. Povše.
Prehodivši nekatere pokrajine, posebno zasavsko dolino, našel sem, da je koruza skoro večinoma polegla; vrgel jo je vihar na tla.
A vsaj tudi ni drugače mogoče, ker silno gosto je vsajena in poleg tega tudi ne dostojno ali celo ne osuta. Vsled pregostega stanja je nemogoče, da bi vsakatera koruzna rastlina storila krepko steblo, kakoršno je edino zmožno, da more prestati močneje viharje. Z osipanjem pa se ne le steblu s prisuto zemljo daje večja zaslomba proti vetrovom, temveč se tudi rastlina bogateje vkore-nini, to je, ona razvije obilniših korenin; to vse pa pri-more, da trdno stoji in da je ne prebrne prvi mali piš. Kaj pa gospodar more od poležene koruze pričakovati, je vsacemu znano. Vsled pregostega stanja pa rastlina tudi le malo ali celo nobenega strža ne nastavi, vsaj o tem veljd isto, kar velja pri žitnih rastlinah, pri katerih uže priprosti kmet ve, da redka setev daje bogato klasovje. Pri lanoreji je sploh znano, da mora gosto sejati, kedor želi dobiti obilo prediva, komur pa je mar pridelati obilo semena, ta mora lan redkeje sejati. Iz njive, na kateri ste, na pr. repa ali pesa id. pregosto posejani,  boš  malo debele repe in pese dobil.    Tudi v
gozdu pregosto zaraščenem ni debelih dreves, zato umni gozdarji iztrebujejo gozd z izsekavanjem slabotnih preobilnih dreves.
In prav tako je tudi pri koruzi. Pravijo sicer, da gosta turšica več stržev nastavi, in to število odločuje. Temu moram odločno nasprotovati, kajti to je zelo kriva misel. Poglej, dragi kmetovalec, le na njivo in našel boš mnogo stebel brez nastavljenih stržev in jeseni dobil boš le kratke, tanke strže, ki imajo tudi le v sredi nekoliko prida zrna, proti repu pa je zrnje navadno nedozoreno, neporabno. Rastlini pomanjkuje dovoljne hrane za izdelavo sadu, to je, strža; ona je premalo za izdelavo zrnja potrebnih redilnih snovi pripravila, to pa zato, ker je v prehudi goščavi rasti morala. Tudi je v pregosto vsejani koruzi prehuda senca, brez solnca pa ni življenja, ni vspešnega zorenja. Da se se bolje prepričaš, preglej vso njivo, in našel boš, da na steblih, katera slučajno redkeje stoje, na priliko, vsled tega, da ni vse sosedno posejano zrnje kalilo, ali da so vrane seme izkljuvale, ali da so rastline vsahnile, boš ce!6 po dva strža našel.
Da se koruza s pridnim okopovanjem in osi-panjem izdatno podpira v rašči in rodovitnosti, je obče znano, al marsikater posestnik le malo skrbi za tako oskrbovanje, češ, da so delavci predragi. Da so delavci dragi, ne more se tajiti, umno kmetijstvo pa nam po svojih naukih ponuja obilno zbirko kmetijskih strojev (mašin), s katerimi moremo delo prav dobro izvrševati in tako si prihraniti mnogo stroškov. Saj imamo okopovalne in osipovalne stroje, ki nam morejo pri pridelovanji koruze mnogo koristiti. Mnogo delavcev je treba nagnati na njivo, da okopljejo koruzo, da jo osujejo, — cel teden preteče, predno so vse koruzne njive opravljene. Z okopovalnikom in posebno z osi-palnikom pa to delo lahko v dveh dneh z dvema delavcema in enim konjem opravimo.
Zaokopavanje enega hektara koruze treba je 20—25 delavcev (en dan) , z okopovalnikom , katerega en konj vleče, pa moreta dva delavca v enem dnevu celo njivo okopati, ter jima treba 4-5 delavcev v pomoč, katere v vrstah med rastlinami okopavajo , ker ondi stroj ne more delati.
Za o si panje je treba za en hektar tudi vsaj 20 delavcev, z osipalnikom pa moreta 2 delavca z enim konjem, ki vleče osipovalno drevo, še pred nočjo en hektar koruze osuti, če pa je zemlja ugodna in rastline pravilno oddaljeno posajene, moreta tudi 2 hektara koruze v enem dnevu   osuti,   in  zagotovljeni smemo biti,
270
da  je   koruza  z osipalnikom   lepše   osuta,   kakor pa z motiko.
Gospodarji! pustimo vedno javkanje, ki nam nič ne pomaga, poprim.mo se raji umnih gospodarskih naukov in njenih praktičnih iznajdeb, ker le z umom si moremo kaj pomagati!
Prav te navedene številke, katere slonijo na isti-nitih pozvedbah , pa naj nas prepričajo, da si tudi mi zarad velike koristi teh strojev, s katerimi si toliko stroškov za delavce prihraniti moremo, okopovalnike in osipalnike omislimo, saj niso dragi, po 12 gold., ali oba, v enem stroji skupno izdelana, dobimo lahko za 20 gld.
Se ve da poraba takih strojev zahteva od nas, da sadimo koruzo v lepe vrste, katere so vsaj 2 čevlja narazen. Ko je njiva preorana in z brano poravnana, napnemo dolgo špago, in ob njej sadimo po 10 — 12 palcev narazen koruzo. Ako imamo veČe p >sestvo, moremo omisliti ali napraviti si orodje — Črtorezec — prav priprosto orodje, ki je sestavljeno iz tramiča, v katerem so premakljivo vstavljeni, črtalu podobni zobovi, ki stoje po 2 čevlja narazen in režejo črte, male grabničke, v katere se koruza meče.
Ako želi gospodar nasaditi med koruzo tudi fižola, lahko to stori s tem, da v vrstah med posamesnimi ko-ruzami nasadi fižola.
Ako je koruza lepo v rednih vrstah posejana, bo zrak, tudi solnčna gorkota , bolje dohajala med koruzo, in zrak bo med vrstami lahko vlekel, kar je koristno posebno ob času obilnega deževja, ker se preobilna mokrota hitreje vsled zračnega prepiba pogubi. Staroko-pitnež bo sicer ugovarjal, da se bo na taki njivi manj koruze pridelalo zato, ker so vrste po 2 čevlja narazen. A ne boj se, dragi, le poskusi dve enako veliki njivi nasejati s koruzo, eno po stari navadi, drugo po mojem nasvetu, in prepričal se boš v jeseni, ko boš strže z nje obiral, da boš imel iz vsakega stebla po 2, in če je letina ugodna, tudi po 3—4 strže, ki so dolgi, debeli in od vrha do konca z lepim zrnjem nabiti in da boš iz nove poakušnje dokaj več mernikov koruze dobil.
Želel bi še svetovati pri pridelovanji koruze, da bi se rabil podzemeljski rov ar, s katerim se spodnja plast zemlje, katere se oralo ne dotika več, rahlja in razrušuje. Podzemeljski rovar je oralo z ostrim leme-žem pa brez deske, torej zemlje ne vzdiguje, ampak jo le razrušuje in rahlja. Ta rovar sledi za navadnim plugom po brazdi, ter sega po 6 do 8 palcev v zemljo, katero prav dobro zrahlja. Na tako zrahljano spodnjo plast pade potem druga brazda zemlje in jasno je, da bo to koruzi v veliko korist, kajti mogla bo ne le v gorenji, od navadnega orala orani zemlji razvijati korenine , ampak te se bodo lahko zarile v spodnjo plast, kjer bodo našle krepak temelj; rastlina se bo čvrsto vkoreninila in tako bo mogla dobro strpeti tudi močneje viharje. Pa tudi sušo bo koruza na tako preorani zemlji bolje strpela, ker bo po nategljivosti iz spodnjih plasti zemlje, kjer je več ali manj vedno nekoliko vlage, dobivala vsaj toliko vlage, da se bo ohranila živd do dne, ko blagodejni dež zopet zemljo napoji. Kedar je pa moča, pa se hitreje iz zgorenje plasti scedi voda, tako da koruzne korenine ne stoje v vodi. Koruza je rastlina, ki ljubi globoko zrahljano zemljo, in kdor želi od te prekoristne rastline dobiti res obilnega pridelka, naj ji postreže z globokim zrahljanjem zemlje.