Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXVIII julij-avgust 2022 št. 6
Občina Ivanina Gori« S okolica 3 129S Ivanina Gori« T 01 781 21 00
Ambrns
A
Sobrače
A
v y
Aktualno dogiijiinje v obiini. |b|
Vabljeni na intemelre strani: w w w. i va nena-ga rii n ,s<
O

D
KRKA uRrinaj Muu<wa
M
iAG ft A D E.C
V" i rt CiH-A
Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica
Po koronskem premoru »Pusti pevcu pesem peti«
»
Poletje 2022 je v polnem razmahu. Z negotovostjo se sprašujemo ali je to že »pokoronsko« poletje, ali pa je samo tisti čas leta, ko virusi niso dovzetni za širjenje. Je epidemija novega koronavirusa res že za nami ali se prehitro veselimo, da smo premagali zdravstveno krizo? Javno življenje, prireditve in zabavna industrija - vse je v polnem razmahu in razcvetu. Pa na naj si bo to vaška veselica, ki poka po šivih ali predstava v operi ali gledališču. Zdi se, da smo »koroni« res pomahali v slovo, toda stroka in podatki epidemioloških služb govorijo drugače. Odgovorno spremljanje razmer in dodatna pazljivost tudi v teh poletnih dneh, zlasti, ko dopustujemo v drugih krajih, nista odveč. Žal mnogi moč virusa povezujejo z aktualno politiko. Virus pa je lahko nevaren ne glede na to kdo je na oblasti, od strokovnjakov in politikov pričakujemo, da se primerno odzovejo in zaščitijo družbo pred boleznijo. Z zdravjem je v letošnjem poletju povezano tudi eno izmed trenutnih občinskih gradbišč. V našem zdravstvenem domu v Ivančni Gorici poteka namreč temeljita adaptacija prostorov. Po prizidkih in novogradnjah bo osrednja stavba, ki šteje že častitljivo starost, doživela temeljito obnovo. Ob tem se porajajo tudi številni spomini. Generacije občank in občanov so obiskovale sedanje prostore ob takšnih in drugačnih priložnostih, mnogi že v otroškem dispanzerju in tudi kasneje v ambulantah za odrasle. Prepričani smo, da bodo tudi novi prostori uspešno služili svojemu namenu. Dobri pogoji za delo, pomenijo tudi dobro oskrbo za uporabnike zdravstvenih storitev.
Zdrave in prijetne dopustniške dneve vam želimo iz uredništva Klasja.
Matej Šteh, urednik
V pobrateni občini Hirschaid potekale slovesnosti ob 20-letnici pobratenja
Jubilejno 20. praznovanje dneva državnosti na Polževem
2
Občina
julij-avgust 2022
številka 6

OTttlMj
Delovno poletje
Začetek letošnjega poletja je zaznamovala vrsta najrazličnejših dogodkov in projektov, prav gotovo pa smo vsi spet občutili tudi moč narave in nekoliko nepričakovani vročinski val. Nepričakovani zato, ker v juniju nismo vajeni tako visokih temperatur. Sušno obdobje zlasti skrbi in otežuje delo kmetom, pridelovalcem hrane, ki so vse pogosteje in preveč odvisni od naravnih pogojev in razmer. Žal nas pretresajo tudi družbene, ne samo naravne nesreče. Vojna na evropskih tleh in napoved energetske, morda tudi prehrambne krize niso ravno lepi obeti za prihodnost. Več optimizma vlivajo razmere na lokalnem področju. V občini Ivančna
Gorica je že vse leto pestro in delovno in tudi to poletje je živahno na naših občinskih gradbiščih. V Šentvidu pospešeno poteka gradnja novega 8-oddelčnega vrtca, zahodna obvoznica v Ivančni Gorici je v zaključni fazi in bo v kratkem v celoti asfaltirana. Tudi država uspešno izvaja gradnjo železniškega nadvoza, ki je ključen za novo ivanško obvoznico. V Stični je v teku rekonstrukcija ceste v središču naselja, prav tako v Stični začenjamo tudi z obnovo športnega igrišča. Na cestni infrastrukturi je prav tako v teku rekonstrukcija ceste in mostov na cesti Dob-Boga vas.
V	naši občini še obstajajo posamezni manjši zaselki, ki še niso priključeni na javni vodovodni sistem. Dva takšna primera bosta rešena še letos. Dela za širitev vodovodnega sistema so stekla na Obolnem in pa v zaselku Vrh nad Virom pri Stični, na območju arheološkega najdišča Cvinger. Na obeh lokacijah je razvit izletniški turizem in veseli me, da nam bo končno uspelo izpeljati ti nujno potrebni investiciji. Na Vrhu bo sočasno zgrajena tudi povezava na obstoječ kanalizacijski sistem. V jesenskem času bomo skupaj z Občino Grosuplje pričeli z gradnjo vodovoda Ravni Dol, začela pa se bo tudi obsežna gradnja kanalizacije, prenove vodovoda in ceste v Zgornji Dragi. Minula meseca pa sta bila v naši občini zaznamovana tudi s praznovanji. Konec maja smo praznovali občinski praznik, ob katerem smo naredili pregled preteklega dela in aktualnih projektov ter aktivnosti. Na osrednji svečanosti smo slovesno podelili letošnja občinska priznanja in nagrade in čestitali njihovim prejemnikom. 25. junija pa smo praznovali dan državnosti. Že 20. leto zapored smo na Polževem čestitali domovini Sloveniji ter se skupaj z gosti ter občankami in občani spomnili prelomnih dogodkov slovenske osamosvojitve.
Seveda ni manjkalo tudi drugih dogodkov in prireditev, ki jih pripravljajo naša društva in drugi organizatorji. Vse to je bilo lahko izvedeno zaradi trenutnega izboljšanja zdravstvenih razmer. Posebej smo lahko veseli, da se je po obdobju epidemije ponovno zaslišal glas šentviškega pevskega tabora, muljavski kulturniki pa so spet uprizarjali v letnem gledališču. Letošnji junij nam bo ostal v spominu tudi po dogodkih v cerkvenem življenju naše občine, saj je naš častni občan Jože Kastelic praznoval 50 let mašniškega poklica, krška župnija pa se je razveselila novomašnika Janeza Meglena. Skupaj živimo in ustvarjamo, za dobrobit vseh občank in občanov. Pred kratkim smo se na povabilo pobratene občine Hirschaid udeležili slovesnosti, ki so jo naši tamkajšnji prijatelji pripravili v počastitev 20-letnice pobratenja. Slovesnost je bila načrtovana že v letu 2020, vendar je epidemija preprečila, da bi se prej srečali. Spet smo lahko doživeli, kako sta si občini v marsikaterem pogledu podobni. Kljub razdalji in različnim družbenim razmeram imamo veliko skupnega in povezujočega. Ob srečanjih si izmenjujemo izkušnje, primere dobrih praks in spoznavamo navade in običaje ter krepimo medsebojne stike in sodelovanje. Od zdaj naprej pa se tudi v Hirschaidu ena izmed cest imenuje po Ivančni Gorici, podobno kot smo tudi mi cesto, ki vodi v ivanški vzgojno-izobraževalni center, poimenovali po občini Hirschaid. Upam, da bodo zdravstvene razmere v prihodnje ugodne in se bo naše povezovanje na občinski, šolski in društveni ravni še naprej razvijalo.
Za pripravo in izvedbo tako številnih projektov in dogodkov kot sem jih naštel zgoraj, so seveda potrebni ljudje, ki dobro poznajo področje dela in znajo hitro odreagirati na izzive tekom izvajanja. Vesel sem, da imamo v občinski upravi in v Zavodu Prijetno domače strokovne, usposobljene in občini pripadne sodelavke in sodelavce, ki poskrbijo, da infrastrukturni projekti potekajo tekoče, prireditve in drugi dogodki pa so izvedeni v zadovoljstvo vseh udeležencev.
V	teh počitniških tednih vam, drage občanke in občani, želim, da najdete tudi čas za oddih in počitek. Marsikoga bo pot vodila na morje ali v gore, tudi širom po svetu. Kotičkov za oddih in doživetja pa je tudi v naši občini na pretek. Izkoristimo jih in s tem pomagajmo našim turističnim ponudnikom, ki se trudijo, da je v naši občini prijetno domače.
Dušan Strnad, župan
Jubilejno 20. praznovanje dneva državnosti na Polževem
Na praznični dan, 25. junija, so se številne občanke in občani zbrali na vrhu Polževega na tradicionalnem, že 20. praznovanju dneva državnosti. Osrednja občinsko prireditev ob prazniku je pripravila Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo Ivančna Gorica in Župnijo Krka.
Že tradicionalno se je praznovanje dneva državnosti začelo z mašo za domovino, v cerkvi svetega Duha na vrhu Polževega, ki spada pod vas Vrhe in krško župnijo. Mašo je ob somaševanju domačih duhovnikov daroval novi novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. Kot je povedal, smo se na Polževem zbrali vsi tisti, ki v srcu dobro mislimo in imamo domovino radi. »Zato ob današnjem prazničnem dnevu molimo in prosimo božjega blagoslova za naše prihodnje življenje, da bomo znali pomagati drug drugemu in tako živeti v blagostanju in bratski skupščini,« je povedal novomeški škof Saje. Ob zaključku maše je škof Saje v imenu Škofije Novo mesto Blažu Miklavčiču iz Zavrtač podelil škofijsko priznanje in zahvalo za pobudo, pomoč in donatorstvo pri obnovi podružnične cerkve na Vrheh. Po maši se je program nadaljeval na prostem, kjer je zbrane v uvodu pozdravil župan Dušan Strnad, ki je eden od najbolj zaslužnih, da se na Polževem srečujemo že vse od leta 2003. Številnim prisotnim je na kratko orisal dvajsetletno praznovanje praznika na Polževem in se zahvalil vsem, ki so se trudili, da je srečanje najprej zaživelo, postalo tradicionalno, ter se iz leta v leto še dopolnjevalo.
Ob 31. letnici samostojnosti države Slovenije je domoljube na Polževem nagovoril letošnji slavnostni govornik dr. Jože Plut, prvi slovenski vojaški vikar. Ob prazniku je zbranim povedal, naj bodo hvaležni za našo državo, za samostojnost in demokracijo. »Bodimo kot državljani in hkrati tisti, ki smo verni, kot verniki ponosni, pokončni in suvereni ter se ne pustimo manipulirati. Ne izročamo nikogar manipulatorjem, ampak dejavno in aktivno sodelujemo kot državljani za izgradnjo še lepše in bolj sproščene Slovenije, v kateri bo vsak z veseljem to kar je. Naj si bo to moški, ženska, fant, dekle, veren ali neveren, predvsem pa aktiven, dejaven in ponosen državljan samostojne demokratične Slovenije,« je povedal Plut ter svoj nagovor zaključil z naslednjimi besedami: »Ne glede na vse smo Slovenci postaven in razumen narod, ki mu je dana sreča, nesrečo pa si
izbira sam. Na nas je, da to srečnost negujemo in nadgrajujejo. Lepo naj bo biti Slovenka in Slovenec v demokratični in samostojno Sloveniji. Vsem iskrene čestitke ob dnevu državnosti in Bog živi Slovenijo.« Zahvale zaslužnim za 20. izvedbo prireditve na Polževem Med pobudniki prvega praznovanja dneva državnosti na Polževem je bila Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, zato se je ob letošnjem 20. praznovanju dneva državnosti zdajšnji predsednik zveze Stanislav Kralj s spominsko plaketo zahvalil nekaterim posameznikom in organizacijam. Plaketo so prejeli Župnija Krka, Pavel Groznik, Miloš Šušteršič in župan Dušan Strnad. Slednji so vsa ta leta vključeni pri organizaciji prireditve, ki jo je leta 2003 predlagal dolgoletni predsednik občinske turistične zveze Avgust Likovnik.
Praznično vzdušje je bilo še posebej svečano ob zapetih pesmih Slovenskega okteta, ki je pel pri maši za domovino in v kulturnem programu prireditve. Z recitacijami in plesno točko ob zvoku harmonike so se mu pridružili člani Kulturnega društva Krka. Prireditev sta povezovala člana KD Krka Anica Kozinc in Jože Pečjak. Dogodek so kot minula leta popestrili tudi člani Društva prijateljev konj Višnja Gora, ki so goste na prizorišče pred cerkvijo sv. Duha pripeljali s konjskimi vpregami. Vsak udeleženec, med njimi tudi nekdanji zunanji minister in aktualni poslanec Državnega zbora Anže Logar, je prejel še spominsko priponko in slovensko zastavico, pri hotelu Polževo pa je bil za vse pripravljen tradicionalni golaž.
Gašper Stopar
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 20. avgusta.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
A
Sobrače
^Šentvi
m
julij-avgust 2022
številka 6
Občina
3
51. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični
Po koronskem premoru prepevali pod geslom »Pusti pevcu pesem peti«
18. in 19. junija je v Šentvidu pri Stični potekal že 51. Tabor slovenskih pevskih zborov. Tudi letos se je največja zborovska prireditev v Sloveniji začela s sobotnim koncertom slovenskih zborov iz zamejstva in drugih držav, ter nadaljevala z nedeljskim skupnim nastopom in televizijskim prenosom, ki se ga je udeležilo več kot 80 zborov iz vseh koncev Slovenije in tujine. Letošnji tabor je bil posvečen preminulemu Stanetu Pečku, dolgoletnemu taborskemu scenaristu in programskemu vodji.
Tudi na 51. taboru prešerno vzdušje s Folklorno skupino Vidovo
Organizatorji šentviškega pevskega tabora so tudi v času epidemije spremljali razmere in ohranjali stik s slovenskimi pevskimi zbori, a so razmere žal preprečevale, da bi se po zadnjem, jubilejnem 50. taboru leta 2019, pevci ponovno zbrali v Šentvidu pri Stični. Vse do letos, ko so zgodaj spomladi razmere dozorele do te mere, da so organizatorji pognali kolesje priprav za izvedbo 51. Tabora slovenskih pevskih zborov. Po besedah predsednika tabora Mateja Šteha je bilo letos za priprave nekoliko manj časa, zato so se odločili, da bodo v program uvrstili predvsem najbolj priljubljene tradicionalne slovenske ljudske pesmi, ki jih ima v svojem repertoarju večina zborov. S tem so jim olajšali kratke priprave na nastop. Tabor se je začel s sobotnim koncertom slovenskih pevskih zborov iz zamejstva in tujine, ki je tradicionalno potekal v avli OŠ Ferda Vesela. Na koncert se je prijavilo sedem zborov, zaradi bolezni zborovodje, pa so zadnji hip nastop odpovedali naši rojaki iz Gornjega Senika na Madžarskem. Vseeno so v Šentvid prišli naslednji dan in nastopili na zaključnem združenem nastopu. Zbrani publiki so se tako na predvečer tabora predstavili poleg domačih, ženskega in moškega zbora KD Vidovo in vokalne skupine Šentviški slavčki, še zbori iz Hrvaške (MePZ Slovenski dom, Zagreb, MePZ Bazovica, Reka, MePZ Encijan, Pula), Bosne in Hercegovine (MePZ Davorin Jenko, Banja Luka) in iz Srbije (Pojoča Družba, Beograd in MePZ Planika, Zrenjanin). Letošnji Tabor je bil jubilejni za MePZ Bazovica iz Reke, ki je letos v Šentvidu nastopal že 45-ič.
Slavnostni govornik, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS
ima pesem neustavljivo moč in je preživela tudi vse preizkušnje minulega časa. Tudi dirigent Igor Švara, ki je tudi letos spretno vodil nastop združenih pevskih zborov, je prepričan, da se bodo zbori množično vračali v Šentvid pri Stični tudi v prihodnjih letih, dokaz temu je tudi njihov odziv in udeležba na letošnjem »pokoronskem« Taboru. Takšnih, ki že več desetletij prihajajo v Šentvid pa je kar nekaj in tudi letos so tisti najvišji jubilanti prejeli posebne plakete, med njimi pa tudi Rudarski pevski zbor Loški glas iz Lok pri Zagorju, ki je letos prepeval v Šentvidu že 50-ič.
Jubilanti, Rudarski pevski zbor Loški glas, ki je letos v Šentvidu prepeval že 50-ič
Odraslim zborom so se pridružili tudi združeni otroški in mladinski zbori
Nedeljski program se je začel že v dopoldanskem času, ko so ulice Šentvida poleg pevcev preplavile tudi stojnice in številni obiskovalci. Trg pod cerkvijo je postal oder na prostem, na katerem so se predstavljali različni izvajalci. Osrednja nedeljska prireditev se je začela z slavnostno povorko vseh sodelujočih zborov, v povorki pa so poleg pevcev sodelovali še konjeniki in vprege Konjerejskega društva Radohova vas in Društva prijateljev konj Višnja Gora, narodne noše, domači folklorniki, trebanjske mažoretke ter godba iz Dobrepolja in Vodic. Nastop združenih pevskih zborov je tudi letos v živo prenašala TV Slovenija, ki je pred začetkom prenosa s kratkim posnetkom pokazala tudi nekaj utrinkov iz ulic Šentvida in izjavo pokojnega Staneta Pečka, dolgoletnega taborskega scenarista in programskega vodja, ki je preminul na začetku leta. Prav Pečku so organizatorji poklonili letošnji Tabor, tako so pevci in poslušalci skozi program lahko prisluhnili njegovim citatom in mislim, ki so bile vpletene v vezno besedilo, scenarij tokratne izvedbe pa je prvič pripravljala Dragica Šteh. Osrednje geslo 51. Tabora »Pusti pevcu pesem peti« je sporočalo, da
Združeni moški zbori
Okrog tisoč pevk in pevcev je na prizorišču pri Osnovni šoli Ferda Vesela nagovoril letošnji slavnostni govorec Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS. Nanje se je obrnil s pomenljivimi mislimi o pesmi in zborovski glasi, pri čemer ima pomembno vlogo tudi tradicija šentviškega pevskega tabora, za katerega je dejal, da je praznik petja, prijateljstva, druženja in miru. Svoj nagovor je zaključil: »Zato pojmo. Naj se dvigne zvonki glas, naj zajadra čez meje, naj objame morje griče in gore, naj seže čez reke, naj seže v vsako srce in naj sporoči ljudem sveta, tukaj smo veseli Slovenci doma.« Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je udeležence ob zaključku povabil na 52. Tabor slovenskih pevskih zborov prihodnje leto. V programu so nastopili tudi združeni otroški in mladinski pevski zbori Osnovne šole Fer-da Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Stična, OŠ Zagradec in OŠ Do-brepolje, pod taktirko domače zborovodkinje Simone Zvonar. Navdušili sta tudi Godba Stična in Folklorna skupina Vidovo. Program pa so z recitacijami popestrili dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, sicer domačini, Ana Adamlje, Vanja Pevc in Vid Habič, napovedovalka programa pa je bila Anica Volkar.
Obuditev Tabora po prekinitvi zaradi epidemije je bil zahteven izziv, ki pa so se ga organizatorji v vrstah kulturnega društva Tabor slovenskih pevskih zborov, šentviške šole, domače
Domači gimnazijci Srednje šole Josipa Jurčiča so v veznem besedilu prebirali misli Staneta Pečka
krajevne skupnosti, občine, JSKD, zveze kulturnih društev in šentviških društev spretno lotili in dokazali, da ostaja prireditev tesno povezana s krajem in občino in ima zato zagotovljeno prihodnost.
Obudili tudi spremljevalni program in ponudbo VidArt 2022
Domača krajevna skupnost je z gasilskim in drugimi društvi tudi ob letošnjem Taboru pripravila bogat spremljevalni program. Kot že nekaj zadnjih let, so tudi letos na šentviškem trgu in ulicah pripravili sejemsko in kulturno-zabavno ponudbo, t. i. VidArt Šentvid pri Stični 2022. Obiskovalcem so bile na voljo stojnice z različno ponudbo ročnih del in umetnostne ter domače obrti, predstavljala so se domača društva, šentviški likovniki so med drugim postavili razstavo slik na prostem, seveda pa ni manjkalo tudi raznih dobrot in stojnic z gostinsko ponudbo. Domači gasilci so tradicionalno taborsko dogajanje zaključili z veselico.
Gašper Stopar
4
Občina
julij-avgust 2022
številka 6
Sc
Hïcmoi
Od sedaj se tudi v Hirschaidu imenuje ulica po Ivančni Gorici
Skulptura sklenjenih rok-simbolično darilo ob 20-letnici partnerstva
V	pobrateni občini Hirschaid potekale slovesnosti ob 20-letnici pobratenja
V	dneh od 8. do 10. julija se je delegacija iz občine Ivančna Gorica v pobrateni občini Hirschaid udeležila slovesnosti v počastitev 20-letnice pobratenja in 150-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Hirschaid. Občini sta ob tej priložnosti obnovili zavezo o medsebojnem sodelovanju.
Praznovanje 20-letnice pobratenja se je leta 2019 začelo v občini Ivančna Gorica, ko so občani pobratene občine Hirschaid prisostvovali večdnevnemu programu v občini Ivančna Gorica. Do praznovanja obletnice v Hirschaidu pa zaradi spremenjene zdravstvene situacije naslednje leto ni prišlo in tako je obeležitev 20-letnega jubileja v Hirschaidu potekala šele letos.
Delegacijo pod vodstvom župana Dušana Strnada in predsednika Gasilske zveze Ivančna Gorica Jureta Strmoleta so sestavljali člani občinskega sveta in občinske uprave, skupaj s podžupanjo Martino Hrovat in direktorico občinske uprave dr. Andrejko Miše Glavič ter predstavniki naših gasilskih društev. Osrednji dogodek v počastitev 20-letnega partnerstva obeh občin je bilo odprtje t. i. aleje Ivančna Gorica, ki je bila urejena v bližini njihove šole Realschule Hirschaid. Na območju ob novozgrajeni aleji je trenutno v teku gradnja novega vrtca, v prihodnjih letih pa bo območje pozidano s stanovanji in poslovnimi objekti. Ob otvoritvi sta župana Dušan Strnad in Klaus Homann poudarila pomen negovanja medsebojnih odnosov. Že pred leti je bila tudi v Ivančni Gorici poimenovana cesta po občini Hirschaid. S takšnimi dejanji obe občini poudarjata in utrjujeta zavedanje o partnerstvu med prebivalci obeh občin.
V	nadaljevanju sobotnega večera je sledila slavnostna večerja, ki sta se je, poleg občank in občanov obeh občin udeležila, tudi bavarska ministrica za evropske zadeve Melanie Huml in okrajni upravitelj Okrožja Bamberg Johann Kalb. Oba sta poudarila pomen mednarodnega povezovanja na lokalni ravni in to še posebej v času, ko Evropo in svet pretresajo številne politične in gospodarske težave. Ministrica Humlova je izpostavila aktualno reševanje energetske krize in kot možnost omenila iskanje novih povezav energetske oskrbe preko jugovzhodnega dela Evropske unije, kamor spada tudi Slovenija.
Občina Hirschaid je ob tej priložnosti podarila Občini Ivančna Gorica leseno skulpturo v podobi sklenjenih rok, ki simbolizirajo prijateljstvo, mir in sodelovanje. Župana Strnad in Homann pa sta podpisala listino o potrditvi zaveze o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju obeh občin. Drugi vrhunec obiska v Hirschaidu je bilo praznovanje 150-letnice gasilskega društva iz Hirschaida. Dopoldan je na prireditvenem prostoru potekalo ekumensko bogoslužje s katoliškim in evangeličanskim duhovnikom, po kosilu pa se je praznovanje nadaljevalo s slavnostno parado, katere se je udeležilo več kot sto gasilskih in drugih društev iz širše okolice Hirschaida. V paradi je imela mesto tudi delegacija iz pobratene občine Ivančna Gorica, skupaj z našimi uniformiranimi gasilci in gasilskim praporjem GZ Ivančna Gorica in ostalimi člani delegacije. V mimohodu po ulicah Hirschaida so sodelovale tudi konjske vprege, stara gasilska vozila in številne godbe, prebivalci in obiskovalci pa so mimohod
Delegacija iz občine Ivančna Gorica na aleji Ivančna Gorica
Praznovanje 150-letnice Gasilskega društva Hirschaid se je začelo z ekumenskim bogoslužjem
Slovenska delegacija v slavnostnem mimohodu
S slovensko zastavo je pozdravljal prijatelj Gerd Porzky
V slavnostni paradi je sodelovalo okoli 140 skupin in društev
pozdravljali ob cestah in s hišnih dvorišč. Na slovesnosti pod velikim prireditvenim šotorom z več kot 3000 gasilci in ostalimi obiskovalci sta čestitke izrekla tudi župan Strnad in predsednik GZ Ivančna Gorica Jure Strmole ter tamkajšnjemu društvu izročila spominsko darilo. Slovesnosti so prisostvovali tudi predstavniki prijateljske občine Leschnitza iz Poljske.
Poudariti velja, da so vezi med gasilskimi društvi med obema občinama zelo tesne in so pomembno prispevale h krepitvi odnosov med obema občinama, kar je tudi privedlo do pobratenja občin leta 1999. Tem povezovanjem so sledila tudi druga društva in ustanove iz obeh občin. Pred leti tudi letalska kluba iz obeh občin, redna je tudi šolska izmenjava, razen v času epidemije so kar nekaj obiskov in izmenjav opravile naše kmetice in tamkajšnje članice ženske zveze. Prav tako tesni so tudi posamezni poslovni in gospodarski stiki.
Delegacija iz Ivančne Gorice se je tudi tokrat spomnila zakoncev Huberta in Ingeborg Patzelt in se jima poklonila na njunem grobu. Slednja sta bila zaslužna za prve stike s samostanom Stična in začetek povezovanja občank in občanov obeh občin.
Ob obisku v Hirschaidu so predstavniki občine Hirschaid ob tej priložnosti gostom iz Ivančne Gorice razkazali in predstavili nekaj najnovejših občinskih investicij, ogledali pa so si tudi kmečki muzej v sosednjem Frensdorfu.
Spominsko darilo gasilcem sta izročila župan Dušan Strnad in Članice ženske zveze iz Hirschaida so udeleženke iz naše obči-predsednik gasilske zveze Jure Strmole	ne obdarile s šopki
Matej Šteh
A
Sobrače
(O)

julij-avgust 2022
številka 6
Občina
5
Občinska gradbišča
Gradnja vrtca v Šentvidu pri Stični poteka po načrtih
škega najdišča Cvinger. Gradnjo vodovoda in kanalizacije izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje, s podi-zvajalcem Komunalne gradnje Grosuplje. Grofija leži na območju večjega prazgodovinskega obzidanega in utrjenega gradišča - Virskega mesta, ki ga danes imenujemo Cvinger. Gre za znano železnodobno arheološko najdišče, zato se pred začetkom izgradnje izvajajo arheološka izkopavanja. Začetek del si je v petek ogledal tudi župan Dušan Strnad.
Vodovod tudi na Obolnem
Občina Ivančna Gorica je začela z izgradnjo vodovodnega sistema tudi na območju Krajevne skupnosti Metnaj in sicer proti najvišjem vrhu občine na Obolnem. Občina je že pred leti pristopila k iskanju najustreznejše rešitve oskrbe s pitno vodo na tem območju. Zgrajena bo nova veja vodovodnega sistema v dolžini nekaj več kot 1,5 kilometra, del sistema bo tudi nova črpalna postaja, ki bo zagotavljala ustrezen tlak v sistemu. Dela izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje. Vrednost pogodbe znaša 248.679,47 EUR z DDV.
Med Dobom in Bogo vasjo popolna rekonstrukcija ceste
in javna razsvetljava na relaciji od začetka prepustov do uvoza proti Selah pri Dobu in Podborštu. Vrednost gradbene pogodbe znaša 497.659,58 EUR z DDV. Uporabniki cest in krajani so naprošeni v času gradnje za razumevanje in upoštevanje označb za obvoz.
Na Marofu že asfaltirajo novo krožišče
Izvajalec gradnje zahodne obvoznice Ivančna Gorica, podjetje Eltim d. o. o. je v teh dneh začelo z zaključnimi deli na novem krožišču na Marofu. V času asfaltiranja, predvidoma do konca julija, velja popolna zapora ceste od konca naselja Ivančna Gorica do Marofa. Uporabnike cest in krajane prosimo za razumevanje in upoštevanje označb za obvoz.
Gradnja železniškega nadvoza napreduje
Medtem, ko je izgradnja obvoznice občinska investicija, pa država gradi nadvoz nad železniško progo na Malem Hudem. V Ivančni Gorici, natančneje pri krožišču in nogometnem stadionu. Izvajalec del CGP Novo mesto je že zgradil podporno konstrukcijo in se pripravlja na betoniranje nadvoza.
Gradnja novega 8-oddelčnega vrtca v Šentvid pri Stični, ki ga gradi Občina Ivančna Gorica, je v polnem teku. Na lokaciji gradbišča ob gasilskem domu v Šentvidu pri Stični so delavci podjetja GPI Tehnika iz Novega mesta že zgradili obod objekta, strešno ploščo, notranje predelne stene in začeli z vgradnjo strojnih inštalacij, elektro inštalacij in stavbnega pohištva. Sledila bodo obrtniška dela, montaža oken in vrat, izdelava estrihov, keramike in fasade. Sočasno je že naročena tudi kuhinjska oprema in pohištvo. Novi vrtec bo bistveno pripomogel k zmanjšanju števila odklonjenih otrok in bo odprt letos jeseni.
Lepša in varnejša podoba osrednjega križišča v Stični
Pred kratkim je izvajalec del, podjetje Milan Pušljar s. p. začel z deli za rekonstrukcijo ceste Dob - Boga vas v Krajevni skupnosti Dob pri Šentvidu v skupni dolžini skoraj 900 metrov. Nova cesta bo širša, zgrajena bosta tudi dva nova mostička-prepusta za poplavne vode, ki bosta nadomestila dosedanja, zgrajena v času med obema vojnama.
V sklopu projekta bosta zgrajena tudi pločnik za pešce
Nadvoz se bo navezal na Stantetovo ulico v industrijski coni oz. novozgrajeno obvoznico v smeri proti Stični. Z izgradnjo zahodne obvoznice in nadvoza čez železniško progo želi Občina Ivančna Gorica razbremeniti tovorni in osebni promet in s tem tudi nivojski železniški prehod v samem občinskem središču.
Gašper Stopar in Matej Šteh
V centru Stične je stekla obsežna rekonstrukcija cestišča na vhodu v naselje, v sklopu katere se sanira tudi odvodnjavanje meteornih voda in ureja mostiček čez stiški potok. V drugi fazi del se bo obnovila še cesta do podružnične šole.
Na Grofiji poteka gradnja vodovoda in kanalizacije
Občina Ivančna Gorica je pred kratkim začela z gradnjo kanalizacije in vodovoda na Viru pri Stični, natančneje na območju stanovanjskih objektov zaselka Vrh, bolj poznanega pod imenom Grofija. Trenutku so v teku še predhodne arheološke raziskave, saj gradnja poteka na območju arheolo-
Poletni čas bo zaznamovan s številnimi gradbenimi projekti po občini
Pred začetkom poletnih počitnic se je na eni izmed zadnjih sej v mandatnem obdobju 2018-2022, na 30. redni seji sestal Občinski svet Občine Ivančna Gorica in razpravljal o desetih točkah dnevnega reda.
Po sprejetju zapisnika in realizaciji sklepov zadnje seje, je svetnicam in svetnikom obširno poročilo o trenutnih investicijah in dogajanjih v občini spregovoril župan Dušan Strnad. Povedal je, da bo poletni čas v občini zaznamovan predvsem po številnih odprtih gradbenih projektih. Naj omenimo, da pospešeno poteka gradnja nadvoza čez železniško progo pri Malem Hudem, pred zaključkom je gradnja zahodne obvoznice in krožišča pri Marofu, v teku so tudi gradnja 8-oddelčne-ga vrtca v Šentvidu, prenova ceste Dob - Boga vas, prenova prostorov v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, prenova športnega igrišča v Stični ... Pod to točko so svetniki prisluhnili tudi informaciji o polletni realizaciji Proračuna Občine Ivanč-na Gorica za leto 2022, ki jo je predstavila vodja finančnega oddelka v občinski upravi Tatjana Božič. V nadaljevanju so svetniki prisluhnili obširnima poročiloma o delovanju Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični v letu 2021, ki ga je podala ravnateljica Angelca Mo-horič, in poročilu direktorice Zavoda za kulturo in turizem Prijetno
domače Ivančna Gorica Maje Lampret. Na seji sta bili s strani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti predstavljeni tudi poročili o delovanju Osnovne šole Stična in Osnovne šole Zagra-dec za leto 2021.
Občinski svet je med drugim razpravljal in podprl pobudo Zveze športnih organizacij Ivančne Gorice za dvig sredstev namenjenih učenju in dvigu plavalnih veščin. Športna zveza v zadnjih dveh letih zaradi epidemije ni uspela v celoti uresničiti programe namenjenih učenju pla-
vanja. S povečanjem sredstev jim bo omogočeno, da bodo v poletnih mesecih organizirali plavalne urice za najmlajše plavalce začetnike, ki jih bodo kombinirali s tečaji plavanja za ranljive skupine. Občinski svet je še podal soglasje k statutu Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in sprejel sklepe o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra. Občinski svet bo naslednjo sejo izpeljal v mesecu septembru. Ta pa bo verjetno zadnja v tej sestavi občinskega sveta.
Gašper Stopar
6
Občina
julij-avgust 2022
številka 6
So
OTtmoi
Stekla tudi prenova zdravstvenega doma
V minulih letih Občina Ivančna Gorica in Zdravstveni dom Ivančna Gorica s številnimi investicijami v prostore in opremo uspešno sledita potrebam zdravstvenih storitev v naši občini. To se je nenazadnje dobro pokazalo tudi v času epidemije novega koronavirusa. Po gradnji prizidkov in novih prostorov v nadstropju lekarne, je zdajna vrsto prišla še obnova starega, osrednjega dela zdravstvenega doma v Ivančni Gorici. Trenutno je v teku rekonstrukcija prostorov v obsegu 600 m2 za izvajanje splošne, družinske in zobozdravstvene dejavnosti. Prenova bo prinesla tudi nekaj dodatnih prostorov, skupaj pa bodo v obeh nadstropjih osrednje stavbe
urejene štiri ordinacije družinske medicine, šest zobozdravstvenih ambulant in štiri referenčne am-
bulante. Prenova bo zaključena do konca letošnjega leta, v času del pa zdravstveni dom redno dejavnost izvaja po prilagojenem urniku in tudi na drugih lokacijah. Gradbena dela izvaja podjetje Lesnina MG oprema d. d. iz Ljubljane, prenovo pa bosta ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje krila tudi Občina Ivančna Gorica in Zdravstveni dom Ivančna Gorica. Celotna investicija je ocenjena na 1,2 milijona evrov.
Matej Šteh
Klasjev okoljski kotiček
Podnebne spremembe - čas je, da ukrepamo
Pred kratkim je Arso (Agencija Republike Slovenije za okolje) izdala zanimivo zgibanko, ki podaja oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Projekcije niso nič kaj rožnate, a še vedno je čas, da ukrepamo in preprečimo najhujše spremembe. Če vsaj malo zasledujemo medije ali vsaj površno spremljamo vremenske pojave, tudi nam, največjim nejevernežem, postaja jasno, da tako nagle podnebne spremembe niso naravni cikel, ampak so to spremembe, ki smo jih s svojo dejavnostjo sprožili ljudje s svojim načinom življenja. Vendar ne le ljudje tam nekje, ampak tudi ljudje, ki živimo v občini Ivančna Gorica. Matthias Schmelzer, nemški ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist ter podoktorski raziskovalec na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni in Laboratorija za novo ekonomijo pravi, da najbogatejših 10 % svetovnega prebivalstva (kamor sodimo tudi Slovenci) proizvede več kot % vseh izpustov toplogre-dnih plinov, najrevnejša polovica svetovnega prebivalstva pa jih proizvede le 10 %. Naša potrošnja in posedovanje materialnih dobrin sta bistveno preveliki in posledično soustvarjamo mnogo prevelike količine toplogrednih plinov, ki imajo odločilen vpliv na segrevanje ozračja oz. na podnebne spremembe. A ne smemo samo čakati na odločitve vlad in podjetij, ljudje sami se moramo angažirati in narediti korake k spremembam. Le pritisk ljudi in širše družbe bo sprožil spremembe v pravo smer. Kaj konkretnega pa lahko naredimo posamezniki in družine, da zaustavimo segrevanje našega planeta? Na Ars-u ponujajo več preprostih ukrepov: - močne in potratne sijalke zame-
njajmo s takimi z manj moči oz. bolj varčnimi;
perilo sušimo na zraku, ne v su-šilcih perila;
perilo perimo pri nizkih temperaturah;
očujmo in reciklirajmo odpadke, predvsem pa jih ustvarjajmo čim manj;
bencinski ali dizelski avtomobil zamenjajmo za hibridnega ali električnega;
uživajmo čim več hrane rastlinskega izvora in čim manj mesa; samooskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu (npr. solarne celice); ne uporabljajmo avtomobila, če to ni potrebno. Za prevoz čim več uporabljajmo kolo ali skiro ali pojdimo peš.
odpovedujmo se letalskim prevozom, ki so veliki onesnaževalci in potrošniki fosilnih goriv; ne kupujmo novih oblek, če to ni nujno potrebno; v trgovinah na splošno kupujmo manj in tisto bolj premišljeno. Najbolje, da imamo seznam. izogibajmo se plastični embalaži, kolikor je le mogoče; v trgovinah ne jemljimo tankih plastičnih vrečk, ampak prine-simo s seboj npr. bombažne za
TESTIRANJE V MESECU JULIJU IN AVGUSTU
PONEDELJEK 12.00-13.00 TOREK 12.00-13.00 SREDA 12.00-13.00 ČETRTEK 12.00-13.00 PETEK 12.00- 13.00
DNE 15. 8. 2022 TESTIRANJA NI.
Na testiranju je obvezna uporaba zaščitne maske in ohranjanje varnostne razdalje.
CEPLJENJE PROTI COVID-19 V MESECU JULIJU IN AVGUSTU
SREDA 13.30-14.30 (samo naročeni)
Obveščamo vas, da se je na cepljenje proti Covid-19 potrebno predhodno naročiti.
Naročite se lahko od ponedeljka do petka, med 7.00 in 19.30 na informacijah zdravstvenega doma. Cepljenje poteka v steklenem delu med lekarno in zdravstvenim domom.
Kontaktna številka: 01/ 7819- 000
Dobrodelnost tudi v Ivančni Gorici! 1000 evrov v akciji Deželak = junak
3. junija je voditelj radijskega programa Radia 1 Miha Deželak v sklopu dobrodelne akcije obiskal tudi našo občino. Ob zvokih gasilskih siren in vodnega slavoloka PGD Ivančna Gorica je s kolesom (med Muljavo in Ivanč-no Gorico je prišlo do okvare kvadrocikla) prikolesaril pred stavbo Občine Ivančna Gorica, kjer ga je pričakala in pozdravila množica naših občank in občanov. Sprejela sta ga podžupan Tomaž Smole in direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič ter mu predala bon v vrednosti 1000 evrov. Podžupan se je Deželaku in ekipi Radia 1 zahvalil za vse, kar z akcijo podarijo otrokom širom po Sloveniji. Miha Deželak je letos, skupaj s poslušalci Radia 1, zbiral denarna sredstva za otroke iz socialno šibkih družin, da bodo lahko uživali na morskih počitnicah. Večina od njih celo prvič. Za presenečenje je tudi letos poskrbela ambasadorka občine Ivančna Gorica Nina Pušlar, ki je skupaj z množico Deželaku zapela avtorsko pesem Tople oči.
Gašper Stopar
večkratno uporab;
-	naredimo si vodnjake in čim več uporabljajmo deževnico;
-	popravimo stvari, ki se dajo popraviti in jih uporabljajmo še naprej;
-	izmenjajmo si stvari, ki jih več ne potrebujemo, mogoče jih potrebuje nekdo drug;
-	izogibajmo se nepotrebnemu tiskanju papirja in na splošno uporabljajmo čim manj papirja
Strokovnjaki na Arsu pravijo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno daljši in močnejši bodo vročinski valovi in s tem suše. Boljpogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bo vse manjsnežne odeje. Kako velike bodo te spremembe ob koncu stoletja je odvisno tudi od naših odločitev. Časa za ukrepanje nam zmanjkuje, kar nas ne sme navdati s strahom, ampak nas mora spodbuditi, da končno začnemo ukrepati takoj in na vseh ravneh. Navsezadnje, vse več strokovnjakov in znanstvenikov trdi, da se z manj da živeti bolje. Poskusimo.
Simon Bregar
A
Sobrače

m
julij-avgust 2022
številka 6
Stranke / Obvestila
7

ZDRAVSTVENI DOM IVAIlCNA GORICA,	ÇOWJJmri' health çewTHg
C I! ar J ll.ijr upi; udi tif »v 1 S.	fJUttHA ÇOHK*
1295 Ivanina Stiku	^^^ ^ ID λ D D V: 5192521045
SPREMENJEN URNIK IN LOKACIJA ZOBNIH AMBULANT
Zaradi prenove v ZD Ivančna Gorica, ki bo potekala do predvidoma sredine septembra 2022, zobne ambulante delujejo na drugih lokacijah in po spremenjenem urniku.
Urniki in druge informacije so dostopni na spletni strani ZD Ivančna Gorica in na tel. št. 01 781 90 00 (informacije ZD Ivančna Gorica). V nujnih primerih pokličite na eno od začasnih lokacij. ZA SPREJEM JE OBVEZNO PREDHODNO NAROČANJE.
prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča, Cesta občine Hirschaid 3, 1295 Ivančna Gorica, tel.: 01 78 78 513, delajo:
Darija Brlek, dr. dent. med., brlek.zd.ivg@gmail.com Anita Palamar, dr. dent. med., zobna.odrasli.palamar@zd-ivg.si Alenka Kotnik, dr. dent. med., zobna.mladinska.kotnik@zd-ivg.si Boštjan Lavriša, dr. dent. med., spec čelj. in zobn. ortoped., ortodont@ zd-ivg.si
Jure Klaj, dr. dent. med., spec čelj. in zobn. ortoped., ortodont@zd-ivg.
V prostorih OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 46, 1296 Šentvid pri Stični, Tel.: 01 78 87 811, delajo: Nataša Voler, dr. dent. med., zobna.mladinska.voler@zd-ivg.si Alja Barbič Majerič, dr. dent. med., zobna.odrasli.barbic@zd-ivg.si Jernej Jeras, dr. dent. med., zobna.odrasli.jeras@zd-ivg.si
V prostorih zasebne zobne ambulante BELI DENT, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica, Tel.: 031 722 535, delajo:
Petra Gracar Pekolj, dr. dent. med., zobna.odrasli.gracar@zd-ivg.si Jožica Lampret Kozlevčar, dr. dent. med., zobna.odrasli.jlampret@zd--ivg.si
DEZURNI ZOBOZDRAVNIK
OB SOBOTAH OD 7.00 - 12.00 OBVEZNO JE PREDHODNO NAROČANJE.
18. 6. 2022 Srednja šola Josipa Jurčiča
2.	7. 2022 Beli dent, Sokolska 5
9. 7. 2022 Srednja šola Josipa Jurčiča 16. 7. 2022 Beli dent, Sokolska 5 23. 7. 2022 Srednja šola Josipa Jurčiča 30. 7. 2022 Srednja šola Josipa Jurčiča 6. 8. 2022 Srednja šola Josipa Jurčiča 13. 8. 2022 Beli dent, Sokolska 5 20. 8. 2022 Klinika Križaj Muljava 27. 8. 2022 Srednja šola Josipa Jurčiča
3.	9. 2022 Srednja šola Josipa Jurčiča
01 78 78 513 031 722 535 01 78 78 513 031 722 535 01 78 78 513 01 78 78 513 01 78 78 513 031 722 535 01 788 68 17 01 78 78 513 01 78 78 513
ZOBNI RENTGEN
Zobni RTG ZD Ivančna Gorica v času prenove NE DELA! RTG slikanje lahko opravite v ZD Grosuplje, OBVEZNO JE PREDHODNO
NAROČANJE! NAROČANJE ZA RTG ZOB (ZD Grosuplje) PONEDELJEK 12.00-14.00 TOREK 8.00-11.00 ČETRTEK 12.00-14.00
Naročite se lahko po telefonu na tel. številko 031-742-134 ali preko elektronske pošte: zobnirtg@zd-grosuplje.si
USTNI HIGIENIK
Ustni higienik ZD Ivančna Gorica v času prenove NE DELA. Za naročanje in novo lokacijo pokličite na tel. št. 041 333 827.
Praznovali smo dan državnosti, pred nami so počitnice!
Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Me-žan, Magdalena Butkovič, Uroš Dežman, Silvo Praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole smo se udeležili 30. redne seje občinskega sveta. Prav tako smo se udeležili proslave ob dnevu državnosti.
SDS
Na zadnji seji pred dopusti smo se ob informacijah, ki jih je podal župan Dušan Strnad, seznanili s poročili o delu javnih zavodov v preteklem letu. Nekatera so podale direktorice zavodov, druge so nam posredovali preko Odbora za negospodarstvo in družbene dejavnosti. Sprejeli smo tudi sklepe o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Ivančna Gorica za leto 2022 in o ukinitvi statusa javnega dobra ter soglasje k Statutu Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Kot predse-
dnik Komisije za vrednotenje športnih programov za leto 2022, sem na pobudo Zveze športnih organizacij predlagal dvig sredstev namenjenih za učenje plavanja, kar smo svetniki soglasno potrdili. Tudi letos smo praznovali dan državnosti na Polževem. Že tradicionalno se je praznovanje na Polževem začelo z mašo za domovino, ki jo je ob somaševanju domačih duhovnikov daroval novomeški škof msgr. Dr. Andrej Saje. Kot je povedal, so se na Polževem zbrali vsi tisti, ki v srcu dobro mislimo in imamo domovi-
no radi. Po maši je zbrane v uvodu pozdravil župan Dušan Strnad, ki je eden od najbolj zaslužnih, da se na Polževem srečujemo že vse od leta 2003. Ob 31. letnici praznovanja naše države je domoljube na Polževem nagovoril letošnji slavnostni govornik dr. Jože Plut, prvi slovenski vojaški vikar.
Praznovanja pa se je udeležil tudi dr. Anže Logar, predsednik sveta SDS, ki na prihajajočih volitvah kandidira za predsednika države. Prišel je z družino in se udeležil maše in prireditve, ob koncu pa je še po-kramljal s prijatelji in podporniki. VERJAMEMO, DA JE DR. ANŽE LOGAR SPOSOBEN PRESEČI DELITVE IN ZAGOTOVITI SODELOVANJE ZA BOLJŠO PRIHODNOST - ZATO IMA NAŠO PODPORO! VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETEN DOPUST IN POČITNICE!
Tomaž Smole, predsednik OO SDS
Obvestila ZD Ivančna Gorica
Z dnem 27. 6. 2022 smo poleg zobnih ambulant z prenovo začeli tudi v pritličju zdravstvenega doma, kjer so
do zdaj delovale splošne ambulante
Lane Pivk Kompoljšek, dr. med. spec. druž. med. in
Primoža Nagodeta, dr. med. spec. druž. med.
V času prenove, ki je predviden do jeseni, bodo ambulante delovale v ZGORNJEM NADSTROPJU LEVO. Telefonske številke ambulant ostajajo nespremenjene.
AMBULANTA
Janez Zupančič, dr. med.
Pivk Lana, dr. med. Nagode Primož,dr. med Žirovnik Kuster Katarina, dr. med. Plut Švigelj Mateja, dr. med. Rokvič Vlatka, dr. med. Bratož Vidmar Katarina, dr. med.
ŠTEVILKA
01/7819-062 (za naročanje zdravil in ostalo)
01/7819-063 (za naročanje na pregled)
01/7819-011
01/620-47-75
01/7819-015
01/7819-065
01/7819-067
01/7819-068
Zaradi prostorske stiske bo sprejemanje telefonskih klicev po vseh splošnih ambulantah za čas adaptacije v dopoldanskem času vsak dan do 12.00.
V	času rednih ambulant, v primeru življenjske ogroženosti in potrebe po nujni medicinski pomoči kličite na tel. 041-726-875 ali številko 112.
Prosimo vas, da čim večkrat uporabite komunikacijo preko elektronske pošte, na katero bomo odgovorili v roku 2-3 delovnih dni.
V	kolikor zdravnik glede na vaše zdravstveno stanje odredi pregled v IZOLIRJU, je le ta sedaj lociran v steklenem delu med Lekarno in Zdravstvenim domom.
Obveščamo vas, da je za vstop v zdravstveni dom še vedno potrebno NAROČANJE. Izjema je nujna medicinska pomoč.
Vstop pacientom v zdravstveni dom, ki imajo znake respiratornih okužb ali Covid-19 brez predhodnega dogovora z osebnim zdravnikom NI DOVOLJEN.
Zaradi vse večjega števila okuženih z virusom Covid- 19 za vstop v ZD priporočamo uporabo zaščitne maske.
AMBULANTA V ZAGRADCU
Zaradi letnih dopustov je splošna ambulanta na lokaciji v Zagradcu v mesecu juliju in avgustu zaprta. Nadomeščanje je organizirano v ZD Ivančna Gorica.
NOVA LOKACIJA FIZIOTERAPIJE ZD IVANČNA GORICA
Od 4. 7. 2022 smo s storitvami fizioterapevtskih obravnav začeli na novi lokaciji, na naslovu: LJUBLJANSKA CESTA 4b, 1295 Ivančna Gorica.
Pripravila: Mateja Kocjan, pomočnica direktorja za ZN
Gospodarstvo
julij-avgust 2022
številka 6
8
Kaj se dogaja v gospodarski coni Škrjanče?
3e
A
KRKA aneinaj nmjm
Marsikaj. Ob našem obisku cone smo lahko občudovali prva dva postavljena poslovna objekta, za eno od teh je lastnik že uspešno pridobil uporabno dovoljenje in v svoji novi proizvodni stavbi tudi že obratuje. Na nekaj parcelah je opaziti intenzivno gradnjo novih poslovnih stavb, druga so v uporabi kot pomožne logistične površine z začasnimi premičnimi montažnimi objekti. Na nekaj parcelah pa še ni opaziti nobene vidne aktivnosti, ker so investitorji še v fazi načrtovanja gradenj oz. še pridobivajo zahtevana dovoljenja in soglasja pred začetkom gradnje.
Naj spomnimo, septembra bo minilo tri leta od otvoritve nove indu-strijsko-podjetniške cone Škrjanče. Po nekaterih pričakovanjih lokalne skupnosti naj bi v tem času v coni delovalo že večina podjetij. Realnost pa je žal precej drugačna. Kaj so razlogi?
V času od otvoritve komunalno opremljenih parcel v coni pa do danes se je svet spopadal s posledicami ukrepov zaradi pandemije. Doživeli smo nepričakovane zastoje proizvodnih procesov zaradi pomanjkanja elektronskih komponent, ki jih je občutila predvsem avtomobilska industrija in z njo povezani tudi slovenski dobavitelji. Nadalje je tudi zaradi spodbujevalne monetarne politike evropskih držav in ukrepov svetovnih centralnih bank, da obdržijo medban-čno obrestno mero v negativnem območju, postalo dolgoročno zadolževanje in državne spodbude precejugodna oblika financiranja večjih investicij. Za posledico smo lahko vsi bili priča razmahu gradbene dejavnosti. Povpraševanje še danes presega zmožnosti našega operativnega gradbenega sektorja. Medtem so se zaradi realnih razlogov, včasih pa tudi zaradi taktičnih poslovnih odločitev, pričeli dražiti gradbeni materiali. Prav tako je bila
otežena njihova dobava - večinoma upravičeno, marsikdaj pa povzročena umetno. Predvsem zato, da so lahko tako proizvajalci kot tudi prodajna veriga »upravičili« ponekod tudi dvomestne dvige cen materialov in storitev glede na cene iz predkoronskih časov. Vse zapisano je tudi razlog, poleg birokratskih ali pa subjektivnih ovir, da gradnja in selitev dejavnosti v gospodarsko cono ne poteka tako hitro, kot so morda nekateri pričakovali. Podjetnik Milan Pušljar je z uradnim odprtjem nove cone z urejeno vso infrastrukturo in predajo parcel njihovim lastnikom, pred slabimi tremi leti uresničil del svoje vizije. Želel je omogočiti predvsem lokalnim proizvodnim, storitvenim in logističnim podjetjem prostor za rast, širitev poslovanja in medsebojno poslovno povezovanje na funkcionalno opremljeni lokaciji, ki je dostopna in blizu hitrim prometnim povezavam. Na tej poti je tudi sam naletel kar na nekaj pričakovanih in tudi nepričakovanih ovir, ki so krojile časovnico izgradnje in opremljanja parcel za drugo fazo, v kateri lahko investitorji uresničijo vsak svojo poslovno vizijo. Da je bila odločitev Pušljarja za postavitev druge ivanške gospodarske cone prava, je pokazalo veliko zanimanje podjetnikov iz naše in nam sosednjih občin. Zato so bile vse razpoložljive parcele rezervirane in prodane že v najzgodnejši fazi načrtovanja cone.
Vsaj 18 podjetij in 200 novih delovnih mest
V	coni bo delovalo 18 podjetij, občini bo neposredno »prinesla« vsaj 200 novih delovnih mest, posredno pa bodo poslovne aktivnosti podjetij v coni prispevale številne pozitivne učinke tudi drugim subjektom v občini.
Prvo podjetje, ki je v coni že postavilo novo poslovno stavbo in tja preselilo svojo dejavnost, je družinsko podjetje Žugič s 40-letno tradicijo obdelave kovin, izdelavo kovinskih vrtnih in balkonskih ograj, drsnih samonosnih dvoriščnih vrat, nadstreškov, stopnic, zapornic in kovinskih avtomatov. Druga zaključena poslovna stavba na samem vhodu v cono pripada podjetju Avtoservis Caroliner Zajec, ki je trenutno v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja. Zaključujejo se tudi gradbena dela za eno največjih prodajno-pro-izvodnih objektov v coni, ki jo gradi podjetje Cementni izdelki Gorec iz Šentlovrenca pri Veliki Loki. Podjetje K&K Agro-trade, ki sodi med največje slovenske dobavitelje surovin za pekarsko in slaščičarsko industrijo je prav tako že pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo svojega poslovnega objekta.
V	fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za nove proizvodne kapacitete je tudi podjetje Fines iz Grosuplja, ki razvija in proizvaja visokokakovostne konvekcijske,
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč prejemnik zlate čebele
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je na letošnji svetovni dan čebel in slovenski čebelarski praznik, ki ju praznujemo 20. maja, v Državnem svetu Republike Slovenije prejel nagrado zlata čebela.
Spomnimo, da je bila nagrada prvič podeljena lani decembra v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori. Zlata čebela je državna nagrada za izjemne dosežke na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Letošnjega nagrajenca je izbral sedemčlanski Odbor za podelitev zlate čebele v sestavi: dr. Jože Podgoršek, dr. Katarina Zeller-Groznik, Jure Čuš, Matjaž Florjane Lukan, Natalija Polenec in dr. Peter Kozmus. Nagrado lahko prejme državljan Republike Slovenije (RS) ali tuji državljan, pravna oseba ali druga organizacija s sedežem v RS ali tujini ali mednarodna organizacija. V obravnavo
za podelitev letošnje zlate čebele je odbor prejel 13 prijav, ki so predlagale 12 posameznikov oziroma pravnih oseb iz Egipta, Francije, Grčije, Italije, Kitajske, Libije, Nemčije in Slovenije.
V finalni izbor so se uvrstili trije kandidati: egiptovsko biodinamič-no združenje Demeter Egypt, francoska mreža biotske raznovrstnosti za čebele Reseau Biodiversite pour
parne, pizza in druge specialne peči za pekarne, slaščičarne, trgovine in gostinske obrate. Septembra naj bi z gradnjo na 4.500 kvadratnih metrih veliki parceli začelo še logistično podjetje Topp iz Šentvida pri Stični.
Nekajparcel pa je tudi že zamenjalo lastnike in tako bo na primer v Ivančni Gorici postavilo nov pro-dajno-servisni center ljutomersko podjetje Arko, ki med drugim zastopa podjetje Hiab, Loglift Jonsered, Multilift, Meiller in Zepro. Novo delavnico pa že gradi podjetje Mizarstvo Ogrin iz Temenice. Milan Pušljar pravi, da je kljub temu, da so vse parcele že lastni-
ške, interes s strani slovenskih podjetij za vstop v cono še vedno zelo velik. Nekaj parcel je medtem že zamenjalo lastnike. Rešitev za druga zainte resirana podjetja, ki bodo omogočila še dodatna delovna mesta in tudi širitev gospodarskega vpliva naše občine, ki leži ob eni najpomembnejših slovenskih prometnic, pa predstavlja le širitev obstoječe cone. V načrtu in kmalu tudi v izvedbi, je še dodatna povezovalna cesta v cono na državno cesto, z novim krožiščem pri Škrjančah ter traso ceste ob obstoječi avtocesti.
Franc Fritz Murgelj
les Abeilles in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je bil kot prejemnik nagrade potrjen soglasno.
Prav predsednik Noč je zaslužen za prepoznavnost naše občine in Višnje Gore kot zibelke kranjske čebele. Tudi ideja o Hiši kranjske čebele je bila ena izmed njegovih številnih pobud.
Matej Šteh
V Kolesarski center tudi po avtodele in opremo za motorna kolesa
Lastniki kolesarskega centra Unibike, ki ga vsi kolesarski navdušenci že dobro poznamo, so svoje poslovanje razširili tudi z dobavo in prodajo avtodelov in opreme za osebna vozila in motorje. Prevzeli so namreč poslovni del podjetja, ki se je s to dejavnostjo ukvarjalo v sosednji poslovni stavbi.
Kar je mogoče še pomembnejša informacija za vse lastnike štiri in dvokolesnikov je, da skupaj z lokalnimi avtomehaničnimi delavnicami ponujajo tudi možnost vgradnje kupljenih delov. Kot se za podjetje, ki skrbi za opremo za rekreacijo in prosti čas, spodobi, so se specializirali za svetovanje, prodajo in vgradnjo dodatne opreme švedskega podjetja Thule. Tako po nove kakovostne nosilce koles ali avtomobilski kovček ne bo treba daleč.
Ker pa živimo v dobi velike elektrifikacije koles, pri Unibike lahko poskrbijo tudi za dobavo novega električnega kolesa ali pa vam testirajo in zamenjajo baterijo v vašem starem e-kolesu. Prav tako vam lahko staro, nožno gnano kolo strokovno predelajo v baterijsko gnano e-kolo. Gospodarji kolesarskega centra Unibike so ta prehod naredili že pred leti in so do danes predelali in tako reciklirali že več sto klasičnih koles. Ali je vaše kolo primerno za »e-predelavo«, vam lahko povedo že na podlagi dobre fotografije vašega kolesa. Še najbolj priporočamo, da jih skupaj s kolesom obiščete v njihovi prodajalni in servisni delavnici, poleg ivan-škega nogometnega stadiona.
Da fantje vedo, kaj delajo in da so visoko usposobljeni strokovnjaki na svojem področju, dokazuje tudi dejstvo, da so že pred časom postali uradni garancijski in izven garancijski servisni center za vse večje proizvajalce električnih koles s pogoni - Yamaha, Shimano, Bosch, Bafang, Brose in druge uveljavljene blagovne znamke.
Franc Fric Murgelj
BO LETOS NAJBOLJŠI PRIDELEK V OBČINI VAŠ?
Naj vas TD Grča le spomni na tradicionalni dogodek - NAJ PRIDELEK, ki se bo sicer odvijal JESENI, a če želite biti nagrajeni za NAJboljši, NAJdaljši ali NAJdebelejši pridelek je potrebno že zdaj na njivi zagotoviti dobre pogoje in pridelke ustrezno negovati. Na Lučarjevem Kalu se že veselimo, da vidimo vaše pridelke. Se vidimo jeseni!
TD Grča
A
Sobrače
^Šentvi
m
julij-avgust 2022
številka 6
Krajevne skupnosti
9
Jubilejnih 70 let gasilcev iz Radohove vasi
Na praznični dan ob dnevu državnosti je s slavnostno gasilsko povorko in prireditvijo 70-letnico delovanja obeležilo Prostovoljno gasilsko društvo Radohova vas. Praznovanje visokega jubileja je po besedah predsednika PGD Radohova vas Mihe Grandovca za društvo zgodovinsko, saj dokazujejo, da so uspešno prehodili dolgo pot neprekinjenega delovanja. Predsednik Grandovec se je bo tej priložnosti za pomoč in sodelovanje zahvalil Gasilski zvezi Slovenije, Gasilski zvezi Ivančna Gorici in Občini Ivančna Gorica. Hkrati se je zahvalil še vsem članicam, ki lepo skrbijo za videz doma in njegove okolice, ter zvestim članom za opravljanje funkcij in nalog v društvu. Besedo zahvale so bili deležni tudi krajani Sela, Radohove vasi, Šentpavla in Zaboršta, ki finančno pomagajo društvu s svojimi prispevki. Ob jubileju so zbrane gasilke in gasilce s spodbudnimi besedami nagovorili tudi predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole, predstavnik Gasilske zveze Slovenije Jožef Smole in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Župan se je v nagovoru zahvalil vsem predni-
kom, ki so pred sedemdesetimi leti ustanovili društvo, hvaležnost pa je izrekel tudi vsem generacijam, ki so društvo razvijali in ga vodijo še danes. Ob jubileju je društvu v zahvalo in v spodbudo za nadaljnje delo izročil spominski kovanec Prijetno domače, ki ga kot župan podeljuje vsem, ki so za razvoj naše lokalne skupnosti še posebej zaslužni. Vodstvo društva se je s častnim kipcem gasilca še posebej zahvalilo »gonilnima« članoma društva, častnemu predsedniku Branetu Prazniku in dolgoletnemu poveljniku društva Alojzu Markoviču. Spominsko značko so na prireditvi prejela tudi vsa gasilska društva iz
GZ Ivančna Gorica in nekatera sosednja društva. Kulturni program, ki ga je povezovala domačinka Breda Kramar, so s petjem, recitacijami in harmoniko popestrili najmlajši krajani. Praznovanje se je še v pozno v noč nadaljevalo z veliko gasilsko veselico ob zvokih ansambla Mladi Dolenjci.
O zgodovini društva PGD Radohova vas
Leta 1948 je bila ustanovljena gasilka četa v okviru PGD Temenica, ki se je februarja 1952 osamosvojila v samostojno PGD Radohova vas. Prve prostore za delovanje je društvu odstopila Semenarna Ljubljana
Dan odprtih vrat in celodnevno usposabljanje v PGD Stična
V PGD Stična je že kar v navadi, da eno izmed junijskih sobot posvetimo dnevu odprtih vrat, drugo pa celodnevnem usposabljanju. Tudi letos je bilo tako.
Dan odprtih vrat PGD Stična so pripravili v soboto, 4. 6. 2022, in sicer na parkirišču pred samostanom, po domače na »krogu«. Naš namen je bil prikazati opremo, navdušiti mlade in odrasle za gasilstvo in na ta način v svoje vrste privabiti nove člane.
Za naše obiskovalce smo pripravili več zanimivih prizorišč. »Vrvaši« so postavili pravcati zipline, ki je bil namenjen našim najmlajšim obiskovalcem. Njim so bile namenjene tudi igre z vedrovko. Odrasli udeleženci so se lahko z ga-silniki gasili začetni požar, lahko preizkusili hidravlično in pnevmatsko orodje, ki ga gasilci uporabljamo pri posredovanju v tehničnih nesrečah. Pripravljeno smo imeli tudi delovno točko, kjer so lahko obiskovalci spoznali in izvajali temeljne postopke oživljanja. Naši veterani so izvedli tekmovalno vajo in poželi gromek aplavz.
»Na krogu« se je v treh urah zvrstilo mnogo ljudi, ki so si z zanimanjem ogledovali, nas spraševali in preizkušali gasilsko opremo ter se ob kavi in soku, ki so ju pripravile naše članice, družili in poklepetali. Že s tem je bil naš namen dosežen.
Soboto, 18. 6. 2022, smo namenili celodnevnem intenzivnem usposabljanju operativnih članov PGD Stična. Gasilci pokrivamo zelo široko področje operativnega delovanja. Za svoje delo potrebujemo različno specialno opremo. Da so intervencije varne in uspešne, moramo poznavanje opreme in rokovanje z njo imeti v »malem prstu«. Ob koordinaciji poveljnika smo člani poveljstva pripravili šest delovnih točk. V dopoldanskem času smo na 1. delovni točki ponovili osnovne vozle, navezave gasilskega orodja in
v starem poslopju na Selu pri Rado-hovi vasi. Društvo je v vseh teh letih rastlo in se razvijalo. Leta 1984 je predsedniško funkcijo društva prevzel Jože Kramar, ki se je aktivno vključil v nakup zemljišča za izgradnjo gasilskega doma. 15. januarja 1988 je kot predsednik društva podpisal pogodbo z nekdanjo Občino Grosuplje o brezplačnem prenosu parcel v trajno last PGD Radoho-va vas. Po tej veliki pridobiti so se začela intenzivna dela za začetek izgradnje doma. 18. septembra 1990 je bil s pomočjo vseh požrtvovalnih članic in članov sezidan in pokrit
nov gasilski dom. Opravljenih je bilo več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur. Jože Kramar je mandat predsednika leta 1993 predal mlajšemu predsedniku Branetu Prazniku, ki je društvo vodil do 2013, ko je predsedovanje društva prevzel današnji predsednik Miha Grandovec. Društvo danes šteje 106 članov. PGD Radohova vas ima v svojem voznem parku dve vozili in sicer kombinirano vozilo GVC 16/25 za hitro posredovanje ob morebitnih nesrečah in vozilo za prevoz moštva.
Gašper Stopar
opreme ter postavljanje in uporabo tridelnih raztegljivih lestev. Vstopi v prostor in prezračevanje zadimlje-nih prostorov so bili tema 2. delovne točke. Na 3. delovni točke smo se ukvarjali s tehnični posegi na vratih in oknih. Po vsaki točki je sledila kratka analiza.
Po kosilu smo nadaljevali z delom na treh novih deloviščih. V časovnih presledkih smo se izmenjavali na delovni točkah, kjer smo ponovili porabo sredstev za stabilizacijo vozila, delo z dihalnimi aparati, uporabo črpalke za prečrpavanje nevarnih snovi, uporabo detektorja nevarnih plinov in se na koncu s pomočjo vrvne tehnike spustili iz stolpa.
V zadnjih dveh letih so bile iz vsem znanih razlogov naše aktivnosti na področju usposabljanja okrnjene, v nekem obdobju pa celo popolnoma prekinjene. Zato so nam tokratne vaje, poleg rednih vaj, prišle zelo prav, da smo obnovili in nadgradili naše znanje in usposobljenost.
Gregor Arko
V	Kriški vasi je potekalo 13. občinsko tekmovanje v gasilski orientaciji
V	organizaciji Mladinske komisije GZ Ivančna Gorica in z veliko pomočjo domačega društva PGD Kriška vas, je v soboto, 11. 6. 2022, potekalo 13. občinsko tekmovanje v gasilski orientaciji, ki se ga je udeležilo 35 ekip, ki so se pomerile v šestih različnih kategorijah. Gasilsko tekmovanje si je ogledal tudi župan Dušan Strnad.
Tekmovalci so morali opraviti z različno dolžino proge (2-5 km; odvisno od kategorije), na kateri so imeli kontrolne točke z nalogami. Vsi tekmovalci so dobili spominske magnetke z logotipom tekmovanja, prve tri uvrščene ekipe tudi medalje, najboljša ekipa v posamezni kategoriji pa še prehodni pokal. Na regijsko tekmovanje v GZ Ribnica (Sveti Gregor) sta se uvrstili prvi dve enoti iz vsake kategorije.
Maja Ceglar
10
Krajevne skupnosti
julij-avgust 2022
številka 6

OTttlMj
Slovesnost nove maše Janeza Meglena na Krki
V nedeljo, 3. julija, je bilo na Krki še posebej slovesno, saj je v domači župnijski cerkvi sv. Kozme in Damijana svojo novo mašo daroval Janez Meglen, eden od štirih letošnjih novomašnikov v katoliški Cerkvi na Slovenskem. Janez je bil v duhovnika posvečen 28. junija, na predvečer praznika apostolov Petra in Pavla, v novomeški stolnici, kot edini letošnji novomašnik iz te škofije. Posvetil ga je novi novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.
Novomašnik Janez prihaja iz kmeč-ko-podjetniške družine iz Lazov nad Krko. Po osnovni šoli na Krki in v Ivančni Gorici je obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano, po vpisu na Fakulteto za gradbeništvo pa je odločitev kmalu spremenil in se vpisal na Teološko fakulteto in izbral duhovniško pot. Pred duhovniškim posvečenjem je kot diakon opravljal tajniška dela na novomeški škofiji. Pot ga bo sedaj vodila v Župnijo Novo mesto - Šmi-hel, kjer bo opravljal službo kaplana.
Slovesno je bilo že dan pred novo mašo, ko je po tradiciji potekalo novomašnikovo slovo od doma in domače vasi. Seveda so sovaščani Lazov in Korinja svojega sovaščana slovesno pospremili na novo pot, domače župnijsko občestvo pa je novomašnika Janeza sprejelo pri večerni maši. Krška župnija se je veselila novega duhovnika iz svojih vrst po več kot 40-ih letih. Nedeljske slovesnosti nove maše sta se poleg številnih duhovnikov, upokojenega novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana, občanov in faranov Krke ter nekaterih gostov, udeležila tudi župan Dušan Strnad s soprogo in podžupanja Martina Hrovat. Župan je v nagovoru no-
. - , _ __
i
Novomašnik Janez Meglen prihaja iz petčlanske družine z Lazov nad Krko, novomašnik križ mu je izročil brat Matjaž
Novomašniku Janezu je čestitke izrekel tudi župan Dušan Strnad
vomašniku povedal, da je njegova nova maša izjemno velik praznik tudi za občino Ivančna Gorica. »Če smo v pridigi slišali, da je novoma-šnih dogodkov v Sloveniji malo, je v občini Ivančna Gorica povsem drugače, saj je to že peta nova maša v zadnjih letih, bodisi v župnijah ali samostanu Stična«, je dejal Strnad. V nagovoru se je zahvalil tudi vsem faranom in krajanom Krke, društvom, organizacijam in dobrim ljudem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji nove maše na Krki. Novomašniku Janezu pa je ob zaključku nagovora izročil spominsko uro Prijetno domače, v spomin na
domači kraj in rodno občino. No-vomašniku so čestitali tudi njegovi prijatelji iz pritrkovalskega društva slovenskih bogoslovcev in mu podarili miniaturni zvon. Novomašni pridigar dr. Jože Plut, kanonik in arhidiakon ljubljanske nadškofije ter rojak iz doline reke Krke je novomašniku položil na srce, naj vedno prinaša mir, s pozdravom in držo, oznanjuje pa naj ne samo ljudem v cerkvi, temveč tudi tistim, ki jih v cerkvi (še) ni. »Bodi srečen kot moški, kot Slovenec, kot katoličan, kot duhovnik. Ni razlogov, da ne bi bil srečen, zato, bodi srčen in vesel Kristusov duhovnik,«
mu je še zaželel dr. Plut. Ob koncu slovesnega bogoslužja je zbrane nagovoril tudi novomašnik Janez in se zahvalil vsem, ki so karkoli pripomogli k uresničitvi njegovega duhovniškega poklica in pri pripravi slavja nove maše. Še posebej se je zahvalil staršema ter bratu in sestri, sorodnikom ter številnim sodelavcem in podpornikom: gasilcem, pevcem, pritrkovalcem, romarjem iz Kočevja, krasilcem in čistilcem cerkve, ministrantom, duhovnikom in še posebej domačemu župniku Dejanu Pavlinu. Besedo zahvale je namenil tudi županu,
krajevnim voditeljem, lokalnim podjetnikom ter pridnim krajanom iz Krajevne skupnosti Krka, ki so v teh dneh marsikaj postorili v cerkvi in okolici nje.
Novomašno slavje se je po sveti maši nadaljevalo na dvorišču pred novo grajenim župnijskim domom in kasneje pod velikim šotorom pri Podružnični šoli Krka, kjer je potekalo novomašno kosilo. Kosilu se je pridružil tudi novomeški škof msgr dr. Andrej Saje. Za zabavo pa so skrbeli člani skupine Čuki.
Gašper Stopar
Kam z otroki med pocitnicami?
V	času šolskih počitnic naj bi bili vsi bolj sproščeni. Vendar pa je ta čas do septembra za zaposlene starše vrtčevskih in osnovnošolskih otrok nižjih razredov lahko tudi precej stresen. Poskrbeti morajo namreč za varstvo svojih otrok med njihovo službeno odsotnostjo. Zelo priročna pomoč pri tem predstavljajo stari starši ali starejši sorojenci, ki jim (že) lahko zaupajo varovanje mlajših bratov in sester. Ker pa nimajo vsi teh možnosti, so dobrodošla možnost različni programi organiziranega počitniškega varstva. Organizirajo jih lokalna športna, kulturna, planinska društva, tudi turistične kmetije. Župnije organizirajo tako imenovane oratorije, ki so tudi zelo popularna in cenovna dostopna možnost. Počitniško varstvo pa organizirajo za tovrstne dejavnosti specializirana podjetja in zavodi. Vsem je skupno to, da poleg varstva otrok ponujajo tudi zelo pester program dejavnosti, od športnih, rekreacijskih do ustvarjalnih delavnic za pridobivanje novih veščin.
V	nadaljevanju smo za vas zbrali nekaj počitniških programov v občini Ivančna Gorica. Seznam ni popoln, zato vam priporočamo, da spremljate tudi nove objave vseh organizatorjev počitniškega varstva na občinski spletni strani in Facebo-oku. Preverite lahko tudi organiza-
torje varstva v sosednjih občinah ali v bližini vaše službe. Zelo dober seznam organiziranega varstva po regijah je pripravil portal Kam z Mulcem na spletnem naslovu ka-mzmulcem.si, ki trenutno obsega več kot 70 različnih organizatorjev počitniških aktivnosti za otroke in mladino.
V naši občini pa lahko v terminih od druge polovice julija in v avgustu svojega otroka zaupate v varstvo naslednjim ponudnikom: SIMPLI športne storitve Maja Re-cek s. p., simplisport.si Plavalno-zabavne počitnice v Višnji Gori za otroke od 3 do 12 let v terminu od 16. do 19. avgusta. Poleg varstva v popoldanskem času organizirajo tudi začetne in nadaljevalne tečaje rolanja in plavanja. Kontakt - Maja Recek, 040 504 902 Domačija Javornik in prof. športne vzgoje Bogdan Vrhovec, vas Krka Začetna in nadaljevalna šola kaja-kaštva - otroci se naučijo osnov ka-jakaštva, tehnike veslanja, varnega spusta po reki. V višjih stopnjah se naučijo tudi atraktivne veščine eski-motiranja. Pri organizatorju preverite termine in prosta mesta. Kontakt - Bogdan Vrhovec, 031 364 111
Ranč Vihra, Gorenja vas pri Muljavi
Ranč Vihra sprejema otroke med počitnicami v dnevno ali celodnevno varstvo z nočitvijo. Otroci se na ranču učijo veščin druženja s konji ter spoznavajo življenje na kmetiji. Sprejemajo otroke od 7. leta starosti dalje.
Termini: 18. do 22. julij, 1. do 5. avgust ter 15. do 19. avgust. Informacije in prijave na tel: 041
224 372, Katarina Kulturno društvo Ambrus
Letošnje ustvarjalne delavnice za otroke od 4. do 14. leta starosti bodo potekale v tednu med 25. in 29. julijem v okolici kulturnega doma in na Št'cnarjevem ranču. Delavnice se bodo začele ob 8.30 z jutranjo telovadbo in končale ob 15.00. Pred delavnicami in po njih bo organizirano tudi varstvo. Otroci bodo vsak dan dobili malico in kosilo, udeleženci jutranjega varstva pa tudi zajtrk. Delavnice so brezplačne, dobrodošli so prostovoljni prispevki.
Kontakt - Teja Bavdek, 041 808 739 Župnija Ivančna Gorica, zupnija--ivancnagorica.si
Oratorij bodo organizirali v avgustu v terminu od 22. do 26. avgusta. Kontakt - oratorij.ivancnagorica@ gmail.com
Zavod Mavrični bojevniki
Mavrični bojevniki bodo na Gradišču nad Šentvidom organizirali v juliju in avgustu aktivne dneve poletnega varstva med 7. in 15. uro za otroke od 4. do 12. leta starosti. Otroci bodo raziskovali Gradišče z okolico, izdelovali zemljevide, se igrali gladiatorje, osvojili veščine dihanja in se prepustili pogovornim delavnicam z zgodbami. Spoznavali bodo tudi drevesa in se spogledovali z arheologijo. Omogočene bodo tudi nočitve v taboru pod Gradiščem. Termini poletnega varstva so možni vsak teden od 25. julija do 19. avgusta. Kontakt - Miha Jakopič, 068 165 031, Daša Radovan, 070 701 667
Franc Fritz Murgelj
V	krški župniji so zadnjo novo mašo imeli pred štirideseti leti, iz Krke je bil tudi pokojni beograjski nadškof Franc Perko
Poslovilna maša župnika Saša Kovača v Zagradcu
V	nedeljo, 3. julija, se je s sveto mašo v cerkvi Marije Brezmadežne v Zagradcu od zagraške župnijske skupnosti poslovil župnik Sašo Kovač. V Zagradcu je deloval osem let in v tem obdobju pomembno zaznamoval duhovno in krajevno življenje v kraju in širše. »V času službovanja ste nas farane s svojo močno voljo do dela, prisrčnostjo, sodelovanjem in veselim nasmeškom na obrazu vedno razveseljevali«, so ob slovesu na družabnem omrežju zapisali člani Turističnega društva Zagradec.
V	imenu občank in občanov Ivančne Gorice se mu zahvaljuje tudi župan Dušan Strnad in obenem želi vse dobro pri opravljanju duhovniškega poklica v novi župniji Stara Cerkev - Kočevje.
Gašper Stopar
A
Sobrače
^Šentvi

m	julij-avgust 2022
številka 6
Krajevne skupnosti
11
Reka Temenica izginja
V juniju, ko so temperature naraščale, je po FB straneh zaokrožila vest, kaj se dogaja, saj je nedaleč stran od KS Temenica, oziroma občinske meje občina Ivančna Gorica - občina Trebnje, struga reke Temenica suha. Raki, ki jih ni malo in druga živeča bitja so ostala na žgočem soncu. Komentarji so se vrstili predvsem s strani prebivalcev Šen-tlovrenca in trebanjskih občanov. Glavno vprašanje je bilo, zakaj je struga suha, nihče se ni vprašal, od kje reka Temenica sploh priteče in od kod voda iz pipe. Krajani doline Temenice poznamo zgodovino reke Temenice in je prav, da jo razložimo, saj izvira v naši neposredni bližini. Bili so časi, ko so si nekateri vzeli pravico in o izvirih vode odločali, kot da so samo oni na tem svetu. Takrat je Radanja vas spadala še pod občino Litijo. Njeni veljaki so za odkup zemlje črpališča izkoristili domačine in poceni prišli do zemljišča, nato pa ga prodali sosednji občini Trebnje. Nam, ki pa živimo na tem prelepem delu doline, še vode niso dali. Vendar smo si s časom to izborili in če bo potrebno bomo to storili še enkrat, ker ne bomo dopustili, da usahne sicer najkrajša reka
v Sloveniji, ki pa je za nas zelo pomembna.
Reka Temenica je poznana, da večkrat ponikne preden se izlije v Krko. Na Temenici je nekoč delovalo 14 mlinov in stop samo v naši krajevni skupnosti, ki so dajali kruh mnogim. Zdaj pa na primer se po pritoku Bu-kovščica do Temenice lahko sprehodiš po suhi strugi že več mesecev. Tudi pritok Bratnice je suh, saj je občina Trebnje naredila med Bra-tnicami in Žubino črpališče, ki izsuši zaledje doline pod Primskovim. Res je, da je črpališče v njihovi občini, vendar pa so izviri naši. Ob reki Temenici so vse od izvira rasli biček, strajež in loček. Zdaj pa te rastline opaziš le še malo kje, se je pa na travnikih razrasla rumena deteljica, ki raste še v tako močni suši. Sprašujemo se, kje so okoljevar-stveniki, ki imajo moč povsod tam, kjer ni treba in se borijo proti vetrnim elektrarnam, obvoznicam, ki bi jih drugi radi zgradili, pa jih zaradi metuljev in ptic ne smejo. Ptica se bo ognila prepreki. Če doma opazuješ lastovke, ki gnezdijo v hlevih in se jim približaš, bodo v trenutku obrnile smer leta. Vodne živali pa se nimajo kam umakniti, inštituci-
je, ki odločajo o tem, pa se pogajajo samo za velika področja. Tako se vidi, da nikomur ni več mar za podeželje in življenje v vodi. To se nam zdi zelo neodgovorno do narave in podeželja, saj za neopravljeno delo prav tako dobijo plačilo. Veliko škode povzročajo tudi sive čaplje ki so se začele naseljevati po dolini saj so iz potokov pobrale vse ribe tako jih ribiči niso več prinašali, saj so čaplje vse sproti ujele in pojedle Včasih smo bili v naši dolini poznani po kakovostni postrvi. Sprašujemo se ali nima občina Trebnje svojih studencev oziroma pitnih virov? Trebanjska občina je na črpališču Radanja vas že pred 15 leti črpala 45 l na sekundo, v teh letih se je črpanje vode že podvojilo. O vseh teh podatkih in porabi vode za občino Trebnje pa je pristojna Komunala Trebnje. Ni pretirana ugotovitev, da je Občina Trebnje odgovorna, da reka Temenica in njeni pritoki izginjajo, saj ima dva glavna črpališča tako rekoč v naši občini, to našo vodo pa uporabljajo celo nekatere vasi v novomeški občini. Sprašujemo, kako bomo rešili dolino Temenice, katere lepota usiha, kaj naj storimo in na koga se lahko
Obiskali smo deželo sipona, različnih kultur in bogate zgodovine - Jeruzalem
Občinska turistična zveza Ivančna Gorica je letos ponovno organizirala strokovno ekskurzijo. V soboto, 18. junija, smo se predstavniki turističnih društev občine Ivančna Gorica odpravili v Prlekijo. Pot proti vzhodu Slovenije je precej dolga, ampak nam je čas krajšal gospod Pavel Groznik, ki nam je med potjo povedal zelo veliko zanimivih in poučnih stvari, za kar se mu v imenu vseh prav lepo zahvaljujem!
Najprej smo se pripeljali pred Ormoški grad, kjer nas je pričakala vodička Monika, ki je bila z nami ves čas našega spoznavanja Prleki-je. Pri gradu smo se razdelili v dve skupini; prva je imela voden ogled gradu, druga pa si je med tem časom privoščila kavo. In to ne kakršno koli! Bila je pripravljena na prav poseben način. V prostorih centra ponovne uporabe sta gospe v vročem pesku in v bakreni džezvi skuhali pravo turško kavo. Po mojem mnenju se ne mora primerjati s tisto v gostilni. Ogledali smo si razstavljene in popravljene stvari, potem pa smo se zamenjali s prvo skupino. Vodička Klavdija nas je popeljala po Ormoškem gradu in nam predstavila nekdanje življenje na
njem. Med drugim smo si ogledali jedilnico, spalnico in prostor, ki je bil namenjen kajenju. Naj dodam še to, da v tistem času ženske niso smele kaditi. Našo pozornost so privabile visoke peči, ki so ostale še iz časov življenja na gradu - takrat so imele kurišče obrnjeno na hodnik, da služabniki niso motili gospode, ko so zakurili ogenj in nalagali drva. V enem izmed prostorov smo videli zbirko predmetov, ki so jih uporabljali že dolgo, dolgo nazaj; naprava za izdelavo masla, glasbeno skrinjico, ure za na kamin ... Po ogledu grajskih prostor, nas je vodička peljala tudi v muzej, ki se nahaja tik ob gradu. Tam smo si ogledali zbirki "Od igrače do žare« in "Srednjeveška plastika z Ormoškega območju". Zbirka "Od igrače do žare" je tematska predstavitev ormoške pozno-bronastodobne in železnodobne keramike. Ob ogledu lahko vidimo orožja, igle, sponke, namizno posodo . a najbolj smo bili pozorni na velike žare. Ker so takrat ljudje verjeli v posmrtno življenje, so v žare moškim dali razna orodja, ženskam pa posode, pribore in podobno. Zanimivost pa je, da ko je umrl mož, je kmalu za tem še žena, da sta skupaj odšla v novo življenje. Ona je bila
namreč tista, ki je skrbela za družino in znala kuhati. Brez nje bi mož v posmrtnem življenju težko preživel. Zbirka "Srednjeveška plastika z Ormoškega območja" pa predstavlja šest imenitnih srednjeveških plastik (Marija z otrokom, lesena figura Boga Očeta ...).
Po končanem ogledu gradu in razstave smo se odpeljali v Jeruzalem - v kraj, kjer se stikajo tri veroizpovedi, različne kulture in kjer so doma svetovno znana bela vina. V vinski kleti Malek smo imeli pogostitev vin in slišali marsikatero prigodo, ki se je dogodila ob pobiranju grozdja.
Naša zadnje točka je bila cerkev žalostne Matere Božje, kjer nas je pričakal vodič. Predstavil nam je legendo o Jeruzalemu, nas popeljal v zgodovino in nam z veseljem pripovedoval o tukajšnjih ljudeh, običajih. Tako majhna cerkvica pa tako pomembna in bogata z zgodovino!
Ob cerkvi pa stoji dvorec Jeruzalem, kjer so nam postregli kosilo. Po okrepčilu smo se, polni informacij in spominov, odpravili nazaj proti naši Dolenjski. Imeli smo zelo lep in poučen turistični dan.
T j asa Zaje
• -
. - i. '
HI
mmMš^m
Žalosten pogled na suho strugo reke Temenice v Šentlovrencu
.... r^-V.--.- ■
obrnemo ali pozovemo, da si želimo ohraniti okolje, živali, vodo, ki je mnogim rodov dajala kruh, na kar smo neizmerno ponosni? Mogoče bomo ubrali pot, ki smo jo že preiz-
Vsi paketi A1 Net + TV
kusili in ustavili vodo ali pa se bo začela kontrola črpanja vode na dan.
Ignac Kastelic, KS Temenica
Prvo leto samo
19
99 €
na mesec
Hitrosti do 500 Mb/s
VOYO


A1 Grosuplje
Brvace 1a, Grosuplje M 040 979 788
ebno ponudbo lahko Izkoristijo vsi novi naročniki A1, ki do 31. 7. 2022 sklenejo novo naročniško razmerje na kateremkoli etu A1 Net + TV. Po izteku 12-mesečnega obdobja promocijske cene se uporabniku prične zaračunavati redna cena niškega paketa. Popusti se med seboj izključujejo. Programski sklop VOYO je brezplačno vključen v vse pakete A1 Net + TV. Za ponudbo veljajo Posebni pogoji A1 fiksnih paketov, posebni pogoji promocije »vsi paketi« ter drugi posebni in splošni pogoji, ki so skupaj s cenami ostalih storitev ter pogoji ponovne vezave na voljo na A1.si. Vse cene vključujejo DDV. A1 Slovenija, d. d.
12
Krajevne skupnosti
julij-avgust 2022
številka 6

IlitttMi
Gorniški klub Limberk na sprejemu Letni zbor OZVVS smo pri Kraljici Visokih Tur- Hochalmspitze vendarle izpeljali v (3360 m)
Če je Veliki Klek- Grossglockner kralj Visokih Tur, je Hochalmspitze nedvomna kraljica, ki se mogočno razprostira nad dolino Maltatal v sosednji Avstriji. Je najvišja gora v gorski skupini Ankolgel. Kot večina Visokih Tur je tudi Hochalmspitze sestavljena iz granita in gnajsa, ki nudita nenavadne in zanimive skalne oblike.
Turo smo začeli s parkirišča na koncu doline Grossgraben v zgodnjih jutranjih urah. Sončni vzhod nam je obetal lep, jasen dan. Povzpeli smo se do jezera Gösskarspeicher in vstopili v Narodni park Visoke Ture. Pot do koče Giessener Hütte se je vzpenjala preko gozda in pašnikov, kjer se v poletnih mesecih pase živina. Tu so se že pričeli odpirati pogledi proti gorskim vrhovom in našemu, z jutranjim soncem obsijanemu cilju. Vzpenjali smo se preko granitnih plošč, prečili gorske potoke, občudovali gorska jezerca ob naši poti. Naši nahrbtniki so bili tokrat težji kot na običajnih poletnih turah, saj smo nosili potrebno zimsko opremo, ki nam je ob prečenju ledenika Trippkees še kako prišla prav. Brez derez in cepina bi bilo prečenje strmega ledenika zelo nevarno. Po prečenju ledenika je
sledil strmi vzpon po ferati vse do grebena ob znamenitih stolpih Steinerne Mandln. Vzpenjali smo se proti vrhu in občudovali prostrani ledenik Hochalmkees na severni strani. Pazljivost pri hoji je bila pomembna, saj so bile granitne plošče zelo nestabilne. Dosegli smo pred-vrh Schneewinkelspitze (3016 m) in kmalu za tem glavni vrh Hochalmspitze (3360 m), na katerem je, kot je v hribih običajno, postavljen križ. Razgledi na vrhove blizu in daleč so
normalnih razmerah
Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje smo se tako kot verjetno vsi sodržavljani oddahnili. Grozeča mora imenovana »korona kriza« se je končno unesla in čeprav še nekoliko s strahom, smo vendarle zadihali s polnimi pljuči. Naše območno združenje je sicer bilo dejavno tudi v preteklih dveh letih, le da so vse aktivnosti potekale v zelo oteženih razmerah.
bili čudoviti. Z vrha se vidi velik del Visokih Tur, Julijske Alpe in Dolomiti. Sledil je zaslužen počitek in malica. Seveda ni šlo brez obveznega fotografiranja ob osvojenem vrhu. Nismo se prav dolgo predajali lenobnosti, saj smo imeli pred sabo ferato zahodnega grebena Detmolder Grat. Visokogorsko in razgledno edinstveno ferato, eno najvišjih v Avstriji, smo uporabili za spust. Edinstvenost in veličastnost razgledov nas je spremljala do konca fe-rate, od koder smo pot nadaljevali proti dolini.
Gorniki Gorniškega kluba Limberk smo preživeli čudovit dan na malo višji nadmorski višini in malo višjih obratih kot običajno. Bogastvo gorske narave v zgodnjem poletju nam je postreglo z obiljem gorskih cvetlic na pašnikih ob poti, gorskimi potoki s čisto vodo, kjer smo se odžejali. Lahko smo opazovali živahne svizce, ki si po dolgem zimskem spanju pridno nabirajo novo zalogo maščevja. Vrhunska doživetja, ki jih nudijo gore, nas bogatijo in odpirajo nove ideje za druženja z gorskim svetom in osvajanjem novih vrhov.
Magdalena Butkovič,
Gorniški klub Limberk
Pred spominskim centrom 1991 v Velenju
Zato smo se nadvse razveselili dejstva, da smo letošnji redni letni zbor OZVVS Grosuplje lahko izpeljali vendarle v normalnih razmerah. Zbor, ki so se ga udeležili članice in člani našega združenja ter gostje iz sosednjih območnih združenj, kakor tudi predstavniki policijskega veteranskega združenja Sever, se je začel z državno himno, ki jo je zapela vokalna skupina Samorastniki in svečanim veteranskim dejanjem. Nadaljeval pa se je s sprejetjem poročila o delu v preteklem letu in programa dela za leto 2022. Podeljena pa so bila tudi priznanja najzaslužnejšim članom. Ni pa manjkalo tudi sproščeno druženje s soborci v vojni in prijatelji v miru, ki smo ga pretekli dve leti tako pogrešali.
Da si naše članice in naši člani resnično želijo druženja, je pokazal tudi odziv na povabilo na strokovno ekskurzijo v Velenje in Šoštanj koncem meseca maja. V Velenju smo obiskali Spominski center 1991. Ogledali smo si muzejsko zbirko najrazličnejših eksponatov iz časa slovenske osamosvojitvene vojne. Deležni pa smo bili tudi obširne predstavitve aktivnosti v času slovenskega osamosvajanja na tem delu naše domovine. Izredno zanimiv pa je bil tudi vodeni ogled termoelektrarne Šoštanj. Presenečeni smo bili nad obsežnostjo tega, za Slovenijo nadvse pomembnega elektroenergetskega objekta.
Upamo, da se razmere, ki so nam onemogočale druženje, ne bodo ponovile in da bomo lahko do konca leta organizirali še več tovrstnih dogodkov. Junija smo se že podali na tradicionalni spominski pohod Viljema Podržaja, ki je tokrat potekal po občini Dobrepolje. V jeseni pa bomo na strelišču v Ivančni Gorici znova organizirali odprto prvenstvo v streljanju z malokalibr-sko puško. Seveda pa si želimo, da bi nam razmere dovolile v celoti izpeljati tudi druge aktivnosti iz našega dokaj ambiciozno zastavljenega programa dela za letošnje leto.
Franci Zorko
Aktivnosti Društva delovnih invalidov Grosuplje
Za člane Društva invalidov Grosuplje so bili minuli meseci bogato zapolnjeni z aktivnostmi. Zbor članov, kulturni praznik z obiskom Vrbe, Kranja in muzeja v Ljubljani in redna ponedeljkova srečanja so že naša stalnica.
Prvega aprila smo odšli na tridnevni rehabilitacijski program v terme To-pusko. Kopanje, masaže, sprehodi, druženje in obisk Velike Kladuše so nam zapolnili dneve tako, da je vse skupaj kar prehitro minilo. Od 16. do 21. maja smo bili na izletu v Srbiji. Naš cilj in izhodiščna točka je bilo mesto Šabac, kjer smo bili ves čas bivanja v Srbiji nastanjeni v prijetnem hotelu. Ogledali smo si Sremsko Mitrovico z muzejem zgodovine; Beograd, kjer smo si najprej ogledali čudovito cerkev Sv. Save, se popeljali z ladjico po reki Savi na panoramski ogled mesta, se sprehodili po Kalamegdanu in ob prijetnem druženju spili popoldansko kavo na Terazijah. Naslednji dan smo se preko Fruške gore odpeljali v Novi Sad, kjer smo si med potjo ogledali pravoslavni samostan, ob povratku
pa smo se ustavili v vinski kleti na degustaciji njihovega vina. Sledil je obisk naravnega rezervata Zasa-vica, ki se nahaja vzhodno od reke Drine in južno od reke Save. Sprehodili smo se po čudovitem parku v mestu Banja Koviljača. Za konec pa smo si privoščili še malo kulture in obiskali rojstno mesto Vuka Stefanovica Karadžica. Znamenito mesto Tršic oziroma spominska hiša Vuka Stefanovica Karadžica je bil prvi muzej na prostem v Kraljevini Jugoslaviji. Preživeli smo lep teden in videli veliko novega. 18. junija smo si ogledali predstavo Rokovnjači v gledališču na prostem na Muljavi. Muljavski igralci so nas kot vsako leto navdušili z uprizoritvijo tega Jurčičevega dela. 20. 6. in 30. 6. smo imeli kopalni dan v Šmarjeških toplicah.
Od 22. do 29. junija smo imeli rehabilitacijsko letovanje v Žusterni. Sonce, kopanje, jutranja telovadba, hoja, obisk bližnjih krajev, kolesarjenje, druženje in klepeti v prijetni senci. Vsega smo imeli na pretek, samo časa nam je zmanjkalo, ker je teden minil prehitro. Zadovoljni in polni energije smo se morali posloviti. Vendar nič hudega, ker zagotovo se bomo kmalu še vrnili.
V društvu pa nadaljujemo z našim programom. Vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00 imamo na sedežu društva, na Kolodvorski 5 v Grosu-plju, odprta vrata. Če vas morda kaj zanima ali se nam kdaj želite tudi pridružiti na kakšni naši dejavnosti, ste lepo vabljeni.
Karmen Jurčič
A
Sobrače
^Šentvi
m
julij-avgust 2022
številka 6
Krajevne skupnosti
13
Naš dan s krvodajalci v Beli Krajini
Krvodajalci so čisto navadni ljudje, pa vendar to niso. Vzamejo si čas, da pridejo na akcijo, tudi če jim služba ali delodajalec to komaj omogoči, medtem ko si marsikdo ne vzame niti pet minut za pogovor z osamljenim starim sosedom; zaupajo nam svoje podatke, tudi zelo osebne, medtem ko marsikdo za nepomembne podatke o otroku v šoli že kliče odvetnika; krvodajalec nam daruje kri, del svojega telesa, marsikomu reši življenje, medtem ko smo videli med epidemijo koronavirusa, da marsikdo za javno dobro zdravje ni pripravljen storiti ničesar. Krvodajalcem na Rdečem križu se poskušamo v našem in vašem imenu zahvaliti z malimi pozornostmi, med njimi je tudi enodnevni izlet.
Prvič po koronskem premoru smo peljali krvodajalce in prostovoljce RKS - OZ Grosuplje na izlet. Bela Krajina, ki smo jo obiskali v soboto, 14. maja, nas je resnično navdušila in očarala.
Najprejsmo doživeli gostoljuben sprejem s tradicionalno belokranjsko pogačo in kavico pri članih Rdečega križa Metlika v Gradacu, kjer smo si ogledali muzej Rdečega križa. Zelo lepo urejeno zbirko o delu te velike humanitarne organizacije si je vredno ogledati: človek pozabi, kaj vse so prostovoljci že napravili dobrega v preteklosti in kako zavezujoča je ta dediščina humanitarno-
sti tudi za današnji čas. Pri Treh farah smo spoznali prizadevanja za ohranitev kulturne dediščine kar treh zelo starih cerkva. Prelepe stare poslikave in častitljive stare orgle, katerih glasbo smo lahko okusili v živo po zaslugi gospoda Smrekarja, so se ohranile s prizadevanjem tamkajšnjih ljudi in župnije. Pouk v šoli Brihtna glava v Radovi-ci nas je nasmejal do solz, ob tem pa smo izvedeli ogromno o snovni in nesnovni dediščini te sončne in mehke pokrajine. Kdo bi si mislil, da iz take stare, nedigitalne šole lahko kaj odnesemo, pa smo. Jaz, ki sem mislila, da vem nekaj o vinu, nisem prav odgovorila na vprašanje stroge učiteljice, katero vino je najboljše. Ker verjetno tudi vi ne veste, vam zaupam njen odgovor: »To je vino, ki je prodano in plačano«.
Ob prihodu na turistično kmetijo Matkovič nas je gospodinja pozdravila v narodni noši, z obvezno pogačo in prijetno domačo besedo. Po odličnem kosilu so se mnogi zavrteli ob poskočnih vižah harmonike. Andrej Bajuk pa res zna privzdigniti razpoloženje! Z gospo Anico Smre-kar, našo neumorno sekretarko RK -OZ Grosuplje, sva udeležence izleta komaj spravile nazaj na avtobus. Zaključili smo z degustacijami odličnih vin v Čurilah na kmetiji Pečarič: lep primer uspešne mlade družine, ki se je odločila ostati na kmetiji, jo spremeniti v pravo podjetje in prijeten dom za 5 otrok in stare starše. Dan je bil resnično prekratek. Bela Krajina ponuja še veliko zakladov, ki jih je vredno obiskati - pojdite pogledat, če nam ne verjamete. Vtisi krvodajalke, udeleženke izleta:
Dostojno smo proslavili dan državnosti
Po dveh letih, ko smo morali proslavljati naš najpomembnejši praznik pod posebnimi, izredno oteženimi pogoji, smo letos vendarle proslavili Dan državnosti v dokaj normalnih razmerah.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje že vrsto let skupaj s slovesnostjo ob Dnevu državnosti, organizira tudi spominski pohod Viljema Podržaja. Glede na to, da so člani našega združenja veterani iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica smo se letos odločili, da pohod in slovesnost organiziramo v občini Dobrepolje. Že na samem začetku priprav smo se povezali z občino Dobrepolje oz. njenim županom Igorjem Ahačev-čičem, ki je tudi sam veteran vojne za Slovenijo. Ta nam je v veliki meri pomagal, tako v organizacijskem kot materialnem pogledu. Njegovo odlično poznavanje lokalnega okolja in njegovih prebivalcev nam je bilo v veliko pomoč, predvsem v trenutku, ko je nenadoma zbolel naš neutrudni organizator poho-dništva in načrtovalec tudi letošnje trase pohoda Jože Erjavec. Letošnji pohod se je začel pri cerkvi sv. Martina nad Podpečjo. Po gozdni poti so se pohodniki podali
na Kamen vrh. Med pohodniki so bili tudi potomci Viljema Podržaja iz Medvedice, po katerem spominski pohod tudi nosi ime. Na Kamen vrhu jih je z okrepčilom pričakal predsednik našega združenja Alojz Potočnik. Okrepčani so se nato po drugi poti vrnili na izhodišče oz. na prireditveni prostor pred vhodom v Podpeško jamo. Zaradi zdravstvenih težav našega Jožeta sta pohod vodila domačina zakonca Kuplenk, kar je celotnemu pohodu dalo še posebno lokalno noto. Da je bila trasa izbrana posrečeno, priča tudi dejstvo, da so se nekateri pohodni-ki vrnili s poti z izdatno bero gob, ki so jih nabrali ob poti. Po vrnitvi pohodnikov na prireditveni prostor v zavetje prijetno hladne Podpeške jame se je z državno himno, ki jo je na saksofon odigral domačin Jaka, začela krajša slovesnost. Program je pričel recitator Ivo Puhar z odlomkom iz Župančičeve pesnitve Duma ter z njenim drugim odlomkom tudi zaključil
uradni del programa. Program pa so popestrili tudi učenca glasbene šole Grosuplje podružnica Dobre-polje, Petra s prečno flavto in Mo-har s saksofonom ter recitatorke Osnovne šole Dobrepolje s Prešernovim Povodnim možem.
Slavnostni govornik župan občine Dobrepolje Igor Ahačevčič je v svojem nagovoru spregovoril o pomenu Dneva državnosti ter prisotne hkrati seznanil z zgodovinskimi in naravnimi posebnostmi okolja v katerem je slovesnost potekala. Program je povezoval sekretar Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Franci Zorko.
Po končanem programu so se prisotni okrepčali z odličnim golažem, za katerega je poskrbel sam župan, in se še kar nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu ter tako potrdili znani rek: »Soborci v vojni, prijatelji v miru«.
Franci Zorko
»V soboto sem se udeležila izleta v Belo krajino in bila prijetno presenečena. Zelo lepo pripravljena ekskurzija. Cel dan je v skupini vladalo tako prijetno vzdušje, pozitivna energija ... Sonce je samo še dopolnilo lep dan. HVALA za prijetno druženje, za odkrivanje lepot Slovenije. Že prvo srečanje s predstavniki RK je kazalo na to, da bo dan prečudovit. Topel sprejem, s pogačo, kavo ... Nadaljevanje do Treh far in krofi, pa potem še nasmejana ura v
šolskih klopeh. In sledilo je kosilo. Zopet topel sprejem, odlična hrana in še harmonika. Čudovita lokacija, čudoviti gostitelji, ko preprosto ne delaš nič in samo uživaš. In še češnja na torti, degustacija vina, razkošje, ko preprosto po tako srčni predstavitvi ne moreš domov brez steklenice ali dveh v vrečki. Da smo nadaljevali lep dan še v nedeljo.«
dr. Zora Korošec Koruza
Za nami je 46. spust
po reki Krki
Na praznični dan, 29. maja, ko praznujemo praznik občine Ivančna Gorica, se je kljub muhastemu vremenu okrog sto ljubiteljev rečnih brzic podalo na rekreativni 46. spust po reki Krki. Ena največjih kajakaških prireditev pri nas je potekala v organizaciji Kajak kanu kluba Krka. Dobrodošlico in varen spust je udeležencem zaželel predsednik krškega kajakaškega društva Janez Piškur.
Kajakaši iz vseh koncev Slovenije so se izpod krškega mostu podali na dvanajst kilometrov dolgo in v prav toliko stopinj Celzija ogreto reko Krko. Veslaško pot so nadaljevali do Zagradca, kjer je bilo poskrbljeno za okrepčilo, ter nato nadaljevali do zaključka v Šmihelu pri Žužemberku. Po končanem spustu je že tradicionalno sledil kajakaški piknik in podelitev priznanj pod društvenim toplarjem na »Čukovini« na Krki.
Gašper Stopar
(K
LIMIN
r
Svetovanje
in izvedba strojnih instalacij d.o.o.
Podjetje Kliminstal d. o. o., ki se ukvarja s prezračevanjem in klimatizacijo, v svoj kolektiv vabi:
1.	VODJA MONTAŽE PREZRAČEVANJA:
-	organiziranje dela in vodenje skupine zaposlenih
-	zanesljivo branje projektov/montažnih načrtov
-	priprava izmer za obračun in vodenje dnevnika
2.	MONTER PREZRAČEVANJA NA TERENU:
-	monter prezračevalnih sistemov
-	zanesljivo branje projektov/montažnih načrtov
3.	TEHNOLOG PRIPRAVE DELA (M/Ž):
-	priprava dokumentacije in planov za delo v proizvodnji
-	usklajevanje in priprava delovnih nalogov za proizvodnjo v skladu z naročilom kupca
-	razpis in naročanje materiala
-	izdelava in obdelava načrtov z uporabo Autocad in 3D CAD programov, Word in Excel
-	sodelovanje s komercialo pri pripravi ponudb, vodenje in sodelovanje pri projektih
Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo (točka 1 in 2) oz. najmanj višjo strokovno izobrazbo (točka 3) strojništva/kovinarstva/energetike, dobro znanje angleškega jezika in sposobnost dela v timu. Delovne izkušnje so zaželene, niso pa obvezne. Pripravljeni smo zaposliti tudi pripravnika. Obvezen je vozniški izpit B kategorije.
Če vas opisano delovno mesto zanima, vas vabimo, da nam pošljete prijavo skupaj z življenjepisom na el. naslov: tajnistvo@kliminstal.com ali po pošti: Kliminstal d. o. o., Adamičeva 51, 1290 Grosuplje.
14
Krajevne skupnosti
julij-avgust 2022
številka 6

sbpi, SsiMdu .
OTttlMj
Ivankine Spomincice
Demenci prijazna točka v Bio raju
3. 6. 2022 se je mreža Demenci prijaznih točk povečala z odprtjem nove DPT točke v Ekološki trgovini BIO RAJ. Demenci prijazno točko sta odprli Anja Žitnik, predstavnica Spominčice - Podružnice Ivankine Spominčice in Urša Kutnar, predstavnica Ekološke trgovine Bio raj.
Otvoritev je potekala ob predavanju dr. Iztoka Ostana, ki je v svojem izvajanju »KRONIČNA VNETJA - tihi ubijalci« večkrat poudaril, kako pomembna je prehrana za preprečevanje demence. Navzoči so bili slušatelji in so bili zelo veseli, da se je hkrati dogajalo tudi odprtje DPT, že šeste v občini Ivančna Gorica.
Ivankine Spominčice na »DNEVU ODPRTIH VRAT« ZD doma Ivančna Gorica
Na sončni petek, 3. junija, je Zdravstveni dom Ivančna Gorica organiziral dan odprtih vrat. Obiskovalci so lahko od 9. do 17. ure obiskali različne stojnice in aktivnosti, ki jih izvajamo v zdravstvenem domu. Občinski slogan Prijetno domače nas je nagovoril k temi letošnjega dogodka: Zdravo živeti in dobro se imeti. Zdrav človek, ki se dobro počuti v domačem okolju, ki mu bolezni ne grenijo življenja, hodi skozi življenje z lahkotnim korakom. Tako lažje, učinkoviteje, hitreje in kvalitetnejše opravlja vsakodnevne dolžnosti. Več na Zdravo živeti in dobro se imeti - ivancna-gorica.si.
Ivankine Spominčice smo predstavljale prostovoljke iz občine Ivančne Gorice ter bile zelo aktivne pri svojem delu, saj se je pri nas ustavilo kar precej obiskovalk in obiskovalcev, ki so jih zanimale težave, povezane s potekom demence. Prejeli so izvode Spominčice, letake ter nekaj različnih pisnih informacij ter z veseljem pristopili k članstvu Ivankinih Spominčic. Stojnico sta obiskala tudi direktor zdravstvenega doma Janez Zupančič, dr. med., in pomočnica direktorja Mateja Kocjan, dipl. m. s. Z njima smo spregovorile o pomembnosti ozaveščanja o vseh problemih, s katerimi se srečujejo oboleli za demenco, še zlasti pa njihovi svojci, saj je največje breme ravno na njih. Seznanile smo ju tudi o izvajanju družabništva v Ivančni Gorici. Obiskovalce smo obvestile tudi o predavanju prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki se bo odvijalo 15. oktobra v dvorani Župnijskega doma v Šentvidu pri Stični. V popoldanskem času nas je obiskal tudi podžupan ter soustanovitelj Ivankinih Spominčic, Tomaž Smole. Pohvalil je naše delo ter izrazil hvaležnost za aktivnosti, ki jih kot prostovoljke delamo v občini.
Ivankine Spominčice tudi na 51. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični
Na precej vročo nedeljo, 19. 6. 2022, smo Ivankine Spominčice sodelovale na že 51. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični z naslovom «PUSTI PEVCU PESMI PETI«. Na glavnem trgu Šentvida je potekal sejem VidArt s pestro ponudbo unikatnih izdelkov in zanimivim zabavnim programom.
Tudi pri prostovoljkama Ivankinih Spominčic, predsednici Anji Žitnik ter Andreji Zorec, se je ustavilo precej obiskovalk in obiskovalcev, ki so jih zanimale težave povezane s potekom demence. Prejeli so izvode Spominčice, letake ter nekaj drugih pisnih informacij ter z pristopili k članstvu Ivankinih Spominčic.
Zapisala Anja Žitnik Foto: osebni arhiv in Gašper Stopar
Oddaja za starejše »Ah, ta leta!« Oddaja za mlade, malo starej'še in še malo boj starejše, a mlade po srcu! Vsak petek ob 17.20 (ponovitev sobota ob 11.45) na TV SLO 1
18. junij 2022: BITI PROSTOVOLJEC
Da za svoje delo ne bi bili plačani? Nezaslišano! Pa vendar kar 300.000 Slovencev - prostovoljcev - meni drugače. Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velik vpliv. Gasilska društva, gorsko reševanje, učna pomoč, zbiranje sredstev za begunce, skrb za duševno zdravje, kultura, turizem in še mnogo, mnogo več. Če bi čas, delo in znanje prostovoljcev računali v evrih, bi bile vrednosti milijonske, a bistvo prostovoljstva je, da za svoje delo ne zaračuna. V Sloveniji deluje več kot 1800 prostovoljskih organizacij, koordinator te razvejane mreže pa je Slovenska filantropija, od koder prihaja tudi gostja oddaje Tjaša
Vsekakor pri prostovoljstvu ne gre le za darovanje denarja, oblačil in hrane, prostovoljno lahko ponudimo sočloveku svoje znanje, veščine, čas. Med starejšimi je eno najbolj zaželenih prostovoljnih del prav družabništvo, saj je med njimi veliko osamljenih ljudi. Družabniki so lahko njihovi vrstniki - prostovoljci znotraj programa Starejši za starejše - ali pa gre za medgeneracijsko druženje. Starejši, tudi že upokojeni ljudje, lahko npr. postanejo tudi prostoferji - prostovoljni vozniki, ki svoje vrstnike brezplačno vozijo do zdravnika, terapij itd. V tokratni oddaji PROSTOFERJI iz Ivančne Gorice: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/17488. In še nekaj naslednjih oddaj: 24. junij: KAKO »VIDIJO« SLEPI; GREMO V GORE; med poletjem ponovitev prejšnjih oddaj; 2. september: UPOKOJEN, A NE V POKOJU - z igralko Mileno Zupančič; SOBIVANJE STAREJŠIH; BREZ REKREACIJE NE GRE OHRANJANJE LJUDSKE DEDIŠČINE.
Besedilo: Neva Novljan (občanka Ivančne Gorice), urednica oddaje Ah, ta leta!
Foto: RTV Slovenija
Skupina za samopomoč svojcem oseb z demenco se ponovno druži v Jama Stična, Stična 27 (v lično opremljeni zadnji sobi). Družili se bomo vsak drugi torek v mesecu. Vabimo svojce, kakor tudi obolele za demenco, da se nam pridružite.
Na srečanjih skupine za samopomoč svojci pridobijo znanje in informacije, pomembne za nadaljnje življenje z osebo z demenco, kakor tudi informacije za oskrbo ter nego osebe, znanje o ustrezni komunikaciji, načrtovanju prihodnosti ob osebi z demenco, o aktivnostih, ki jih še zmore, ohranjanje samostojnosti. Sodelovanje v skupini, medsebojna izmenjava izkušenj in pridobljeno znanje pripomorejo k razbremenjevanju osebnih stisk. Pomembno je vedeti, da svojci v prvi fazi demence spodbujajo samostojnost bolnika, v drugi fazi poskrbijo za varnost, v tretji fazi pa za nego in udobje. NE POZABITE PRITI!
Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice (031 670 337)
Kako premagati željo po prigrizkih?
Pri vsaki spremembi navad moramo najprej poiskati vzroke, zakaj nekaj počnemo. Morda bomo ugotovili, da po nezdravih prigrizkih pogosto posežemo, ko cel dan ne pojemo skorajda ničesar, ko smo preutrujeni, potem pa zvečer planemo po hrani ali na kavču pred televizijo pred spanjem pojemo še vrečko čipsa ali zavojček čokolade. Vzrok za neustavljivo željo po sladkem je lahko tudi, če skozi cel dan zaužijemo premalo ogljikovih hidratov. Ko bomo ugotovili, kaj je tisto, kar nam povzroča največ težav, lahko začnemo te navade počasi spreminjati. Če ste se našli v začaranem krogu, ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite na delavnici Zdravo jem ali delavnici Zdravo hujšanje, kjer vam bomo pomagali iz začaranega kroga. Bistvo je v tem, da si hrane, zaradi katere imamo slabo vest in zaradi katere se redimo, ne prepovemo povsem. To namreč vodi v občutek prikrajšanosti in naslednjič, ko nas preplavijo čustva, ne bomo imeli moči, da bi se tej hrani še upirali, kar vodi h kompulzivnemu prenajedanju in slabemu počutju. Pomagamo si lahko s tako imenovanimi alternativami-bolj zdravimi nadomestki sladic. Večina sladic ima visoko kalorično vrednost. Ker so polne sladkorja, to povzroča hiter dvig vrednosti glukoze v krvi. Posledica tega je da smo utrujeni, hitreje lačni in hrepenimo po še več sladkorja. Za vas imamo recept energijskih ploščic, katere ne bodo povzročile občutka utrujenosti.
ENERGIJSKE PLOŠČICE
Sestavine:
-	240 g rahlih ovsenih kosmičev,
-	1 žlica arašidovega masla,
-	40 g kokosove moke,
-	80 g suhih brusnic,
-	200 ml kravjega ali rastlinskega mleka,
-	temna čokolada (80 %).
Priprava:
Vse sestavine, razen temne čokolade, skupaj zmešamo ter dobljeno zmes razporedimo v pekač poljubne oblike. Pekač za pol ure damo v skrinjo, da se zmes dobro strdi. Razrežemo na poljubno velike koščke. Dobljeno zmes prelijemo s temno čokolado.
Ploščice imamo lahko več dni shranjene v hladilniku in si jih privoščimo ob padcu energije.
Za več informacij glede delavnic in individualnih svetovanj s področja prehranjevanja smo na voljo na telefonski številki: 01 620 47 82 ali na elektronski pošti: ana.stepancic@zd-ivg.si
ZD Ivančna Gorica
A
Sobrače
^Šentvi
m
julij-avgust 2022
številka 6
Krajevne skupnosti
15
Krepitev medosebnih odnosov
Danes vemo, da so kakovostni medosebni odnosi pomembni za vzpostavitev in vzdrževanje blagostanja ter posledično boljšega funkcioniranja v vseh življenjskih vlogah, znotraj družine, v delovnem okolju, med prijatelji in v širši družbi. Dobri medosebni odnosi vplivajo na zdravje človeka kot celoto. Človek se kaj hitro znajde z glavobolom ali bolečinami v križu, želodcu, vratu, ko le-tega ne potrebuje. Nima časa za umiritev, ležanje v postelji ter se lahko kaj hitro znajde v začaranem krogu, ki mu ni videti ne začetka ne konca.
Ljudje smo socialna bitja. Želja po oblikovanju in vzdrževanju močnih in kakovostnih medosebnih odnosov je prisotna v vsakem človeku. To mu daje občutek sprejetosti, pripadnosti, varnosti, smisel in namen življenja, vir pomoči. Posamezniku druge osebe tvorijo socialno mrežo, povezavo, v kateri se družijo, se zanašajo drug na drugega, si pomagajo in se podpirajo. Socialna mreža vključuje različne vrste odnosov; s sorodniki, prijatelji, med sodelavci, sosedi, nadrejenimi itd.
V medosebnih odnosih posameznika vodijo tri osnovne psihološke potrebe. Občutek usposobljenosti, pristojnosti oz. kompetentnosti za izvajanje aktivnosti, ki jih opravlja za dosego ciljev. Potreba po povezanosti z drugimi osebami, ki ga sprejemajo takega, kot je. Ter občutek nadzora in samozavesti pri lastnem izražanju, vedenju, ne glede na to, da je posameznikovo vedenje pogosto določeno s strani drugih. Uravnoteženost teh osnovnih potreb vpliva na zadovoljstvo posameznika ter prispeva k njegovi osebni rasti.
Za kakovostne medosebne odnose je pomembna komunikacija. Vrednost in pomembnost komunikacije pogosto opazimo šele ko je ni ali ko izvedba in vsebina nista primerna ali naletita na nerazumevanje. Naj omenimo nekaj najpomembnejših spretnosti v komunikaciji: izraziti, poslušati, slišati, sprejeti. Način govorjenja, vsebina povedanega, izražanje lastnih občutkov in sprejemanje občutkov drugih, reči hvala in oprosti. Postaviti se zase, ne poniževati drugih, pomagati, in prositi za pomoč. Pogajati se in reševati. Vse to in še več človek izrazi z besedami in telesom. Zavedati se moramo, da te veščine niso vse prirojene, ampak se jih tekom življenja učimo in z najboljšim namenom stalno izboljšujemo.
Vabimo vas, da se pridružite skupinam na delavnicah v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, v Centru za krepitev zdravja, z naslovom Zdravi odnosi, kjer se boste poglobili vase in svoje medosebne odnose. Razmišljali bomo, ali se znamo postaviti v čevlje drugega, kako rešujemo probleme, kako smo uspešni pri doseganju svojih ciljev, kako so razvejani naši odnosi. Na delavnici bomo krepili učinkovito izražanje svojih potreb, občutke in počutje, spretnosti reševanja problemov, medosebne odnose. Udeležba na delavnicah je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava na tadeja.gruden@zd--ivg.si ali na tel št. 01 620 47 81.
Zdravje je več kot le odsotnost bolezni. Telesno in duševno zdravje sta povezana, sovplivata drug na drugega. Ljudje smo veliko bolj opremljeni za reševanje stisk, ki izhajajo iz telesnih zdravstvenih težav, saj vrsto let nismo posvečali pozornosti celostni obravnavi človeka. Zagotovo so medosebni odnosi pomembni za vsakega od nas, zato vabljeni, da se podkrepite in zaživite z našim sloganom leta 2022: Zdravo živeti in dobro se imeti.
Tadeja Gruden, dipl. m. s., ZD Ivančna Gorica
Paliativna oskrba, bolnikova temeljna pravica
Namen tega besedila je predstaviti precej tujo, vendar pa v življenju zelo pomembno temo, to je paliativna oskrba. Paliativna oskrba predstavlja nepogrešljiv sestavni del zdravstvenega varstva v številnih razvitejših državah in se v zadnjih letih hitro razvija in napreduje. Z leti postaja vse bolj pomemben del zdravstvenega in socialno varstvenega sistema, saj se podaljšuje človeška življenjska doba in s tem veča možnost za razvoj kroničnih bolezni pri posamezniku. V zadnjih letih je tudi znano, da več kot polovica pacientov umre v bolnišnicah in domovih za upokojence.
Paliativna oskrba je bolnikova te- mi združenji prizadevajo zagotoviti Bolnik in njegovi bližnji z napre-mejna pravica, saj bi sicer trpel možnosti za neprekinjena izobraže- dovanjem bolezni prehajajo skozi
hude bolečine in imel druge telesne težave. Kadar gre pri bolniku za neozdravljivo, kronično in na-predovalno bolezen, zaradi katere bo umrl predčasno, je paliativna oskrba namenjena lajšanju bolnikovih težav in trpljenja svojcev. Obseg paliativne oskrbe je tudi odvisen od stopnje bolezni. Nekateri bolniki potrebujejo samo zdravila, drugi pa imajo hujše telesne težave in so zato potrebni razni invazivni posegi in kombinacije zdravil. Zelo pomembno je tudi znanje o paliativni oskrbi, ki precej olajša delo medicinske sestre, ki dela s hudo bolnimi in umirajočimi. Osnovno paliativno oskrbo izvajajo vsi medicinski delavci in sodelavci. Specialistična oskrba pa se organizira v obliki mobilnih paliativnih enot in kot specialistična služba na sekundarnem in terciarnem nivoju. Ministrstvo za zdravje (2021) tudi omenja, da si skupaj s strokovni-
vanja iz paliativne oskrbe na vseh nivojih izobraževalnega sistema, saj je dobro načrtovana in vodena paliativna oskrba zelo dobrodošla tako pri bolniku kot tudi pri njegovih svojcih.
Paliativna oskrba je aktivna obravnava človeka s kronično napredujočo boleznijo, ne glede na njegovo starost in druge lastnosti, ter podpora njegovim bližnjim v času bolnikove bolezni in tudi po njegovi smrti, torej v času žalovanja. Palia-tivna oskrba je usmerjena v blaženje bolnikovih telesnih simptomov kakor tudi v psihološko, socialno in duhovno stisko bolnika in bližnjih ob diagnozi neozdravljive bolezni. Paliativna oskrba ni ustrezna zgolj za bolnike z neozdravljivim stadijem raka, temveč tudi za bolnike ostalih kroničnih bolezni npr. bolezni srca, ožilja in pljuč. Primerna pa je tudi pri starostnikih z geriatričnimi sindromi.
več faz: zgodnja paliativna oskrba, pozna paliativna oskrba, obdobje oskrbe umirajočega, obdobje oskrbe žalujočih.
Cilj paliativne oskrbe je zagotoviti ustrezen podporni sistem, ki bo omogočil bolniku čim boljpolno, aktivno življenje in mirno, dostojno smrt.
Glavni elementi paliativne oskrbe so:
-	bolniku prilagojeno obvladovanje problemov (telesnih, psiholoških, duhovnih, socialnih),
-	podpora družini med boleznijo in med žalovanjem,
-	timski pristop,
-	sprejemanje življenja in smrti kot del naravnega procesa, ki se ga ne skrajšuje in ne podaljšuje,
-	skrb za čim boljšo kakovost življenja bolnika.
Prihodnjič pa o tanatogogiki.
Leon Mirtič
Obiskali smo Mrzlico
V torek, 21. junija, na prvi poletni dan, smo se pohodniki odpravili na Mrzlico. 34 se nas je zbralo, pod skrbnim vodstvom naših voditeljev Janeza Čebular, Daše Habjan, Francija Bašarja in zaupanja vrednega voznika Nika. Krenili smo ob 8. uri z jutranjim pozdravom in nagovorom Janeza in Daše, ter se posladkali z dobrotami Marije Čebular.
Vreme nam je bilo naklonjeno (malo vroče) tako da smo občudovali pokrajino proti Bogenšperku in Litiji. Prva postojanka, jutranja kava, je bila okrepčevalnica Kuhla v Spodjem Logu pri Litiji. Nadaljevali smo pot skozi Trbovlje-Zagorje-Hra-stnik, nato pa na vrh zaželenega cilja, »Mrzlico«, goro zelenega mo-žička.
Mrzlica je s svojimi 1122 metri nadmorske višine (imenuje se tudi Kna-povski Triglav) četrta najvišja gora zasavskega hribovja in iz nje, tako kot na Kumu, izjemen razgled, saj so bližnji vrhovi precej nižji. Nekaj metrov pod vrhom se nahaja eden lepše urejenih planinskih domov, ki se ponaša tudi z mehkim travniškim
tepihom in igriščem za otroke. Pot, ki vodi do cilja, je prijetna, tako se računa na zajetno uro hoje. Lahko se ubere pot po cesti ali skozi gozd. Mi smo se pripeljali do parkirišča v gozdni senci in se napotili skozi gozd proti vrhu. Med potjo smo si malo oddahnili in se osvežili z vodo iz nahrbtnika. Prispeli smo do planinskega doma na Mrzlici (1093 m) se okrepčali z malico z nahrbtnika in občudovali lepoto krajine, ki je izjemna. Povzpeli smo se tudi na vrh Mrzlice (1122 m) od koder pogled sega daleč naokrog. Po krajšem postanku, odmoru in klepetu, smo se podali nazaj skozi gozdno pot do planinskega doma na Kalu (946 m), kjer smo se okrep-
čali z dobrim kosilom in prijetno postrežbo. Pred planinskim domom smo ustvarili še eno skupno fotografijo in se napotili v naš avtobus, ter krenili proti dolini z lepimi doživetji. Med vračanjem smo se ustavili še na Trojanah in se v poznem popoldnevu vrnili in srečno prispeli domov.
Zadovoljni in hvaležni našemu prevozniku Niku, Janezu Čebularju in Daši Habjan ter DU Višnja Gora za prispevek, pa tudi vsem nam, da smo uspešno prehodili še eno pot dolgo približno 11 km, v prijetni naravi in dobri družbi.
Fani Kovač
16
Šolstvo
julij-avgust 2022
številka 6
So
Hïcmoi
Valeta 2022 na OS Stična
V torek, 14. junija 2022, ob 19.30 smo bili na OŠ Stična priča prvi in zadnji projekciji filma z naslovom VALETA 2022. Film je nastajal celih devet let, v njem pa je sodelovalo 80 igralcev. Scenarij, snemanje in režija so nastajali pod budnim očesom naših scenaristov - učiteljev in učiteljic OŠ Stična. Glavne zvezde večera so bili učenci in učenke 9. a, 9. b, 9. c in 9. P, ki so z zanimivimi predstavitvami oddelkov popestrili program. Dokazali so, koliko talentov, znanja in spretnosti imajo ... Dokazali so, da so pravi umetniki, plesalci, igralci in glasbeniki.
Premiera te edinstvene predstave se je začela s koračnico, slovensko in evropsko himno ter slavnostnim plesom. Voditelji večera, učenci Klara Mejak, Gorazd Jerman in Nika Markovič, so se v svoji vlogi odlično izkazali. Za posebno glasbeno točko sta poskrbeli učenki Mima Kova-čič (spremljava na violini) ter Sara Zelnik (vokal). Glavni producent te predstave je bil eden in edini ravnatelj OŠ Stična - gospod Marjan Po-tokar, ki je na prireditvi slavnostno podelil priznanja.
Letošnji prejemniki priznanj na OŠ Stična so bili:
•	MILKA SEKULIC, za odlične dosežke na tekmovanjih iz znanj in najuspešnejšo učenko naravoslovnega področja,
•	NIKA LUKŠIČ, za najuspešnejšo športnico šole za dosežke v atletiki, odbojki in krosu,
•	JAŠA HRIBAR, za najuspešnejšega športnika šole za dosežke v atletiki in odbojki,
•	JAN KOREN, za odlične dosežke
Dobitniki priznanj
na tekmovanjih iz znanj v 5., 6. in 8. razredu, dobitnik diamantnega kenguruja, • SARA MULH, MANCA KAVŠEK, MAJ ZORE, KLARA MEJAK, TADEJ AMBROŽ KRŽIŠNIK, NIKA MARKOVIČ, za večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti.
Predstavnik staršev Gregor Podobnik, se je zahvalil učiteljskemu zboru in tehničnemu kadru ter namenil nekaj spodbudnih besed zvezdam večera - učencem in učenkam. Tako kot se za valeto spodobi, je bil
Francoščina na OŠ Stična v solskem letu 2021/2022
»Kovidno« leto in ukrepi, ki so hromili izvajanje različnih dejavnosti, s katerimi učenci širijo in poglabljajo svoje znanje, so se zaključili in pustili prosto pot ustvarjalnosti učiteljev in učencev. V sodelovanju s Francoskim inštitutom smo izvedli dva projekta, s katerima smo približali francosko kulturo učencem, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet francoščina. Animatorka Marie Deltmet je v sodelovanju s Francoskim inštitutom iz Ljubljane izvedla delavnico za učence 7., 8. in 9. razredov, ki se učijo francosko v okviru neobveznega izbirnega predmeta na matični šoli. V eni šolski uri so učenci spoznavali nove francoske besede, se pogovarjali z animatorko in odkrivali nove teme v francoščini.
Na OS Stična je za bralno značko bralo 650 bralcev
Bralna značka je edinstveno bralno gibanje na svetu, ki ima na Slovenskem že več kot 60-letno tradicijo. Za bralno značko so brali že starši, pa dedi in babice sedanjih generacij. V letošnjem šolskem letu je zvestobo dobri otroški in mladinski knjigi izkazalo kar 650 učencev oz. tri petine vseh šolarjev. Zanje smo pripravili slovesno podelitev pohval za hvalevreden dosežek.
ta zvezdniški večer poln preobratov, filmskih zapletov, spominov in sanj. Dragi naši devetošolci in devetošol-ke, želimo vam, da bi notranje žareli vse svoje življenje. Iz srca vam privoščimo, da bi zares posegli po zvezdah in dosegli to, kar si želite. »MATE VI TO!« Želimo vam mirne počitnice in uspešen prehod v srednjo šolo.
Režiserji Valete 2022: Elizabeta Kadunc Križaj, Katja Tomažin, Lucija Medimurec in Janez Lah
Pohvaljeni značkarji 6. in 7. razreda PS Višnja Gora
Že 12. 5. 2022 je Jurčičeva domačija na Muljavi gostila zlate bralce sedmih šol iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Zlati bralci in bralke postanejo učenci in učenke, ki izkažejo zvestobo knjigi vseh 9 let šolanja. Ta častivreden naziv je pridobilo 28 devetošolcev. Šola jih je nagradila s knjigo Željka Kozinca Lepote in vrednote treh dolin, Društvo Bralna značka pa jim je podarilo mladinski roman Damjana Šinigoja Kjer veter spi. 19. 5. 2022 je na PŠ Višnja Gora potekala prireditev ob zaključku projekta Zeleni bralec, ki ga že več let izvaja Knjižnica Ivančna Gorica s podporo domače občine. Projekt je namenjen drugošolcem - zelenim bralkam in bralcem, ki ob spodbudah učiteljic, knjižničarjev in staršev postajajo pravi bralci. Slavnostnemu sprejemu drugošolcev med bralce so prisostvovali tudi prvošolci in tretješolci, učiteljice, šolska knjižničarka, pomočnik ravnatelja, podžupan občine Ivančna Gorica in nosilke projekta - knjižničarke iz Knjižnice Ivančna Gorica. Vsi skupaj so si ogledali zabavno gledališko predstavo »Pika potuje po svetu« v izvedbi Zavoda Enostavno Prijatelji. Prireditev smo zaključili s podelitvijo pohval učenkam in učencem prvega triletja, ki so pridno brali knjige in osvojili bralno značko.
Nastop na frankofonskem dnevu
Učenki Nika Lampret in Ivana Milena Lekše predstavljata francosko pecivo, ki sta ga sami spekli
Francoske delavnice pod imenom La France voyage so projekt Francoskega inštituta s katerim francosko Zunanje ministrstvo, pod okriljem katerega Inštitut deluje, predstavlja in promovira francosko kulturo in jezik. Na OŠ Stična te delavnice, ki predstavljajo popestritev in drugačen način pouka, izvajamo že šesto leto zapored. Druga delavnica z naslovom Le macaron d'or je bila bolj sladke narave. Učenci so doma pekli pecivo po francoskih receptih. V razredu smo izbrali tri najboljše, jih poslikali in opis poslali v Ljubljano na Francoski inštitut, kjer so med vsemi prispelimi izbrali deset najv-
Slovesna podelitev knjižnih nagrad zlatim bralcem in bralkam na Jurčiče-vini
Učenci in učenke 6., 7. in 8. razredov so si v juniju ogledali gledališko predstavo Sin slovenskega naroda. Izjemna igra in domiselna zgodba o Jurčičevem življenju, ki jo je napisala Dragica Šteh, sta navdušili prav vse gledalce. Oder Kulturnega doma v Zagradcu je bil odlična priložnost za podelitev pohval učencem in učenkam drugega triletja, ki so osvojili bralno značko. Četrtošolci in petošolci, ki so brali za bralno značko, pa so pohvale prejeli po ogledu odlične priredbe pravljice Pepelka, ki jo je odigrala gledališka skupina vrstnikov iz matične šole pod mentorstvom Jožice Ferlin in Aleksandre Šparl. Presenetili so z izvirnimi kostumi in sceno na odru gasilskega doma v Višnji Gori.
Pripravila Mojca Hrvatin
boljših. Kriteriji, po katerih so ocenjevali, so bili težavnost izbranega recepta, estetika končnega izdelka, okus in tekstura peciva. Naši učenci so pripravili zelo okusne slaščice, ki smo jih z veseljem poskusili. Svoj pevski talent so učenci pokazali na Frankofonskem festivalu v Kranju, ki ga že 19-ičzapovrstjo organizira Osnovna šola Orehek. Nastopili so na frankofonskem dnevu s pesmijo
Je m'appelle Helene, na odru pa se jim je pridružila tudi učiteljica Suzana Kolšek. Dogodka se je udeležilo veliko osnovnih šol iz vse Slovenije, učenci pa niso samo uživali ob glasbenih in igralskih točkah, temveč so s pomočjo vodene aplikacije na telefonu odkrivali mesto Kranj, se posladkali s francoskimi rogljički ter se družili.
Zapisal Kristijan Rešetič
A
Sobrače
(O)

julij-avgust 2022
številka 6
Šolstvo
17
Čebelarski krožek na OS Stična v solskem letu 2021/2022
Čeprav je bilo šolsko leto zaradi epidemioloških omejitev okrnjeno, smo pri čebelarskem krožku vseeno izvedli veliko število aktivnosti. V novembru 2021 smo se na šoli, v okviru akcije Tradicionalni slovenski zajtrk, sladkali z medom. Marec 2022 je bil v znamenju čebel, saj so učenci OŠ Stična sadili medovi-te rastline pri učnem čebelnjaku, v soboto 26. marca pa so se udeležili prireditve z naslovom Čebelarska ulica, ki je bila že večkrat prestavljena, letos pa je epidemiološka situacija dovolila njeno izvedbo. Na prireditvi, kjer sta se predstavili čebelarski društvi ČD Stična in ČD Krka Zagradec so sodelovali učenci, ki obiskujejo čebelarska krožka na matični šoli in PŠ Višnja Gora. Pod mentorstvom Ane Šimac in Kristijana Rešetiča so izvajali delavnice za obiskovalce, ozaveščali o pomenu čebel in drugih opraševalcev ter pojasnjevali delovanje čebelje družine in panjev, v katerih čebele živijo. Učenci PŠ Višnja Gora so dokazali, da imajo tudi glasbeni talent, saj so z ansamblom Foksnerji zaigrali in zapeli pesem Čebelar. Učenci drugih razredov so se, pod mentorstvom Andreje Gospodarič in Tanje Rus, predstavili s plesno točko Zum, zum in deklamacijo Tri čebele. Učenci OŠ Stična se zavedajo pomena čebel in medovitih rastlin. Zato so z veseljem sodelovali pri sajenju medovitih dreves in drugih rastlin v okolici šolskega učnega čebelnjaka v mesecu marcu. Učenci 1. b razreda in del učencev, ki obiskujejo krožek Skrb za naravo pod mentorstvom Maje Miklavčič in Maje Sever, so sadili rože, medtem ko so
učenci, ki obiskujejo čebelarski krožek, pomagali pri ostalih delovnih opravilih. Za popestritev programa so poskrbeli Aleks Perpar s harmoniko in učenci drugih razredov, ki so zaplesali pod mentorstvom Tanje Rus in Andreje Gospodarič. Zbrane so nagovorili ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar, predsednik ČD Stična Anton Kastelic in župan Dušan Strnad.
Aprila je Čebelarsko društvo Stična organiziralo dan odprtih vrat. Tokrat je svoja vrata odprlo Čebelarstvo Rogelj. Na ogled čebelnjaka in ostalih objektov smo bili vabljeni tudi člani čebelarskih krožkov matične šole in PŠ Višnja Gora. Vabilo smo z veseljem sprejeli. Starejši člani obeh krožkov smo si z zanimanjem ogledali moderen čebelnjak in pripadajoče objekte. Kljub slabemu vremenu smo imeli občutek, kot da smo prispeli v pravljično deželo. Prijazni čebelarji so nam podrobno opisali, kako čebelarijo na sodoben, moderen način. Imajo več prekrasno poslikanih čebelnjakov in vrt medovitih rastlin. V največjem čebelnjaku s preko petdesetimi panji in preko tremi milijoni čebel smo si med drugim ogledali, kako krmijo čebele in kako se lahko poseben zdravilen vonj, ki prihaja iz panjev, uporabiti za zdravljenje z apitera-pijo. Apiterapiji je namenjena tudi posebna stavba s posteljo, kamor smo se lahko za kratek čas ulegli. Izredno zanimiv je bil tudi napajalnik za čebele, ki so ga izumili sami, in »hišica«, v kateri bo kmalu nameščen panj s stenama iz pleksi stekla. Tako si bo vsak lahko varno ogledal delo čebelje družine v panju. Ob
Točenje medu pri čebelarju Francu Bobnarju
tem so se nam porajale številne ideje, kaj vse bi lahko pri krožku naredili tudi sami. Ob odhodu smo bili vsi enotnega mnenja: »Kdor ni šel z nami, mu je lahko krepko žal.« Tekmovanje mladih čebelarjev je potekalo 7. maja 2022 na Biotehniški šoli Maribor, udeležili so se ga tudi naši krožkarji s PŠ Višnja Gora in dosegli izjemen uspeh. Zlato priznanje sta osvojila Živa Garbas in David Kocjančič, srebrno Zoja Palčič in Miha Brčan, ter bronasto Lučka Kejžar in Urška Zupančič. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo skoraj 300 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki v šolskem letu 2021/2022 obiskujejo čebelarske krožke na osnovnih in srednjih šolah. Tekmovanje je potekalo na treh težavnostnih oz. starostnih stopnjah, tekmovalci pa lahko glede na rezultat prejmejo zlato, srebrno ali bronasto priznanje ter potrdilo o udeležbi. Tekmovalci morajo pokazati znanje o biologiji in življenju čebel, čebelarskem orodju, opremi in čebelarjevih opravilih, medovitih rastlinah itd. Ob Osnovni šoli Stična je pred dvema letoma Čebelarsko društvo Stična postavilo učni čebelnjak, namenjen učencem, ki obiskujejo čebelarski krožek. Lično urejen čebelnjak je kasneje dobil še učno pot, kjer lahko obiskovalci spoznajo pomembne osebnosti v čebelarstvu na Dolenjskem in dobijo informacije o življenju čebel. Za njegovo ureditev so poskrbeli ČD Stična, ČZS in Občina Ivančna Gorica. Slovesno otvoritev je park z učno potjo in novimi klopmi doživel v torek, 10. maja 2022. Zbrane so pozdravili in nagovorili predsednik ČD Stična Anton Kastelic, župan Dušan Strnad, podpredsednik ČZS MatejKotnik in ravnatelj OŠ Stična Marjan Po-tokar. Vsi so poudarili pomen čebel in znanja, ki ga učenci pridobivajo o njih. Na prireditvi so nastopili otroški pevski zbor OŠ Stična pod vodstvom Bojane Mulh, recitatorki Julija Lesjak in Manca Kocjančič ter harmonikarja Žan Janežič in Žak Ja-komin.
V petek, 20. 5. 2022, smo se pred Hišo kranjske čebele v Višnji Gori poklonili naši kranjski sivki, ki je po svetu znana in cenjena kot pridna in mirna čebela. Na prireditvi z naslovom Čebela in kultura ob 5. svetovnem dnevu čebel so nastopili tudi učenci podružnične šole Višnja Gora in s svojim nastopom poželi
Sodelovanje na Čebelarski ulici bučen aplavz. Zbrane sta nagovorila predsednik ČZS Boštjan Noč in župan Dušan Strnad. Pohvalila sta naše krožkarje, ki so na čebelarskem tekmovanju osvojili bronasto, srebrno in zlato priznanje, in jim podelila spominska darila. Učenci so o svojih vtisih s čebelarskega krožka povedali nekaj besed tudi za medijski hiši POP TV in RTV Slovenija.
Objava na POP TV:
https://www.24ur.com/
video?video=62733697
Objava na RTV SLO: https://www.
rtvslo.si/okolje/ob-petem-svetov-
nem-dnevu-cebel-v-srediscu-vloga-
-mladih-pri-prihodnosti-cebelar-
stva/628027
Učenci čebelarskega krožka smo šolsko leto zaključili z nizom aktivnosti, ki so bile v preteklosti odpovedane oz. prestavljene. Najprijetnejši del čebelarjenja, točenje medu, smo opravili pri našem mentorju krožka v Višnji Gori, g. Bobnarju. Pripravil je sate, polne akacijevega medu, ki jih je pred tem pripeljal iz Prekmur-ja. Pokazal nam je, kako se odstrani voščene pokrovčke in med iztoči iz satja. Vsi smo pomagali, zato smo si na koncu privoščili svež kruh z medom. Nekaj dni za tem smo se odpravili v Hišo kranjske čebele, kjer nas je po razstavi vodila mentorica krožka na matični šoli, Petra Peunik Okorn. Videli smo zelo zanimive če-
belarske predmete in interaktivno predstavitev. Veliko smo spraševali in izvedeli veliko zanimivega. Za zadnji čebelarski podvig tega šolskega leta pa smo si zadali izlet z vlakom v Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Tam stoji čebelnjak, za katerega skrbi profesor dr. Janko Božič. Pripovedoval nam je o različnih vrstah čebel z različnih koncev sveta in postregel z zanimivostmi iz življenja žuželk. Skupaj smo pregledali čebelje družine, nato pa smo se odpravili na sprehod v botanični vrt, kjer so rastline s celega sveta. V dejavnostih pri čebelarskem krožku smo zelo uživali in se naučili veliko novega, kar se je pokazalo tudi na naravoslovnem dnevu, ki so ga imeli šesti razredi matične šole. Obiskali so podružnično šolo Višnja Gora, kjer so jim učenci čebelarskega krožka pripravili predavanje, kviz in igre o čebelah. Pri izvajanju nalog so se zabavali in spoznali veliko zanimivosti o čebelarstvu na slovenskem in življenju čebel.
Dan pred zaključkom šole so matično šolo obiskali čebelarji iz ČD Stična in z učenci četrtih razredov potočili med iz učnega čebelnjaka za šolo. Težko bi si zaželeli bolj sladek konec šole in začetek zasluženih počitnic.
Zapisala Kristijan Rešetič in Ana Šimac
Osnovna sola Stična - planetu Zemlja prijazna sola
V letošnjem šolskem letu je Osnovna šola Stična že tretje leto zapored prejela naziv Planetu Zemlja prijazna šola. Tokrat je v valo deset učiteljic s svojimi oddelki prve triade, tako podružnic kot matične šole.
Učenci so ustvarjali v dveh projektih; Eko beri in Reci čiv. Vsaka mentorica je izdelala knjižico z opisom in fotografijami vseh izvedenih dejavnosti. Gospa Irena Mraz, vodja projekta, je vse sodelujoče zelo pohvalila. Navdušena je bila nad izdelki ter dejavnostmi, ki smo jih v projektu izvedli. Čebelja slaščičarna, obisk čebelarja, vzgoja sadik, odslužene pnevmatike in odpadni tulci v ponovni uporabi, izdelava gregorčkov, zgodba kamišibaj, origami, bralne kazalke, land art je le nekaj izdelkov in dejavnosti, ki so nastali in se izvedli v omenjenem projektu. Učenci so spoznavali vrabce in štorklje, šivali, izdelovali svečnike, poskrbeli za čistejše okolje s čistilno akcijo, reciklirali in se športno udejstvovali v različnih igrah ter izvedli še marsikatero drugo zanimivo dejavnost.
Vsem sodelujočim učiteljicam in učencem se velja zahvaliti za trud, ki so ga vložili v omenjeni projekt, saj si brez njih ne bi tudi v letošnjem šolskem letu pridobili naziva »PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA ŠOLA«.
Nina Kump Papic, koordinatorka projekta na OŠ Stična
projektu sodelo-
18
Šolstvo
julij-avgust 2022
številka 6
Ambrus
OTCetnaj
Ko narava in muzeji postanejo učilnice
Le kdo ne mara pustolovščin v naravi in skrivnostnih zgodb muzejskih eksponatov? Ker videno, slišano in doživeto izven šolskih prostorov utrjuje znanje, širi obzorja, nudi nove izkušnje in omogoča prijetna druženja s sošolci, se učenci naravoslovnih, tehniških in kulturnih dni vedno veselijo.
Prvošolčki in drugošoički PŠ Višnja Gora so se prelevili v prave raziskovalce. Opremljeni z lupami, opazovalniki in lončki so najmlajši na bližnjem travniku bosonogi uživali v blagodejni masaži stopal in z zaprtimi očmi prisluhnili zvokom v naravi. Drugošolci so ob pritoku Višnjice raziskovali obvodne rastline in živali ter si zanimanjem ogledovali v opazovalnike previdno ujete žuželke in žabice.
Drugošolčki raziskujejo naravo
Nič manj zanimivo pa ni spoznavanje različnih poklicev. Prvošolci so imeli priložnost, da pred gasilskim domom v Stični spoznajo delo in opremo reševalnih enot: gasilcev, policistov in reševalcev. Preizkušali so alkotest, rezali pločevino z gasilskimi kleščami, se pustili vkleniti v policijske lisice, si merili srčni utrip, sedeli na policijskem motorju in ležali v reševalnem vozilu. Najbolj zabavna pa je bila uporaba gasilskih brizgalnih cevi. Pridružila sta se jim tudi policista na konjih.
Muzejski trenutki v antičnem vzdušju
Učenci prvega triletja PŠ Višnja Gora so obiskali ZOO park Ranč Aladin na Gomili pri Mirni. Za ogradami živi več kot 60 živali, za zabavo so na voljo igrala, za osvežitev pa se je najbolj prilegel sladoled.
Petošolci so v aprilu spoznavali prazgodovinsko kulturo na domačih tleh. V ta namen so najprej obiskali Narodni muzej Slovenije v Ljubljani in si ogledali tamkajšnjo arheološko zbirko s posebnim poudarkom na obdobju, ki so ga v naših krajih zaznamovali Rimljani. Obisk muzeja so zaključili z izdelavo naglavnega venčka.
Tik pred prvomajskimi počitnicami so se podali na virtualno pustolovščino po ostankih že-leznodobnega naselja, ki je od 8. do 1. stol. pr. n. št. stalo nad Virom pri Stični. Značilnosti železnodobne kulture so raziskovali s pomočjo aplikacije na tabličnih računalnikih. Istega dne so obiskali še Muzej krščanstva v Stični in na zanimiv način - z reševanjem kviza - spoznavali muzejsko zbirko.
Spoznavanje zanimivih poklicev
Tretješolci iz matične šole in podružničnih šol iz Višnje Gore, Stične in Muljave so se vživeli v srednjeveški čas, ko je v dolini Krke, v Žužemberku, stal mogočen grad, v njem pa so poleg graščakove družine živeli še razni rokodelci, oskrbniki in drugo dvorno osebje. Ogledali so si grajsko ječo, hladno klet z debelimi zidovi, kjer so nekoč sušili mesnine, obrambni stolp in obrambni jarek, kjer so imeli medvede, ki so pomagali pri obrambi gradu pred napadalci.
Za petošolce posebejpoučna je bila celodnevna ekskurzija v začetku junija, začenši z obiskom Trubarjeve domačije na Rašici. Pot so nadaljevali na Cerkniško polje in v Dolenjem Jezeru obiskali muzej z imenitno maketo, ki nazorno pokaže poplavljanje kraškega polja in nastajanje jezera. Posebno doživetje bila vožnja okoli jezera z »lojtrnikom«. Spoznavanje krasa so zaključili z ogledom svetovno znane Postojnske jame. Učenci in učenke 6. aV in 6. bV so se na dveh literarno obarvanih kulturnih dnevih poučili o življenju, delu in zapuščini znanih slovenskih kulturnih ustvarjalcev. V Šentjuriju na Dolenjskem so obiskali Pavčkov dom, v Mirni Peči pa Muzej Lojzeta Slaka. Z navdušenjem so se preizkusili v igranju diatonične harmonike in petju Slakovih pesmi.
Nekaj dni kasneje so se šestošolci podali po t. i. poti kulturne dediščine na Gorenjsko. V Vrbi so si ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna, v Doslovčah domačijo Frana Saleškega Finžgarja, v vasi Rodine pa so o ustvarjalnem duhu Janeza Jalna z zanimanjem prisluhnili duhoviti pripovedi Jalnovega pranečaka.
Zbrala Mojca Hrvatin
Petošolci odkrivajo sledi Virskega mesta Cvingerja
Tretješolci na gradu v Žužemberku
Glasbeni trenutki v Muzeju Lojzeta Slaka
A
Sobrače
^Šentvi
m
julij-avgust 2022
številka 6
Šolstvo
19
Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Dosežki učencev na šolski, državni in mednarodni ravni v šolskem letu 2021/2022
V šolskem letu 2021/2022 so učenci Osnovne šole Ferda njih v znanju, športu ter na umetniških področjih, kot sta
Vesela Šentvid pri Stični dosegli odlične rezultate na učnem področju in na tekmova-glasba in likovno ustvarjanje.
Ob zaključku devetletnega izobraževanja se vpišejo v Zlato knjigo in prejmejo zlati znak šole učenci, ki so bili v obdobju od 6. do 9. razreda učno uspešni in so imeli povprečje ocen vsako šolsko leto nad 4,5. V generaciji, ki je letos zaključila de-vetletko, so bili to Meta Dremelj, Neža Koželj, Špela Lampret, Tina Medved, Špela Mohar, Anika Sreš, Katja Adamlje, Hana Koleša, Sume-jja Mujic, Martin Pongrac, Filip Si-njur in Žan Štrempfelj. Na 18 tekmovanjih v znanju, ki jih je organizirala šola, so učenci od 1. do 9. razreda skupno osvojili 282 bronastih, 9 srebrnih in 2 zlati priznanji.
Učencem ob zaključku šolskega leta podelimo šolska priznanja za prizadevnost pri šolskem in izvenšol-skem delu ter za dosežke na tekmovanjih v znanju.
V letošnjem šolskem letu so šolska priznanja prejeli učenci Marija Berčon, Lenart Hobič, Julija Flajnik, Miha Skubic, Julita Kemperle, Karin Zupančič, Jurij Jereb, Mai Kovačič,
Žak Pene, Anže Štrumbelj, Enej Sever, Lovrenc Sinjur, Tilen Šinkovec, Tit Perme, Vid Koleša, Lina Bogolin Rakar in Žiga Perpar, Nany Urbas, Aneja Stopar Pajek in Zoja Nogra-šek, Neža Zupančič, Tia Sinic in Anja Anžlovar, Jure Koleša, Eva Retar, Žana Verbič, Jakob Kastelic, Isabela Strojanšek, Jakob Verbič, Luka Gale, Amar Jusic, Nikolaj Lazarevic, Tim Starič, Tjan Končar, Staša Belc, Neža Koželj, Špela Lampret, Tina Medved, Jan Muhič, Erik Petan, Anika Sreš, Katarina Štokar, Katja Adamlje, Luka Bogolin Rakar, Hana Koleša, Lana Mavrin, Manca Modic, Nika Perpar, Martin Pongrac, Maj Šmid in Žan Štrempfelj. V Knjigo dosežkov se ob zaključku šolskega leta vpišejo in samostojno ali v skupini prejmejo srebrni znak učenci, ki dosežejo izjemne rezultate na tekmovanjih v znanju, športu in umetniških področjih, tako na državni kot mednarodni ravni. V Knjigo dosežkov se je letos vpisalo 33 učencev.
Vseslovenski likovni natečaj Deseta
Mentorica Marija Zajc z učenci zmagovalci nagradnega natečaja Kemija je zakon
dežela je bil izveden v obdobju 8. 2. 2020-15. 6. 2021 v soorganizaciji Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični in JSKD OI Ivančna Gorica. Na natečaj je prispelo 317 likovnih del z različnih koncev Slovenije. Zlati priznanji sta prejeli naši učenki Blažka Poljšak za delo V jutranjem soncu in Sumejja Mujic za delo Kamnita pot do vasi. Učenki sta ustvarjali pod mentorstvom učiteljice Jelke Rojec.
Na državnem tekmovanju v kon-struktorstvu in tehnologijah obdelav, ki je potekalo v Mariboru, sta učenki Lara Bizjak in Lana Samastur pod mentorstvom učiteljice Marije Zajc osvojili zlato priznanje. Po dveh letih so se učenci iz vse Slovenije v mesecu aprilu ponovno pomerili na prvenstvu Slovenije v krosu. Našo šolo je pod mentorstvom učitelja Jerneja Rozmana zastopalo 22 učencev. Odlične rezultate so osvojili Lan Skubic, Staša Belc in Luka Gale.
Isabela Strojanšek je pod mentorstvom učitelja Roberta Bregarja na državnem prvenstvu v plavanju v disciplini 50 m prosto osvojila 2. mesto.
Živa Miklič, Aneja Stopar Pajek, Melita Rus, Lana Samastur, Nany Urbas, Lara Bizjak, Mija Gašparič, Ota Habič, Nina Muhič, Zala Štepec, Neža Turk, Julija Šteh, Anja Anžlo-var, Iva Dremelj, Ida Hribar, Lea Ka-vazovic, Tinkara Langus, Nika Dolni-čar, Matic Šteh, Meta Dremelj, Tara Pust, Katarina Verbič in Maja Šmid so učenci, ki so pod mentorstvom učiteljice Simone Zvonar osvojili srebrno priznanje na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Victoria Adriatic v Opatiji. Učenci Žana Verbič, Jakob Kastelic, Adam Antončič, Brina Šket in Ida Hribar so pod mentorstvom učiteljice Marije Zajc za videoprispevek z naslovom Kemijsko morje osvojili
□sne vi


i Stičm
'rti- II- i .m r
NIIHHIIil
n«i* it, i!
Ravnateljica Angelca Mohorič in mentorica mladinskega pevskega zbora Simona Zvonar z učenci udeleženci glasbenega tekmovanja Victoria Adriatic
1. nagrado na natečaju Kemija je zakon, ki ga je organiziralo podjetje Micro+Polo.
Učenki Sumejja Mujic in Nika Per-par sta pod mentorstvom učiteljice Jelke Rojec sodelovali na likovnem natečaju Voda - (iz)vir življenja v organizaciji JSKD OI Novo mesto. Sumejja je prejemnica 3. velike nagrade za likovni izdelek z naslovom Brez nadzora. Delo devetošolke Nike Perpar z naslovom Kam plove-mo? pa je uvrščeno v katalog. Na likovnem natečaju Potovanje in bivanje v vesolju, razpisanem ob 130. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga, je naša šola sodelovala s 14 likovnimi deli učencev. V ožji izbor nagrajencev se je uvrstil osmošolec Jakob Verbič. Naši učenci so sodelovali na likovnem nateča-
ju Vtisi iz mojega kraja, ki ga je razpisala Narodna galerija v Ljubljani ob 150-letnici rojstva slovenskega slikarja Matije Jame. Likovno delo Mance Modic je bilo izbrano za razstavo v obliki plakatnega kolaža, ki bo na ogled v vhodni avli Narodne galerije do avgusta 2022. Srebrna priznanja s tekmovanj v znanju so osvojili učenci Anja An-žlovar, Tia Sinic, Žana Verbič in Jakob Kastelic iz konstruktorstva in tehnologij obdelav, Jure Koleša in Neža Zupančič iz logike, Meta Dre-melj iz slovenskega jezika in Isabela Strojanšek iz razvedrilne matematike in slovenskega jezika.
Hura za naše Ferdovce!
Pripravila Mojca Bohinec
Novinarji PŠ Višnja Gora pri novinarjih RTV SLO in Radia 1
Učenci in učenke 7. razreda PŠ Višnja Gora, ki obiskujejo izbirni predmet šolsko novinarstvo, so obiskali RTV Slovenija, kjer jih je prijazno sprejela urednica otroškega in mladinskega programa Martina Peštaj. Ogledali so si
sobo za masko, kjer so izvedeli, da morajo vsakega nastopajočega pred nastopom na TV, tako žensko kot moškega, najprej dodobra napudrati, saj se v nasprotnem primeru koža preveč sveti. V največjem studiu so snemali zabavni
kviz Vem, z voditeljem Anžetom Zevnikom. Učenci so opazovali tekmovalce kviza in ugotovili, da je lažje odgovarjati doma s fotelja kot pa dejansko v studiu. Opazovali so tudi snemanje zabavne oddaje Osvežilna fronta in spoznali odlične komike: Roka Bohinca, Jerneja Kogovška in Petra Frankla. Videli so tudi studio, kjer se snema dnevno-informativna oddaja Poročila in izvedeli, da voditelji ne znajo besedila na pamet, ampak ga berejo s posebnega zaslona (trotl bobna), ter zeleno sobo, kjer snemajo vreme. Nato so obiskali še studio Radia 1, kjer sta oddajo vodila Anja Ram-šak in Robert Roškar. Povedala sta, da v svojem delu uživata, saj niti en dan ni enak drugemu. Spoznali so radijskega voditelja radia Antena Matica Hercega, ki jih je nasmejal s svojim humorjem in
jim pokazal, kako poteka govorjenje v živo. Spoznali so, da je delo na radiu naporno, a zanimivo. Učenci in učenke so izlet zaključili z ogledom filma in vsem, kar se
prileže zraven. Nad vsem slišanim in videnim so bili zelo navdušeni.
Pripravila Petra Rus Mušič
20
Kultura
julij-avgust 2022
številka 6

OTttlMj
Planinci planinskega krožka PS Višnja Prva valeta na Gora na Mrzlici in Slemenovi špici samostojni Osnovni šoli
Pod vodstvom Planinskega društva Polž smo se učenci planinskega krožka PŠ Višnja Gora in učiteljice v soboto, 23. 4. 2022, odpravili na Mrzlico. V Podmeji pri lovski koči se je v megli začel naš vzpon po gozdnih poteh. Prikrajšani smo bili za krasne razglede, a smo na poti ujeli dogodek, ki ga ne vidiš vsak dan - navijali smo za gorske tekače na tekmi Hrastnik trail. Mi smo se precej drsali po blatu, oni pa so na razmočen teren očitno navajeni, zato nismo bili priča niti enemu padcu. Po uri in pol hoje smo dosegli prvi cilj, vrh Mrzlica, na 1122 m nadmorske višine. V koči smo pomalicali in se pogreli s toplim čajem. Pred kočo so nas sicer vabila igrala, a je bilo premokro, da bi jih preizkusili. Spustili smo se proti Hrastniku. Po slabi uri hoje smo prišli do planinskega doma na Kalu in dosegli naš cilj. Tam se je končno odprlo nebo, da smo imeli razgled na košček doline. Dan smo preživeli sproščeno in v družbi prijateljev. Hoja je bila prijetna, saj nam zaradi hladnega vremena ni bilo prevroče.
Na megleni Mrzlici
Cilj drugega planinskega izleta pa je bila Slemenova špica. V soboto, 11. 6. 2022, smo krenili z avtobusom do Erjavčeve koče na Vršiču, od tam pa kot gamsi na Slemenovo špico. Imeli smo krasno vreme in optimalne pogoje za hojo, še sneg se je stalil. Pot se je na začetku hitro vzpenjala, nekje na polovici pa je postala bolj položna. Takrat smo začeli uživati v pogledih na dolino in okoliške gore. Če ne drugega, smo vsi prepoznali
Mladi planinci PS Višnja Gora na Slemenovi špici
dolino pod Poncami, Planico. Naš cilj, Slemenovo špico, smo dosegli po uri in pol hoje. Vrh na 1911 m nadmorske višine je znan po čudovitih razgledih, v jesenskem času pa po porumeneli kulisi macesnov. Po malici in krajšem počitku smo se spustili nazaj do Erjavčeve koče, kjer smo žigosali planinske knjižice
Zagradec
Na pragu poletja in brezskrbnih počitniških dni se je od osnovnošolskega izobraževanja poslovilo 34 devetošolk in devetošolcev OŠ Zagradec. Dogodek je bil filmsko spektakularen, kot se za generacijo 007 spodobi. Ob predstavitvi 9. a in 9. b razreda, so se zvrstile kulturne točke in nagovori razrednikov - Andreja Oberstarja in Barbare Tomše, predstavnice staršev Anite Globokar in ravnateljice OŠ Zagradec, Barbare Maver. Skupna misel vseh govorcev je bila spodbudna popotnica mladim na njihovi nadaljnji življenjski poti.
in spili še zadnjo pijačo. Hvala vodnikoma PD Polž, Boštjanu in Silvi, ki sta nas vodila in nam pomagala osvojiti še en vrh. V naslednjem šolskem letu pa se že veselimo ponovnega srečanja, saj nas čakajo novi skupni podvigi.
Pripravila Darja Bregar
"TU IMAM LJUBEZEN, TUKAJ SEM DOMA" - rdeča nit prireditve ob dnevu državnosti na OS Zagradec
V sredo, 22. 6. 2022, je v športni dvorani OŠ Zagradec potekala slavnostna prireditev ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta 2021/2022. Rdeča nit prireditve, ki sta jo povezovala Manca Kastelic in Tilen Ogrinc iz 8. a, je bila "Tu imam ljubezen, tukaj sem doma".
Po slovenski in zagraški himni ter uvodnih pozdravih povezovalcev prireditve smo bili deležni razgibane plesno-pevske točke Popotovanje otrok iz Vrtca Ivančna Gorica - enote Sonček pod mentorstvom vzgojiteljic skupin Sovice, Pikapolonice in Levi. Nato je vse prisotne nagovorila ravnateljica OŠ Zagradec Barbara Maver. V svojem govoru se je ob dnevu državnosti poetično poklonila naši skupni domovini Sloveniji. Otroška dramska skupina KD Ambrus pod mentorstvom Maje Tratar se je predstavila s krajšo igro z naslovom VELENEUMI, ki je nastala na podlagi improvizacijske vaje. Orkester Kozmijan s Krke, ki ga vodi Mojca Zajc, je zaigrala skladbo Zemlja pleše. Nato smo prisluhnili združenemu pevskemu zboru OŠ Zagradec, ki je bil sestavljen iz mladinskega zbora na matični šoli ter otroških pevskih zborov matične šole, PŠ Krka in PŠ Ambrus. MPZ na matični šoli vodi Andrej Oberstar, OPZ na matični šoli Žiga Jernejčič, na PŠ Krka Tončka Rajer, na PŠ Ambrus pa Cirila Zupančič. Zbor je vodila Tončka Rajer, na klavirju pa jih je spremljal Žiga Jernejčič. Najprej so zapeli skladbo Lipa zelenela je, nato pa še pesem Domača vas iz odmevne spevoigre Mehurčki, ki jo je spisala učiteljica Dragica Šteh in uglasbil Robert Kohek. Sledila je folklorna točka učencev 4. Z in 5. a, in sicer splet ljudskih plesov Lepa Anka kolo vodi, Abraham 'ma sedem sinov in Potrkan ples pod mentorstvom Helene
Na prireditvi so bila podeljena tudi številna priznanja. Maks Perko je prejel priznanje in knjižno nagrado za najboljšega športnika OŠ Zagradec in odlične športne dosežke v odbojki, atletiki in krosu.
Gabriela Vidmar je prejela priznanje in knjižno nagrado za prizadevno delo v oddelčni skupnosti, za udejstvovanje na kulturnem področju, za naziv zlata bralka in 9 let prepevanja v zboru ter za uspehe na številnih tekmovanjih iz znanja.
Maruša Kastelic je prejela priznanje in knjižno nagrado za prizadevno delo v oddelčni skupnosti, za delovanje na kulturnem področju, za izjemen učni uspeh, za naziv zlata bralka in 9 let prepevanja v zboru ter za uspehe na številnih tekmovanjih iz znanja.
Larisa Zupančič je prejela priznanje za prizadevno delo v oddelčni skupnosti, za izjemen učni uspeh in za 9 let prepevanja v pevskem zboru. Anja Perko je prejela priznanje za naj športnico 9. razreda in odlične športne dosežke v odbojki, atletiki in krosu.
Ajda Kambič pa je prejela priznanje in knjižno nagrado za udejstvovanje na likovnem področju. Na likovnem natečaju Moj kraj, ki ga razpisuje Narodna galerija v Ljubljani, se je njen izdelek/grafika uvrstil med razstavljena dela. Drage devetošolke in devetošolci. Vaša plovba čez izzive osnovnošolskega izobraževanja je bila vznemirljiva in polna izkušenj. Naj vam naš skupni čas ostane v lepem spominu, znanje in izkušnje pa naj vam koristijo in pomagajo pri novih dogodivščinah.
Dragica Steh
Barle in Vanje Peček Janoš. Plesalce so spremljali Bor Peterlin Šimec iz 7. a na kljunasti flavti, Vida Veselič Bavdek iz 5. a in Mark Zupančič iz 8. a na harmoniki.
Prireditev je dosegla svoj vrhunec s slavnostno podelitvijo nagrad "ZA-GRAŠKI MLINČEK", ki sta bili prvič podeljeni učiteljema OŠ Zagradec za večletno prizadevno in uspešno delo na šolskem področju. Prejela sta ju učiteljica Dragica Šteh in učitelj Bogdan Vrhovec. Zaključek šolskega leta so zaznamovali učenci s PŠ Ambrus, ki so se predstavili z odlomkom iz gledališke predstave Šola roka pod mentorstvom Nine Kastelec, ter učenci 2. in 3. razreda matične šole, ki so
zapeli in zaplesali na znano pesem Adija Smolarja Jaz ne grem v šolo pod mentorstvom Neje Zaplotnik in Katje Godec.
Prireditev je organizirala Katja Godec, vezni tekst je napisala Vesna Zimic Gluvic, za sceno so poskrbeli Katja Godec, Vesna Zimic Gluvic in Bogdan Vrhovec, za diaprojekcijo Lovro Ulcej, za ozvočenje pa Edo Strah.
Po prireditvi je sledilo veliko presenečenje v šolskem atriju, namreč sladoled, kokice in sladkorna pena za vse sladkosnede. Odličen zaključek šolskega leta! HURA, POČITNICE!
Zapisala Vesna Zimic Gluvic
A
Sobrače
^Šentvi
m
julij-avgust 2022
številka 6
Kultura
21
Spet 100 % uspeh splošne mature na
■ Vi v
Jurčiču
Ponedeljek, 11. julij 2022, je bil na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica spet eden tistih dni, ko smo bili vsi ponosni, da smo del Jurčičeve zgodbe o uspehu. Razglasili smo odlične rezultate letošnje splošne mature.
Od 57 vpisanih gimnazijcev davnega leta 2018 jih je do četrtega letnika prišlo 55. Od teh jih je v junijskem roku pristopilo k splošni maturi 53 oz. 96,4 % in vsi so jo uspešno opravili.
Ravnatelj Milan Jevnikar je na slovesni prireditvi, ki so se je udeležili tudi mnogi starši in sorodniki naših maturantov, z velikim veseljem slovesno razglasil uspeh in podrobnosti letošnje mature. K maturi je v maju pristopilo 53 kandidatov, 25 dijakov iz 4. a in 28 iz 4. b razreda, ki so vestno pristopili k vsem izpitom in jih tudi vse uspešno opravili.
Uspeh na SPLOŠNI MATURI V JUNIJSKEM ROKU 2022 je na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica tako spet 100 %, enako kot lani in predlani in vrsto let prej! Povprečni uspeh gimnazijcev v Sloveniji je letos 95,41 %.
Imamo tudi 2 zlata maturanta, kar je 4 %. Letos sta v Sloveniji 302 spri-
Generacija splošne mature 2022 čevali splošne mature s pohvalo! Izjemen uspeh na maturi 2022 oz. maturitetno spričevalo s pohvalo (to je doseženih 30 ali več točk) sta letos dosegla:
Karmen Glavan, 4. a razred in
Vid Habič, 4. a razred,
ki sta tako postala 68. in 69. zlata maturanta naše gimnazije. Dodatni izpit na splošni maturi je na Jurčiču opravljalo 6 dijakov iz naše ekonomske šole in 2 dijaka iz drugih šol. Vseh 8 je bilo uspešnih! Ravnatelj se je zahvalil vsem dijakom za lep uspeh in jim čestital ter jim zaželel veliko uspehov pri študi-
Zlata maturanta z ravnateljem in razredničarko
ju, ki se jim začenja v jeseni. Posebno zahvalo je ravnatelj namenil staršem, ki so šoli zaupali svoje otroke. Njihovo zaupanje je nagrajeno z uspehom na maturi, njihov zgled pa kažipot staršem novih generacij, da imamo doma odlično šolo, ki jo je vredno obiskovati! Zlati maturant Vid je vodil prijetno kulturno prireditev, na kateri so sodelovali maturanti, pianist Mark Brodnik, pevki Natalija Marija Tron-teljin Lara Žgajnar ter govornica Damjana Omejec. Na prireditvi smo poleg maturite-tnih spričeval posebej dejavnim če-trtošolcem podelili tudi najvišja šolska priznanja, Jurčičeve nagrade, in priznanja, obema zlatima maturantoma tudi zlato Jurčičevo nagrado. Prijetna prireditev in slovesno vzdušje, polno čustvenega naboja, sta prisotne dlje časa zadržala na šoli. Čas nam je minil v obujanju prijetnih štiriletnih spominov na zanimive šolske dogodke in v zahvali večine staršev šoli za izjemno delo, ki smo ga opravili z njihovimi otroki. In sedaj se za vse začenjajo zaslužene počitnice!
Srečno 68. generaciji »stiških maturantov«!
Milan Jevnikar, ravnatelj
Podelitev spričeval poklicne mature 2022
V sredo, 6. julija 2022, je bilo na »Jurčiču« slovesno, saj smo podelili spričevala poklicne mature 32. generaciji ekonomskih tehnikov. Generaciji dijakov, ki se je praktično dve leti šolala na daljavo, je uspel odličen rezultat.
Letošnja generacija dijakov, ki se je vpisala v šolskem letu 2018/19, je na začetku 1. letnika štela le 11 dijakov, a se je število iz leta v leto večalo. Tako je k poklicni maturi v spomladanskem roku 2022 pristopilo 14 dijakov, uspešnih pa je bilo 13, torej 92,9 %. Za jesenski rok nam je ostal le en popravni izpit.
Na znameniti šolski »steni zlatih maturantov« pa se že blešči nov napis maturantke Daše Rogelj, ki je dosegla 22 od 23 možnih točk in tako prejela spričevalo s pohvalo ter postala 35. zlata maturantka poklicne mature.
Izjemno se je letos izkazalo vseh 8 dijakov, ki so opravljali poklicno maturo iz angleščine. Njihova povprečna ocena je bila zavidljivih 4,25 in prav vsi so pridobili mednarodni certifikat o znanju angleščine B1.
Slovesno prireditev, ki so se je udeležili, poleg skoraj vseh profesorjev, tudi nekateri starši, je povezovala zlata maturantka Daša Rogelj, ki se je že v času šolanja pogosto izkazala pri vodenju prireditev, tudi maturantskega plesa. Po državni in maturantski himni smo najprej podelili Jurčičeva priznanja in nagrade. Srebrno Jurčičevo nagrado je prejela Daša Rogelj, zlato pa Janoš Butara kot član rokometne ekipe, ki je bila v tem šolskem letu državni prvak.
Ravnatelj Milan Jevnikar je v svojem nagovoru povzel potek letošnje mature, pohvalil maturante za njihov dosežek, pa tudi za prispevek generacije k dobremu imenu šole. Sledila je podelitev spričeval, po podelitvi pa sta se Daša Rogelj in Gaja Tamara Medved zahvalili profesorjem in vsem delavcem šole. Prireditev je pevsko popestrila dijakinja 1. letnika ekonomskega programa Nadia Savic, ki je zapela dve pesmi.
Dragica Eržen, razredničarka
Prva V2 Groševega poletja 2022
Groševci smo otvorili sezono poletnih dogodkov. Poleg
Za začetek smo se odpravili na tradicionalni karting, ta je potekal 16. 6. 2022. Kot vedno do zdaj, smo se tudi letos do zadnjega spraševali, ali bo vreme zdržalo, ampak je bila sreča na naši strani. Projekt zagotovo ponovimo tudi prihodnje leto. Sledila je Urbana terasa, projekt, pri katerem smo v sredo, 22. 6. 2022, na Mestni tržnici Grosuplje organizirali sproščen glasbeni večer. Za uvodne glasbene ritme je poskrbel DJ Domzy, v večernih urah sta oder zavzela Urška in Grega. V sklopu projekta je potekala tudi umetniška razstava.
Poleg glasbeno obarvane Urbane terase, so z glasbo prepojeni tudi družabni petki, ki potekajo vsak petek od 20. ure naprej, v prostorih ŠK GROŠ. Na prvi julijski petek so melodije še posebej glasbo odmevale, saj se je odvijala Groševa veselica, na kateri je za narodnozabavne ritme poskrbel ansambel Lesarji. Glasba povezuje tudi sklop treh dogodkov oziroma koncertov, ki se organizirajo pod skupnim imenom Mixtape. Prvi izmed koncertov je
naših tradicionalnih projektov je letos na sporedu kar nekaj novosti.
Facebook in Instagram. Za dodatne www.klub-gros.si informacije smo na voljo v času uradnih ur, ki potekajo v že vsem poznanih terminih: v Grosuplju ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivančni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobre-polju pa po predhodnem dogovoru. I Facebook: GROŠ študentski klub I Instagram: @sk.gros I spletna stran:
Groševcu ni nikoli dolgčas!
Tjaša Bregar, ŠK GROŠ

potekal 8. 7. 2022, na njem sta nastopali skupini Jet Black Diamonds ter Bend Lower.
Eden izmed svežih dogodkov letošnjega poletja je prav gotovo projekt Vino in platno. Gre za projekt, ki pod eno streho združuje umetnost in izobraževanje oziroma spoznavanje (novih) vin in slikarstvo. Umetniško obarvana je tudi delav-
nica oblikovanja keramike, pri kateri smo izdelovali izdelke iz gline. Ti so se nato še poglazirali, posušili in žgali, da so potem nastali unikatni kosi keramike.
Za preostanek poletja pripravljamo še pester izbor dogodkov in dejavnosti. Da boste seznanjeni z vsem dogajanjem, vas povabimo k spremljanju naših socialnih omrežij,
22
Šolstvo
julij-avgust 2022
številka 6

IlitttMi
Najvišja priznanja in nagrade na Srednji šoli Josipa Jurčiča
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica vsako leto svojim dijakom za izjemne dosežke na različnih tekmovanjih podeli najvišja priznanja in nagrade, ki se seveda imenujejo po Jurčiču. Bera dosežkov je bila v letošnjem šolskem letu izjemna. Komisija je na svoji seji 13. junija obravnavala predloge razrednikov in mentorjev, ki so vse leto pozorno spremljali delo in dosežke svojih dijakov. Sklenila je, da najvišja priznanja in nagrade podeli naslednjim dijakom.
Najprej zapis o prejemnikih Jurčičevih priznanj, ki jih po pravilniku prejmejo dijaki prvih letnikov ali tisti, ki so se uspešno udeležili različnih tekmovanj. Letos je priznanje prejelo osem dijakov, in sicer dijakinje Tonja Smole in Zala Žerovnik za uspehe na tekmovanjih ter Tja-ša Kužnik za 1. mesto na državnem tekmovanju v streljanju. Tjaša Pajek je prejela priznanje za 3. mesto na državnem tekmovanju v šahu, Maj Trinko za uspehe na različnih tekmovanjih, Ana Adamlje in Vid Omejec za 1. mesto na državnem tekmovanju v standardnih plesih, maturant Jakob Suhadolc pa za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz fizike. Vsi dijaki tudi sicer vzorno izpolnjujejo šolske obveznosti in so aktivni tudi na različnih drugih področjih.
Bronasto Jurčičevo nagrado sta prejeli dijakinja Jana Kramar za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike, preizkusila pa se je tudi v fiziki, matematiki in razvedrilni matematiki, maturantka Lucija Struna pa za dve srebrni priznanji, in sicer za uspeh na državnem tekmovanju iz logike in še iz razvedrilne matematike. Jana je odlična dijakinja, ki svoje znanje rada deli z drugimi, tudi Lucija je pomagala svojim sošolcem, poleg tega pa igra tudi ci-tre.
Srebrno Jurčičevo nagrado so prejeli dijaki Zoja Peteh, Miha Perpar in Daša Rogelj. Zoja Peteh je do-
segla zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, srebrno Preglovo plaketo na tekmovanju iz znanja kemije, srebrni priznanji na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev in na državnem tekmovanju iz znanja biologije, preizkusila pa se je še na več različnih področjih. Seznam priznanj je dolg, Zoja se tudi sicer poglobi v vsako snov, veliko bere in je zelo razgledana dijakinja. Njen sošolec Miha Perpar pa je prejemnik zlatega priznanja na državnem tekmovanju iz fizike, tekmoval pa je tudi iz matematike in razvedrilne matematike. Tudi Miha je zelo radoveden in se poglobi v snov ter je zelo spoštljiv in skromen fant. Srebrno Jurčičevo nagrado je prejela zlata maturantka poklicne mature Daša Rogelj. Daša je bila odlična in zelo aktivna dijakinja, sodelovala je na različnih šolskih prireditvah, bila je članica dijaške skupnosti in predstavnica dijakov v svetu zavoda. Sodelovala je na različnih tekmovanjih in vsa štiri leta plesala v šolski plesni skupini. Daša je na splošni maturi opravljala dodatni predmet, kar je zahtevalo veliko samostojnega dela, ga uspešno opravila, tako da ji je odprta pot na univerzitetni študij ekonomije. Zlato Jurčičevo nagrado sta po sklepu komisije prejela Benjamin Kutnar in Rokometna ekipa SŠJJ. Benjamin Kutnar se je preizkusil skorajda na vseh tekmovanjih za gimnazijce in vrsta njegovih dosežkov je res bogata. Prejel je zlati priznanji na državnih tekmovanjih iz logike in fizike, srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz logike, zgodovine in fizike ter celo vrsto bronastih priznanj. V celoti je letos dosegel na različnih državnih tekmovanjih najboljši uspeh med našimi dijaki. Je tudi odličen košarkar, o učnem uspehu pa verjetno ni potrebno pisati: v njegovem spričevalu so same odlične ocene.
Drugi prejemnik zlate nagrade je
Rokometna ekipa Srednje šole Josipa Jurčiča. Naši rokometaši so postali državni prvaki v rokometu. Ekipo so sestavljali Valter Zaletel, David Perko, David Skubic, Martin Bradač, Nal Roš Omahen, Tilen Gla-van, Maks Kolarič, Dominik Pekeč, Aleksander Kuzmanovič, Blaž Ce-glar in maturanti Nejc Ropič, Simon Vidmar, Nejc Batis in Janoš Butara. Pot do uspeha ni bila lahka, ekipa je na turnirju v Ljubljani najprej premagala favorizirane Velenjčane, v finalu pa še ekipo Gimnazije Moste. Na dan podelitve spričeval splošne mature smo zlatima nagradama dodali še dve; toliko je bilo namreč zlatih maturantov, ki jim po Pravilniku o Jurčičevih priznanjih in nagradah pripada zlata nagrada. Zlata maturanta 68. generacije sta Karmen Glavan in Vid Habič. Sošolca Karmen in Vid sta bila vsa leta šolanja vestna in prizadevna dijaka, ki sta redno opravljala svoje delo in od tod je tudi delni razlog za uspeh na maturi. Karmen je ves čas pomagala svojim sošolcem, Vid pa je zelo empatičen človek, oba pa sta vztrajna, kar jima bo gotovo pomagalo na poti do cilja. Karmen se je odločila za študij medicine, Vid pa farmacije.
Nagrade in priznanja so dijaki nižjih letnikov prejeli na podelitvi spričeval 24. junija, maturanti poklicne mature na prireditvi ob podelitvi maturitetnih spričeval 6. julija, maturanti splošne mature pa 11. julija. Vsi smo bili veseli 100-odstotnega uspeha dijakov na maturi. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da so vsi dobitniki priznanj in nagrad tudi zgledni dijaki, vedno pripravljeni pomagati drugim in sodelovati pri različnih dejavnostih, predvsem pa so odlični ljudje na poti do svojega cilja. Čestitamo in uspešno pot še naprej!
Za komisijo: Vesna Celarc, prof.
S programom Erasmus+ v Italiji in Nemčiji
Na Srednji šoli Josipa Jurčiča smo se junija z eno skupino dijakov programa ekonomski tehnik odpravili v Italijo v Treviso, z drugo pa spet v Nemčijo v pobrateni Hirschaid, kjer so udeleženci tega EU-projekta delali v različnih podjetjih. V prostem času so spoznavali lokalne znamenitosti, se zabavali in doživeli marsikaj zanimivega.
Dijaki si s takimi projekti izboljšajo svoje poklicno znanje, znanje jezikov in predvsem spoznajo in doživijo drugačno kulturno okolje. Večinoma opravljajo lažja komercialna, administrativna in druga dela v turističnih, industrijskih, trgovskih in drugih podjetjih. Udeležujejo se strokovnih ekskurzij in izletov v bližnja mesta, na katerih lahko sami neposredno zaznajo utrip tuje dežele. Tako smo letos obiskali Padovo in obvezne Benetke v Italiji, v Nemčiji pa Nürnberg in Bamberg.
Dijaki so navdušeni nad bivanjem v tujini in menijo, da je to zanje v vseh pogledih zelo koristna in tudi zabavna izkušnja ter jo priporočajo
tudi naslednjim generacijam programa ekonomski tehnik. Naši gostitelji so bili z njimi zadovoljni, tako z zadostnim znanjem jezika kot odnosom do dela in sodelavcev. Za celotno izvedbo projekta, pripravo udeležencev, potrebno dokumentacijo in druga opravila, organizacijo prevoza in bivanja ter ovrednotenje rezultatov projekta je poskrbela šola. Za dijake je projekt zaradi financiranja s strani EU praktično brezplačen.
Uspesen zaključek šolskega leta na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
V petek, 24. 6., smo zaključili še eno bogato in ustvarjalno šolsko leto, ki smo ga po dveh letih začasnega ali daljšega šolanja na daljavo, preživeli v šoli.
Zbrali smo se v velikem amfiteatru pred šolo že zjutraj in veselo pričakovali zadnje dejanje pred poletnimi počitnicami. Program sta vodili dijakinji 2. b, Ajša Hodžic in Julija Ambrožič. Za začetek nam je zapel pevski zbor šole pod vodstvom prof. Aneja Černeta, nato pa smo s slovesnim govorom počastili tudi dan državnosti. O tem prazniku je spregovorila dijakinja 3. b Maša Žni-daršič. Ravnatelj Milan Jevnikar je v svojem govoru poudaril, da so rezultati šolskega leta izjemni: med 338 dijaki je kar 60 takih z odličnim uspehom (kar je skoraj 20 %), kar 31 % pa je dijakov s prav dobrim uspehom. Uspeh naših dijakov je torej izvrsten, le 9 jih bo moralo dopolniti svoje znanje, ki ga bodo nato izkazali na izpitih. Poudaril je odlične dosežke na različnih tekmovanjih, se zahvalil staršem in učiteljem ter zaželel vsem lepe in spro-ščujoče počitnice.
Zlati Jurčičev nagrajenec Benjamin Kutnar
Razredniki posameznih oddelkov so dijakom, ki so dosegli odličen uspeh, izročili priznanja in nagrade, predsednica komisije pa je nato razglasila prejemnike najvišjih nagrad naše šole - to so Jurčičeve nagrade in priznanja. Te se prejeli dijaki, ki so se v šolskem letu izkazali še posebej. Naj na tem mestu omenim samo Jurčičevi zlati nagradi: prva jo je prejela Rokometna ekipa SŠJJ za 1. mesto na državnem tekmovanju, drugo pa dijak 3. b Benjamin Kutnar za izjemne dosežke na različnih tekmovanjih (o vseh prejemnikih pa v posebnem zapisu). Razveseljivo pa je, da lahko glede na število priznanj dijakom prvih letnikov sklepamo, da je to izjemna generacija, ki bo še posegala po uspehih.
Tudi dijaki so imeli svoj »kotiček«. Milica Sekulic in Vanja Pevc, dijakinji 3. b, pripravljata Priročnik gimnazijskih starešin (a ne vemo še, ali bo izšel pred koncem njunega šolanja). Prebrali sta nekaj nasvetov mlajšim, kako naj ravnajo pri posameznem profesorju, da jim bo šlo bolje in laže. Čisto na koncu sta dodali še nasvet za profesorje, naj se zgledujemo po njihovi razredničarki, ki jih že tri leta sprašuje, zakaj je en dan pred testom čisto slučajno zbolela polovica razreda. Pametnega (in verjetnega) odgovora pa ni. Skupni program sta zaključili naši odlični glasbenici Urška Strahinič in Trina Bizjak, dijakinji 3. a. Njuna vokal in kitara vedno pobožata naše uho. Dijaki so nato malicali ter na koncu prejeli spričevala, večina med njimi tudi pohvalo za različne dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali. Ajša in Julija sta zaželeli lepe in dolge počitnice. Lepe počitnice vsem!
Vesna Celarc, prof.
Učenci, ki se boste še odločili za šolanje v programu ekonomski tehnik na naši šoli, boste lahko imeli enkratno priložnost za sodelovanje v mednarodnih projektih, ki jih izvajamo v raznih krajih po Evropi. Vsako leto poskrbimo za pridobivanje novih mednarodnih izkušenj in prijetno počutje vseh udeležencev projektov Erasmus+.
Igor Gruden, koordinator programa Erasmus+

Zlati rokometaši 2022
A
Sobrače
^Šentvi
m
julij-avgust 2022
številka 6
Šolstvo
23
Uspešna uprizoritev Rokovnjačev v letnem gledališču na Muljavi
Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava je v soboto, 8. julija, ob polno zasedenem letnem gledališču uspešno zaključiloprojekt letošnje uprizoritve Rokovnjačev.
cih in našem gledališču svoj pečat.
Uprizoritev Rokovnjačev je zorela nekaj časa. Nastajala je še v času, ko je bila epidemija še močno prisotna. Verjeli smo v dobro in pogumno smo se lotili študija uprizoritve in dogajanja, ki ga je Jurčič tako mojstrsko zasnoval, delno napisal, odlično pa dokončal Janko Kersnik. Čeprav sem to delo režiral že pred 35 leti, se mi je od takrat zgodilo toliko, da je moj pogled na to delo precej drugačen, zato sem tudi pripravil novo dramatizacijo. Velik izziv mi je bil izbrati in motivirati številčno igralsko ekipo. Še večji izziv pa je bil izbrati strokovne in visoko zavzete sodelavce. Veselil sem se tako prekaljenih igralcev in mojstrov kot tudi novincev. Želel sem povezati »prave« sodelavce, ki bodo z mano ustvarjali in gradili uprizoritev, ki bo pustila v gledal-
60-članska igralska ekipa je od marca dalje pridno in zavzeto vadila. Prav tako je vzporedno delovala tudi okrog 20-članska tehnična in organizacijska ekipa. Priprave za uprizoritev so bile zahtevne. Kostu-mografinja Marija Zaman je izdelala več kot 30 novih kostumov ter jih vsaj še toliko predelala. Branko Glavan je z ekipo za poslikavo z Borutom Furlanom na čelu skoraj dva meseca izdeloval in krasil bogato in dinamično izvedeno sceno. Letos je bilo še posebej zahtevno osvetljevanje in glasbeno zvočna oprema. Izkazali so se mojstri Branko Gla-van, Martin Bele in Jani Hauptman. Za organizacijo prireditve je odlično poskrbel Igor Adamič. Seveda pa je bilo za uspešno pripravo uprizoritve in organizacijo prireditev pomemb-
nih še mnogo več posameznikov - od lastnikov v predstavi sodelujočih Tekavčevih in Berčonovih konj, ustvarjalnih rekviziterjev, kreatork mask, šepetalk, promocije in prodaje kart, redarjev in drugih. Igralci pa so bili posebej hvaležni predsednici Lidiji Zajc in njenemu možu Andreju za okrepčila po predstavah. Načrtovali smo preko 40 vaj, pred-premiero in 8 predstav. Niti pomisliti si nismo upali, da bi nam vse v celoti uspelo. Pravijo, da je sreča na strani pogumnih. In imeli smo res nepredstavljivo srečo. Izvedli smo 44 vaj. Dež pred predpremie-ro nas ni zmotil in kakih 50 šolarjev,
AJDA STINA TUREK TRIO
Zasedba: Ajda Stina Turek (vokal), Erik Marenče (hammond orgle), Pavel Čebašek (bobni)
Zasedba Ajda Stina Turek trio bo predstavila priredbe jazz standardov, soul pesmi in avtorske skladbe. Pričakujete lahko sproščen in energičen koncert. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Doma kulture Šentvid pri Stični.
Sobota, 17. september 2022,
ob 20.00
Cerkev sv. Kozme in Damijana na Krki
ZBOR SV. NIKOLAJA LITIJA
Dirigentka: Helena Fojkar Zupančič
Prisluhnili bomo izboru skladb iz bogate zakladnice slovenske in tuje sodobne zborovske literature. Na programu bodo dela skladateljev Gjeila, Childsa, Rahmaninova, Mantyjarvija, Mava, Kastelica, Beca, Močnika in drugih.
zlatih bralcev in staršev je uživalo v predstavi. In potem smo se brez zaskrbljenih pogledov v nebo v celoti posvetili nastopu na vseh osmih predstavah v lepem poletnem vremenu. Kar neverjetno je, da je bilo osem izbranih terminov toplih in brez nevarnosti padavin. Zelo smo bili veseli, da so nas lahko obiskali gledalci iz vseh koncev Slovenije in smo tako ponesli glas Jurčiča in našega gledališča širom naše domovine.
Uprizoritev je bila pri gledalcih zelo lepo sprejeta. Bilo je veliko pohval in pozitivnih odmevov. Predstavo kot celoto so gledalci doživeli kot atraktivno, na trenutke spektaku-larno in lepo tekočo. Ves čas jih je držala v napetosti. Poleg spremljanja zgodbe osrednjega lika Nadeta, ki živi dvojno življenje kot kmet in kot rokovnjaški poglavar, so lahko doživeli tudi družbene razmere časa Napoleonovih vojn, prisilnega naborništva in uporništva v obliki rokovnjačev. Pohvalili so pestrost kostumografije, široko zasnovano in dinamično scensko postavitev in poslikavo. Opazili so tudi zelo dobro zasnovano in izvedeno osvetljevanje in prav tako glasbeno opremo, ki je dopolnjevala zanimivo dogajanje. Gledalci so pohvalili, da so se igralci zelo dobro vživeli v vloge Jurčičevih likov in prikazali za amaterje vrhunsko igro. Zelo doživeto so spremljali tudi množične prizore, kjer so igralci manjših vlog in statisti pokazali, kako pomemben je vsak član ekipe. Ob našem prvem sestanku sem izpostavil, da ni manjših in večjih vlog. Uprizoritev je uspeh nas vseh.
Skratka doživeli smo veliko dobrih
ocen in pohval, kar je v skoraj 80 sodelujočih zbudilo zadovoljstvo in navdušenje. Res smo se potrudili in tudi glede na odzive gledalcev pripravili zanimivo in spektakularno predstavo. Naš trud je dobil svoje zadoščenje, ko so nam potrditev dali naši obiskovalci. Energija nas ustvarjalcev se zlije z energijo zvestih gledalcev, spontani aplavzi nagradijo našo ekipo in tega vzdušja ne pozabi nihče. Topli poletni večeri, prijetno vzdušje, zanimivo dogajanje na bogati sceni in zadovoljni obiskovalci so nekaj nepozabnega in nam iz leta v leto dajejo voljo in željo, da se takoj po zaključku že začnemo pogovarjati o novi uprizoritvi. Naslednji dan po predstavi je namreč ekipa uprizoritve pospravila vse in za Jurčičevim podom je spet travnato pobočje in na drugi strani šumeče bukve Tokčevega boršta.
Moj poklon vam, dragi igralci, tehnični sodelavci in vsi, ki ste se pri tej uprizoritvi aktivno sodelovali. Gledalcem smo pričarali Jurčičevo zgodbo in družbene razmere, v katerih so živeli in trpeli naši predniki in ki jih je Jurčič tako lepo prikazal v romanu. Res je lepo biti del te naše prijetne družbe.
Zahvaljujemo se vsem našim zvestim obiskovalcem, sodelujočim ter podpornikom: Občini Ivančna Gorica in županu Dušanu Strnadu, Zavodu ZKT Prijetno domače, JSKD Izpostava Ivančna Gorica, ZKD Ivančna Gorica, Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica, Turističnemu in gasilskemu društvu Muljava in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Danijel Zupančič
Prodaja vstopnic:
Knjižnica Ivančna Gorica in uro pred koncertom. Cena 10 EUR odrasli in 8 EUR otroci.

24
Kultura
julij-avgust 2022
številka 6
A3p
Ambrus
Dîetnaf
V Stični ujeli ritem z Zborallico
Po več kot dveh letih je bil v soboto, 7. maja 2022, oder v kulturnem domu v Stični končno znova rezerviran le za mešani pevski zbor Zborallica, dvorana pa za njegove poslušalce. S koncertom »Ujemimo ritem« so pevci želeli pokazati, da kljub vsem omejitvam in zamiranju družbenega življenja v času pandemije niso mirovali.

Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica
Marca leta 2020 je mešanemu pevskemu zboru Zborallica pandemija koronavirusa preprečila uresničitev posebnih sanj - nastop v New Yorku. Tako kot celemu svetu se je tudi pevcem življenje precej obrnilo na glavo in zbor je zaradi vseh omejitev deloval zelo okrnjeno. Vaje v živo so bile zaradi omejitev večinoma nemogoče, vendar pa so se pevci skoraj neprekinjeno srečevali preko videopove-zave.
V februarju letošnjega leta se je ob izboljšanju epidemioloških razmer Zborallica srčno razveselila omilitve ukrepov in s tem vaj v živo. Vendar po dvoletnem zatišju stvar sploh ni bila preprosta - potrebno je bilo dodobra ugreti glasilke, predvsem pa ujeti pravi ritem. Po začetnih težavah je z spodbudami ter srčnim vodenjem zborovodkinja Janja Omejec Strnad uspela pevce v slabih treh mesecih pripraviti do tega, da so bili pripravljeni stopiti na oder. Malce strahu je vseeno bilo, saj po tako dolgem času koncerti niso več nekaj samoumevnega, ampak publika je potrdila, da je Zborallici uspelo ujeti nazaj stari ritem. Na odru se je pevcem pridružil nepogrešljivi Z band v sestavi: Urška Petek na klavirju, Jernej Strnad na bas kitari, Klemen Omejec na kitari ter Aljaž Omejec na cajonu. Pri eni od pesmi koncerta pa jih je na violini spremljal Jure Malovrh. Člani mešanega pevskega zbora Zborallica so bili hvaležni, ker imajo pri svojem občinstvu še vedno toliko podpore, saj je bila dvorana kulturnega doma v Stični čisto polna. Koncerta sta se udeležila tudi župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole.
Za Zborallico: Kaja Bahor
FS veterani Vidovo v Albaniji
Po že kar nekaj tradicionalnih in uspešno izpeljanih kulturnih festivalih v tujini je Slovenija tudi letos organizirala festival, katerega namen je v čim boljši luči predstaviti Slovenijo in na kulturen način prikazati našo umetnost, navade in običaje. Tokrat od 16. do 20. junija v okviru festivala "Slovenija v Draču 2022". Udeleženci festivala v obmorskem mestu Drač v Albaniji smo bili tudi člani veteranske folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični. S spletom dolenjskih plesov smo nastopili drugi festivalski dan.
Kulturni dogodki številnih slovenskih skupin so se odvijali na glavnem trgu mesta štiri dni zapored. Kljub visokim temperaturam in premagani razdalji tisoč kilometrov, je bil za nas tako naš nastop kot spremljanje nastopov drugih udeležencev festivala velik dogodek. Nastanjeni smo bili v lepem hotelu tik ob obali, kjer smo imeli priložnost izkoristiti proste urice na prelepih plažah. Že prvi večer smo se zbrali na spoznavnem večeru na zunanji terasi ob bazenu, kjer so nas s svojo prisotnostjo počastili predstavniki Veleposlaništva Republike Slovenije v Albaniji, županja mesta Drač in direktor festivalov "Si.in". Seveda pa smo si v naslednjih dneh dodobra ogledali Drač, ki je drugo največje mesto Albaniji, z zelo hitro rastjo prebivalstva, predvsem na račun razvoja turizma. Tudi glavno mesto Tirana nas je presenetilo s svojim hitrim razvojem, gostoljubnimi ter ustrežljivimi ljudmi ter urejenostjo centralnega dela mesta. Skratka bili smo navdušeni, saj so bila naša pričakovanja presežena. Zavedali smo se, da prihajamo v povsem drugo okolje, kot smo ga vajeni, v drugo kulturo in med druge običaje. Prav tem spoznanjem drugačnosti so ti festivali namenjeni.
Upamo, da smo svoje kulturno poslanstvo uspešno opravili in da bomo dobili še kakšno podobno priložnost za udeležbo na takih kulturnih srečanjih.
Nada Stepic, KD Vidovo
Knjižnica Ivančna Gorica
Ul. II. Grupe odredov 17
1295 Ivančna Gorica
01/78 78121, 01/78 69 802, 051 236
436
izposojaivg@knjiznicagro.si, www. gro.sik.si
FB Knjižnica Ivančna Gorica
https://www.instagram.com/kn-
jiznicaivancnagorica/
031 707 978
Biblos
POČITNIŠKE BESEDNE IGRARIJE z naslovom BRANJE IN POGUM bodo potekale v avgustu zadnje tri dni, od 29. 8. do 31. 8., vsak dan od 10. do 12. ure. V programu bo branje pravljic, reševanje ugank, pa besedne igre kot smo se jih igrali včasih, od preme-tank, vislic do »kraja na črko E« , vse to ob gibanju in igrah, bansih. 1. 9., ob 17. uri bo pred knjižnico POZDRAV BRALNEMU LETU z animacijo in igro Studia Anima. Pride tudi Palček Bralček. Na oboje se lahko prijavite osebno za pultom v knjižnici ali na spletni strani www.gro.sik.si z obrazcem pod zavihkom NOVICE ali na FB Knjižnica Ivančna Gorica. To bo velika nagrada in spodbuda tudi za vašega šolarja. Ob vpisu v knjižnico na ta dan dobijo otroci tudi sladoled.
ČITALNICA POD JAVORJI bo zaživela v avgustu. Pod našimi krasnimi, zdravimi javorji, je trava in senca. V središču ivanškega vrveža bomo postavili ležalnike, kjer boste lahko brali izposojene knjige, dnevno sveže časopise ali poklepetali s prijatelji. Tu bo tudi naša knjigobežnica, pa še kak magnet za otroke. Na vhodu knjižnice bomo postavili avtomat s kavo in bogato ponudbo drugih napitkov. VABLJENI.
Vabljeni na naše redne dejavnosti:
URE PRAVLJIC OB KAMIŠIBAJU za
družine (vabljeni so predvsem starši z otroki od 2. do 5. leta) potekajo od oktobra dalje, vsak prvi ponedeljek v mesecu, ob 17.00 in 17.30. Srečanje traja pol ure. Kamišibaj(japonsko, kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Kamišibaj uvrščamo med predstave manjšega tipa oz. komornega gledališča. Slike vabijo k bližini in vključenosti gledalcev v vzdušje zgodbe. Ob lastnih ilustracijah pravljice pripoveduje Maruša Pušnik.
URE PRAVLJIC potekajo vsak tretji četrtek v mesecu ob 17. uri. V letošnji sezoni bodo ure pravljic izvajale knjižničarke s knjigo v rokah, zato da obudimo glasno branje, pripovedovanje ob ilustracijah in pogovor o knjigi. Vsaka pravljica bo obogatena s scenarijem, čarobnostjo, petjem ali lutko, pobarvankami, besednimi igrami, ugankami ipd. Dejavnost bomo izvajali za otroke v starosti od 5. do 9. leta starosti. Otroci so v prireditvenem prostoru sami in sedijo v krogu. Starši jih počakate pred vrati oz. v čitalnici, dokler se ne opogumijo, da ostanejo na uri sami. Ure pravljic vodita Petra Volkar in Ksenija Medved.
Obveščali vas bomo tudi o drugih prireditvah za otroke. V primeru večjega zanimanja bomo odprli še en termin.
ŠAH V KNJIŽNICI bo potekal od 23. septembra dalje, vsak petek od 17. do 19. ure. Vabljeni ste začetniki in nadaljevalci, da se dobimo v prireditvenem prostoru, kjer nas bo sprejel šahist I. kategorije Damjan Lesjak. Najprej bomo skupaj ponovili osnove, kasneje pa boste igrali sami, mentor pa bo sledil vašim igram in vam pomagal pri iskanju najboljših potez. Pri tem bo zelo prav prišla tudi naša šahovska knjižna zbirka. Vsi udeleženci boste brezplačno vpisani. Pridružite se nam sami ali v paru. Za prijavo pokličite na 01/78-78-121 (Roman Rozina).
LITERARNI VEČERI potekajo nekajkrat na leto. Srečamo se s pisatelji, prevajalci, ilustratorji, ob tem se pogovarjamo o novi knjigi ali o avtorjevem življenjskem delu. Predstavljamo leposlovne, domoznanske in poučne knjige. Navadno hkrati obeležimo kak knjižni praznik, vse skupaj pa popestrimo še s kulturnim programom. O gostih in datumih vas obveščamo sproti. V naslednji sezoni nas bo obiskal tudi Tadej Golob. DELO Z MENTORJI BRANJA ALI KAKO NAVDUŠITI ZA BRANJE je naš prispevek k širjenju zavesti o pomenu branja za družbo. Naša knjižnica je namreč del Zavezništva za dvig bralne kulture, zato izvajamo izobraževanja o preizkušenih modelih knjižne in knjižnične vzgoje, še posebej o tem, kako ustanoviti in voditi bralni klub. V občini smo povezani že z okoli 100 mentorji, preko zavezništva pa smo izobrazili 160 novih mentorjev. Če želite, da vas obveščamo o izobraževanjih v naši knjižnici ali preko webinarjev, se prijavite na naše objave. Vabljeni učitelji, vzgojitelji, knjižničarji, člani literarnih sekcij v društvih in posamezniki/bralni aktivisti. Za obisk pokličite na 031 707 978 (Ksenija).
DELAVNICE ZA OSEBNOSTNO RAST
organiziramo v ciklih po tri ali štiri v krajših časovnih obdobjih. Vabimo le uveljavljene strokovnjake, ki so že napisali knjigo in ki s skupino delajo varno, brez "prodajanja megle", obravnavajo pa naše odnose v smislu, da bomo kot družina ali družba lažje poskrbeli drug za drugega. O datumih vas obveščamo sproti, za obveščanje se prijavite. Dejavnost SENIOR V KNJIŽNICI poteka v soorganizaciji z UTŽO. V ciklu štirih predavanj bomo seniorje usposobili za popolno uporabo knjižnice v živo in preko spleta, seznanili pa jih bomo tudi z dobro literaturo in se o kakšni knjigi tudi pogovorili. Prijave bodo možne na sedežu UTŽO-ja od oktobra dalje.
VAŠA POTOPISNA PREDAVANJA lahko predstavite svojim prijateljem ali širši javnosti tudi v knjižnici. Edini pogoj za izvedbo je, da termin odo-
brimo mi in da za vpis v knjižnico in branje pridobite vsaj tri do pet bralcev, ki so "včasih že brali", pa si sedaj mogoče ne upajo prestopiti našega praga. Vpisali jih bomo brezplačno, pa še na vašem potopisnem predavanju bodo. V prostor gre od 25 do 30 oseb. Pomagamo vam pri pripravi programa, sodelujemo s predstavitvijo knjig na temo predstavljene države ipd. Z vašo idejo in za ogled prireditvenega prostora se obrnite na št. 031 707 978. Skupaj določimo tudi termin za izvedbo. VPIS V BRALNI KLUB ZA DIJAKE, ŠTUDENTE IN SREDNJO GENERACIJO bo potekal do konca septembra, v oktobru se srečamo na ustanovnem sestanku. Vabljeni ste dijaki, študenti in srednja generacija, da obudimo nov bralni klub. Če ste o tem že razmišljali, sedaj to storite, povabite še prijatelja in pridite. Imamo se zelo fino. Informacije in prijave na 031 707 978.
BEREMO DOMAČE je domoznanska bralna značka za odrasle in otroke oz. družinska bralna značka. Prejeli boste priporočilni seznam knjig domačih avtorjev ali o domačih krajih. Za štiri prebrane knjige, od tega tri leposlovne in eno poučno prejmete knjižno nagrado na zaključni prireditvi. Odgovoriti morate tudi na kontrolno vprašanje in vrnete izpolnjen obrazec do 31. oktobra. Za več informacij pokličite Romana Rozino na tel. št. 01 787 81 21. PONUDBA ZA VRTCE IN ŠOLE Poleg že znanih ur knjižne in knjižnične vzgoje, projekta "Že berem sam" za zelene bralce, izobraževanja mentorjev, dela z mladimi v projektu "Rastem s knjigo", vam letos nudimo še obisk učencev v Drabovi domoznanski sobi v Šentvidu pri Stični, z uro o spoznavanju domoznanske dejavnosti, izvedbo bralnega kluba v razredu, kjer v dveh šolskih urah preberemo in obravnavamo besedilo ali obisk z enim od ustvarjalcem knjige v razredu (ne širše). Izvajali bomo tudi usposabljanje bralnih mentorjev. Dejavnosti izvajamo vse knjižničarke in knjižničar. Predlagamo vam, da se nam čimprej oglasite in da skupaj določimo termine do zasedbe mest. Informacije dobite na: 031 707 798. Vpis na obveščanje o dejavnostih v knjižnici Ivančna Gorica Osebno za izposojevalnim pultom v knjižnici Ivančna Gorica ali preko spletnega obrazca se lahko prijavite na obveščanje o dejavnostih, ki jih bomo izvajali v naslednji sezoni. Spletna obrazca najdete na FB Knjižnica Ivančna Gorica. O dejavnostih, akcijah, festivalih ipd. obveščamo na FB Knjižnica Ivančna Gorica. Sledite nam.
Zapisala: Ksenija Medved, vodja knjižnice
A
Sobrače
(O)

julij-avgust 2022
številka 6
Kultura
Olimpijski dan v Ivančni Gorici
23. junij 1894 predstavlja ustanovitev Mednarodnega olimpijskega komiteja in rojstni dan olimpijskih iger moderne dobe. Nacionalni olimpijski komiteji širom sveta tako v mesecu juniju izvedejo številne športne dogodke, s katerimi obeležujemo ta poseben dan, Olimpijski dan. Tudi Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez se je pridružil svetovnemu gibanju in od 1. junija do 23. junija pripravil številne dogodke posvečene temu zgodovinskemu trenutku, pomembnem za razvoj svetovnega in slovenskega športa. Olimpijski dan ne poudarja le obeležitve rojstva sodobnih olimpijskih iger, temveč poziva k dejstvu, da je potrebno sprejeti in vzdrževati aktiven življenjski slog ter živeti olimpijske vrednote: ODLIČNOST, PRIJATELJSTVO in SPOŠTOVANJE.
Temu smo se pridružili tudi v občini Ivančna Gorica. Tako imenovani Olimpijski dan, je na Osnovni šoli Stična v četrtek, 23. junija, pripravila Zveza športnih organizacij Ivanč-na Gorica.
Adela Ramič, Tom Zelko, Lara Kaste-lic in Miha Bitenc so ob zvokih olimpijske himne prinesli olimpijsko zastavo. V imenu mladih športnikov sta prirejeno prisego prebrala Julija Bosnic in Lukas Cugelj. S spodbudnimi besedami je v olimpijskem duhu prisotne goste in učence 1. triade nagovoril tudi župan Dušan Strnad. Povedal je, da se v življenju učimo tudi preko športa. In prav šport je eden izmed tistih dejavnosti oziroma aktivnosti, ki poveže cel svet. »Zato je potrebno olimpijske športe spoštovati in slediti vrednotam, ki jih olimpijski krogi in olimpijsko gibanje zasleduje in narekuje«, je povedal župan Dušan Strnad.
Nekaj informacij iz risovega brloga
IS
Učence sta z obiskom počastila tudi
vrhunski rokometaš in reprezen-tant Slovenije Staš Skube in nekdanji stiški učenec ter član mlajših selekcij RK SVIŠ Ivančna Gorica Roš Nal Omahen. Tudi slednji se lahko pohvali s številnimi nastopi v reprezentančnem dresu mlajših selekcij. Prireditev in pogovor s športnikoma je vodila sekretarka ZŠO Ivančna Gorica, Andreja Lapanja. Prireditev so s kulturnimi točkami popestrili tudi prisotni učenci in sicer Zara Zorec je zapela Mojčino pesem. Učenci 3. b razreda so zaplesali in zarepali Rožletovo pesem. Ob spremljavi sošolcev se je samostojno predstavil Jakob Rešetič. Po zaključku prireditve je sledil simbolični olimpijski tek in podelitev medalj na športnem igrišču.
Andreja Lapanja
Za nogometaši NK Ivančne Gorice je izredno uspešna sezona 2021/2022. Po dveh sezonah prekinitev prvenstva zaradi težav s pandemijo koronavirusa, smo v letošnji sezoni končno do konca izpeljali prvenstvena tekmovanja v vseh kategorijah. Najbolj uspešni sta bili selekciji mladincev in kadetov, ki sta osvojili naslov prvakov 1. medobčinski ligi MNZ Ljubljana. Po hudem in izenačenem boju z ND Slovan iz Ljubljane sta bili na koncu uspešni obe ekipi naših risov in se uvrstili v kvalifikacije za popolnitev 2. slovenske nogometne lige. V dodatnih kvalifikacijah so se pomerili prvaki MNZ Ljubljane, Gorenjske in Primorske. (NK Ivančna Gorica, NK Škofja Loka in NK Dekani)
V kvalifikacijah sta si mesto v 2. slovenski nogometni ligi izborili NK Ivanč-na Gorica in NK Dekani. Ključni za naše rise sta bili domači tekmi z NK Škofjo Loko, v katerih so naši kadeti zmagali z rezultatom 3:2 ter mladinci remizirali z 1:1. To je pomenilo končno slavje in uvrstitev v drugi rang tekmovanja. Omeniti velja, da je imela naša mladinska ekipa najboljšega strelca tekmovanja (to je bil ivanški ris Nermin Hasančevic z 20 doseženimi zadetki).
Za konec lahko še omenim, da se je ob zaključku sezone med 10. in 12. junijem kar 6 naših ekip udeležilo mednarodnega turnirja v Crikvenici. Več kot 100 članska ekspedicija naših risov se je udeležila tri dnevnega turnirja in zabeležila dobre rezultate. Kar dve naši ekipi in sicer selekciji U-8 in U-10 sta se uvrstili v zaključne boje, tam pa morali priznati premoč kasnejšima zmagovalcema turnirja HNK Varteks iz Varaždina in HNK Rijeka. Sredi julija so se že začele priprave za naslednjo sezono za mladince in kadete, saj s prvenstvom v 2. slovenski nogometni ligi začnejo že 14. avgusta. Pod taktirko kadetskega trenerja, Boruta Metelka trenutno trenira 40 igralcev, pod taktirko mladinskega trenerja, Francija Jurečiča pa 18 igralcev. Velja še omeniti zelo dobro sodelovanje z NK Brinje iz Grosuplja, kar je še dodatno okrepilo igralski kader v omenjenih dveh selekcijah. Lep pozdrav iz risovega brloga.
Aleš Potokar
Kris Horvat, zlati fant (golden boy)
Kris Horvat je 10-letni deček iz Višnje Gore. Je član taekwondo kluba Red Power Maribor. Taekwondo trenira peto leto. Na tatami pred sodnike je prvič stopil s sedmimi leti in takrat se je pričela njegova tekmovalna pot. Je perspektivni mladi športnik, tekmovalec v prikaznih tehnikah z navideznim nasprotnikom. Redno se udeležuje mednarodnih tekmovanj širom po svetu.
V prvi polovici letošnjega leta se mu veselje ob osvojeni zlati medalji še
je na vseh turnirjih uspelo povzpeti na najvišjo zmagovalno stopničko in tako je k svojim uspehom dodal še 18 zlatih medalj. Na on-line tekmovanjih, se je pomeril z velikim številom tekmovalcev iz različnih koncev sveta in tako postal prvak Koreje, Amerike, Tajske, Azije, Škotske in Singapurja.
V mesecu maju je v Celju potekalo državno prvenstvo v tehniki. V kategoriji mlajših kadetov je Kris ponovno postal državni prvak. Na mednarodne turnirje pa smo se odpravili tudi na Hrvaško in v Srbijo, kjer je ravno tako blestel. Na zadnjem tekmovanju v Beogradu pa je bilo
toliko večje, saj je bilo to zanj 100. tekmovanje. Njegovo zbirko odličij, sedaj krasi 93 zlatih, 15 srebrnih in 4 bronaste medalje. Ob individualnih treningih, ki jih izvajamo v domači telovadnici, mu pri doseganju ciljev in odličnih rezultatov pomaga tudi fizioterapev-tka Blanka Koščak Tivadar iz fizio-terapije Mediko. Obiskuje jo enkrat tedensko. Med terapevtsko vadbo izvajata vaje za boljši motorični nadzor in krepitev mišic trupa. Po vadbi pa terapevtka z manualno terapijo poskrbi za sproščanje prenapetih mehko tkivnih struktur, za ponovno drsenje in poravnavo struktur, ter
odpravi posledice zahtevnih treningov in tekmovanj. Hvaležni smo ji za trud, skrbnost in pozornost. Za skupne treninge, za zaupanje in vso podporo pa se zahvaljujemo glavnemu trenerju Kristijanu Kova-čiču in celotni ekipi taekwondo klubu Red Power iz Maribora.
Za nami je torej zahtevna pomladna sezona, a se Kris kljub temu že vestno in zagnano pripravlja na nova tekmovanja v tehniki, ki bodo v jeseni. Verjamemo, da nas bo s svojimi uspehi razveseljeval tudi v prihodnje.
Dejan Horvat
Šport
julij-avgust 2022
26
Poletne igre taekwondoja kluba Kang
številka 6
Ambrn*
OTttlMj
V nedeljo, 12.06.2022, smo organizirali poletne igre taekwondoja na šolskem igrišču v Ivančni Gorici, na katerem smo se zbrali člani kluba Kang. Skriti zaklad je iskalo 51 otrok, v poligonu je tekmovalo 37 otrok, v balinanju 19 staršev z otroki, imeli smo tudi 19 borb. Iger, ki so v našem klubu že tradicionalne, se udeleži vsako leto več članov, njihovih staršev in prijateljev. Prav prijetno smo se pozabavali in družili. Za slastne specialitete z žara je poskrbel Gal Maršič. Jože Rozina je bil zadolžen za pijačo in tudi, da je bilo vse v najlepšem redu. Klara Hrovat Vidmar je pripravila skriti zaklad za najmlajše. Otroke je v gozd popeljala s smerokazi, ki so jih vodili vse bližje cilju. Na poti do skritega zaklada je bilo potrebno opraviti tudi nekaj nalog. Ko so naši malčki prišli do skritega zaklada, sta jih pričakali dve pinjati. Otroci so ju s »taekwondo« brcami raztrgali in iz njiju so se usuli bomboni, s katerimi so se za nagrado posladkali. Nadaljevali smo s poligonom. Odgovorna za poligon sta bila Mojca Maršič in Črt Božiček. Vsi udeleženci poligona so dobili medalje za uspeh. Starši so istočasno imeli tekmovanje v balinanju. Za sojenje je bil odgovoren Andrej Zupančič. Na koncu smo imeli še tekmova-
nje v borbah. Postavili smo ring in pripravljali elektronske ščitnike. Za elektroniko je bil zadolžen Marko Kastelic, sodniško delo je opravil Žan Zupančič, za prijave in tekoč potek pa sta skrbeli Helena Zupančič in Maja Kveder. Z borbami so začeli starejši člani kluba in navdušili tudi mlajše. Vsi borci so dobili medalje za svoj nastop. ''Zelo sem vesel, da naše tradicionalno druženje postaja dogodek, ki ga člani celo leto komaj pričakujejo. Dogodek je zdaj postal res že velik, tako da potrebujemo pomoč članov
in njihovih staršev. Brez njih dogodka ne bi mogli speljati. Zato se zahvaljujem vsem, ki so pomagali, da nam je uspelo ponovno pričarati čudovite poletne igre,'' je na koncu dejal glavni trener kluba Kang Tomaž Zakrajšek ter dodal še vabilo za prihajajočo jesen: ''Septembra ponovno vabljeni na trening tudi novi člani. Več informacij o našem klubu pa najdete na naši spletni strani www.kang.si.''
Darja Podpečnik
Člani AMD Šentvid na domači in mednarodni sceni
Trenutno so na domači motokro-sistični sceni počitnice, so pa bili člani AMD Šentvid pri Stični tudi v preteklih tednih aktivni in uspešni. V juniju in začetku julija se je z dvema dirkama nadaljevalo državno prvenstvo. Pred jesenskim zaključkom najbolje kaže Žanu Ovnu v kategoriji MX 125, kjer trenutno zaseda pozicijo vodečega v prvenstvu. V kategoriji MX2 je na 2. mestu v prvenstvu Gal Hauptman, na zadnji dirki državnega prvenstva v Mačkovcih pa je nastopal in zmagal tudi Jan Pancar, ki kljub temu, da se ni mogel udeležiti vseh dirk domačega prvenstva, prepričljivo zaseda drugo mesto v MX Open.
Še bolj navdušujoče pa so Janove vožnje v svetovnem prvenstvu MX2, ki jih navijači lahko spremljajo tudi preko televizijskih zaslonov. V juniju je Janu uspel preboj in redno uvrščanje med deset najboljših, oz. celo na rob prve peterice. Na Veliki nagradi Nemčije je s 6. mestom osvojil rezultat kariere. Pred njim je še natrpan urnik dirk v juliju in avgustu, potem pa ga že pričakujemo na domači dirki v Cukarci. Na mednarodni sceni je dejaven tudi Jaka Peklaj, ki se je na dirkah evropskega prvenstva MX 125 v zadnjem mesecu udeležil dirk v Španiji, Franciji in Nemčiji in vknjižil nekaj novih točk. Do prvih evropskih točk pa je prišel tudi Nejc Kralj, ki je v Orehovi vasi nastopil na dirki conskega evropskega prvenstva EMX 65 in z 17. mestom uspešno prestal evropski krst. Učenec OŠ Stična tudi med počitnicami pridno trenira, da bo jeseni nadaljevanje v domačem prvenstvu še uspešnejše.
Matej Šteh
Vabilo za novince
AMD Šentvid pri Stični vabi vse nadobudne fante in dekleta, starosti 7-14 let, ki bi želeli izpopolniti znanje v vožnji z motokros motorji, da se avgusta udeležijo t. i. motokros kampa, ki bo potekal na motokros dirkališču Dolina pod Kalom (Cukarca), od 15. do 19. avgusta. Sodelujejo lahko s svojimi ali najetimi motorji. Za tiste, ki še nimate motorja, pa bi se želeli samo preizkusiti v vožnji, bo možen tudi brezplačni preizkus pod vodstvom inštruktorja, v sredo 17. avgusta. Informacije: www.naravnost.si; FB profil AmdSentvid.
OBČINSKA FUTSAL LIGA
Pred jesenskim zaključkom lige v vodstvu MSU team
Pred zaključnim jesenskim delom občinske futsal lige si je ekipa MSU team v boju za prvaka priigrala pomembno prednost štirih točk. V drugem delu lige, ki se začne prvi vikend v septembru bodo ekipe razdeljene v dve po kakovosti ločeni ligi oz. skupini. V 1. ligi igra pet najboljših ekip iz 1. dela in se bodo borile za naslov prvaka. Poleg ekipe MSU team imajo kolikor toliko realne možnosti za naslov le še prvaki zadnjih let, ekipa FC Iv. Gorica VIP šp. studio. V 2. ligi se bodo ekipe borile za naslov prvaka 2. lige, ki pa bo bolj odprt in najbrž negotov do konca. V drugem delu lige igrajo ekipe še enkrat vsaka z vsako, a seveda le znotraj svoje lige.
Med strelci prepričljivo vodi zadnja leta najdominantnejši strelec Kristijan Čož (FC Iv. Gorica VIP šp. studio), ki je do sedaj dosegel 19 golov, sledi mu Primož Potočar iz ekipe MSU team z 11 doseženimi goli, tretje mesto pa si delita Žiga Andolšek (Fiziokinn) in Robi Glavan ( FC Iv. Gorica VIP šp. studio) z 9 doseženimi goli.
Pred začetkom jesenskega dela lige pa bomo konec avgusta izvedli še tekmovanje za pokal občine Ivančna Gorica. Po vsej verjetnosti ga bo na Krki gostila ekipa ŠDM Krka. Lestvica po 1. delu občinske futsal lige:
		O. t.	Zmage	Remiji	Porazi	Goli +	Goli -	Razlika	Toč.
1.	MSU Team	9	8	1	0	42	15	+ 27	25
2.	FC Iv. Gorica VIP šp. studio	9	7	0	2	49	18	+ 31	21
3.	Fiziokinn	9	5	2	2	32	29	+ 3	17
4.	ŠDM Krka	9	4	1	4	26	27	- 1	13
5.	HD City	9	3	2	4	17	26	- 9	11
6.	ŠD Ambrus	9	3	2	4	19	24	- 5	11
7.	Bar pri Lili	9	2	3	4	21	26	- 5	9
8.	Samastur	9	2	2	5	16	28	- 12	8
9.	ŠD Zagradec	9	2	1	6	19	33	- 14	7
10.	Avtostoritve Sadar	9	2	0	7	18	33	- 15	6
* ekipa HD City je pred ekipo ŠD Ambrus zaradi zmage v medsebojni tekmi.
Simon Bregar
V Višnji Gori je potekal mednarodni šahovski turnir
Župan Dušan Strnad je soboto, 11. junija, v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori nagovoril udeležence višnjanskega šahovskega turnirja 2022 in jim zaželel obilo športne sreče. Prestižnega tekmovanja z mednarodno udeležbo, ki ga sta ga priredila Šahovski klub Višnja Gora - Stična in Turistično društvo Polževo se je udeležilo 29 tekmovalcev.
Zbrane so nagovorili še predsednik šahovskega kluba Sašo Jančigaj, direktorica Zavoda Prijetno domače Maja Lampret, podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Višnja Gora Slavko Kastelic in predsednik Turističnega društva Polžev Miloš Šušteršič.
Tekmovanja se je udeležila tudi Laura Unuk, slovenska šahovska velemoj-strica, ki je slavila v pospešenem turnirju. Na hitropoteznem pa je slavila gostja Nadiia Shpanko iz Ukrajine.
Gašper Stopar
A
Sobrače
^Šentvi
m
julij-avgust 2022
številka 6
Zahvale
27
Jočite za mano le od sreče, ker sem končno nehala trpeti! Za spomin prižgite mi le sveče, da v svetlobo mogla bom vzleteti!
ZAHVALA
V 95.letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, teta in botra
TEREZIJA DREMELJ
Spodnja Draga 34 (16. 9. 1927-24. 6. 2022)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovane sveče. Zahvaljujemo se duhovnikom opatije Stična za pogrebno mašo, gospe Olgi Medved za molitev, gospodu Marinčku za recitacijo, pevcem za občutno zapeto njeno najljubšo pesem.
Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar, predvsem gospe Kristini.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Oko zaprem,
v spominu vedno znova
tebe uzrem.
Nikjer te ni in to boli...
Spomin na tebe večno bo živel,
nikoli ti zares od nas ne boš odšel,
v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
Tako nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil predragi
STANE ŠINKOVEC
(1963-2022) Klemenčev Stane iz Grintovca 13
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti in praznine podarili besede sočutja in tolažbe. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu prinesli cvetje, sveče, darovali za sv. maše ali v dober namen in mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Sašu Kovaču, motoristom in gasilcem za tako ganljivo in lepo pogrebno slovesnost.
Hvaležni smo cerkvenemu pevskemu zboru, Poloni in Niki za ganljive pesmi ter gospodu Slavku Zaletelju za prečudovit poslovilni govor. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Novak za vso skrb in organizacijo pri pogrebu.
Stane, praznina, ki je ostala za teboj, je nenadomestljiva.
Žena Nuša in otroci Teja, Klemen in Nika z družinami
OTROCI NAS POTREBUJEJO
www.karitas.si
S poslanim SMS sporočilom
ZVEZEK5 na 1919 boste
darovali 5 EUR.
Prispevajo lahko uporabniki
Telekoma Slovenije, Tetemacha, A1 in T-2.
Povabljeni k solidarnosti!
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe - se bo polnila.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
JOŽEFE MAVSAR
(27. 3. 1943 - 5. 5. 2022) iz Velikega Korinja 7
se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in darovane sveče ter cvetje.
Hvala Pogrebnemu zavodu Novak za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala župniku gospodu Dejanu Pavlinu za lepo opravljen obred ter pevcem Pevskega zbora Krka za lepo odpete pesmi.
Nenazadnje hvala vsem, ki ste se prišli posloviti od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Jurjevi
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
V 69. letu je umrl upokojeni župnik iz Šentlovrenca
JOŽE ERJAVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, molitve in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, g. škofu Sajetu, vsem duhovnikom, posebno g. Piberniku in g. Judežu, cerkvenim pevcem iz Šentlovrenca in Višnje Gore.
Hvala faranom Šentlovrenca za vso njihovo skrb, pomoč in dobra dela, ki so jih naredili za svojega župnika Jožeta. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči domači
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
ANA OBREZA
(24. 12. 1922-12. 07. 2019)
Mineva tri leta, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica. Hvaležni smo ti za vse in te neizmerno pogrešamo.
Hvala vsem, ki jo skupaj z nami ohranjate v spominih in srcih.
Vsi njeni
Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce. (O. Župančič)
ZAHVALA
V 88. letu se je od nas poslovil naš dragi ata
PETER HOČEVAR
(4. 10. 1934-5. 7. 2022) po domače Koželjev Peter z Velikih Vrhov 6
Ob slovesu našega dragega ata Petra se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, molitev, darovano cvetje, darovane sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Novak za organizacijo in izvedbo pogreba, pevcem za ganljivo odpete pesmi in trobentaču za glasbeno spremljavo. Zahvaljujemo se gospe Jani iz cvetličarne Cvetmarket za žalno cvetje. Posebno se zahvaljujemo gospodu duhovniku Janezu Meglenu, za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi poslednji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Za vedno si odšla, naša draga Lavči...
ZAHVALA
SLAVKA STRMOLE
(26. 7. 1965-22. 6. 2022)
Ob izgubi naše drage mamice, žene, hčere in sestre se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala p. Nikolaju za lep obred, ga. Janji Pušl za izredno ganljive poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Perpar za korektno organizacijo pogreba, stiškim pevcem za odpete pesmi. Ohranite jo v lepem spominu.
Žalujoči hči, sin in mož
Prazen dom je in dvorišče moje, oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha,
utihnil je tvoj glas, le še bolečina je ostala.
Zato pa pot vodi me le tja, kjer v tišini mirno spiš.
A vedi draga Tilka, da v mojem srcu še živiš.
V SPOMIN
ROGLIČ MATILDA
(3. 4. 1935-26. 8. 2021)
Mineva žalostno leto, odkar si brez slovesa in za vedno zaprla svoje od bolezni utrujene oči, za seboj pa pustila veliko praznino, ki močno boli, ostali so le lepo spomini, ki nam jih nihče ne more vzeti. Hvala ti za vse, kar smo v času tvojega življenja lahko delili s tabo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v času njene bolezni, sedaj pa obiskujete njen prerani zadnji dom, ji prižgete svečko, postojite ob njenem grobu in se udeležujete svetih maš, kadar se le te darujejo zanjo.
Žalujoči vsi njeni
julij-avgust 2022 - številka S
Ambrus ^aj-t
Metnaj
A
Sobrače
Temenica
Najbolj obiskani vrhovi v
Vl	I V! ■
naši občini
Pohodništvo in gibanje v naravi sta v naši občini zelo priljubljena. V Klasju bomo v naslednjih številkah predstavljali priljubljene točke in vrhove, ki jih pogosto obiskujejo naši občani in ki kličejo k obisku tudi tiste, ki jih še ne poznate. Med predstavljenimi bodo takšni, ki so širše poznani, kot tudi bolj skriti kotički. Vabljeni k branju in obisku.
Gradišče nad Šentvidom in Stično (519 m)
Zgodovina Gradišča sega v prazgodovino, saj je bila vzpetina že takrat poseljena z našimi predniki. Na vrhu stoji cerkev sv. Miklavža, prvič omenjena leta 1250. Ob cerkvi se stekajo kozmične sile in energija tega mesta naj bi bila zdravilna. Že v srednjem veku je tu potekala romarska pot, kamor so prinašali bolne otroke v upanju na njihovo ozdravitev.
Gradišče nad Stično leži nad velikim podzemnim jezerom. Da se ne bi pogreznilo vanj, v Rimu vsak dan bero mašo, pravijo. In res se pod hribom Gradišče v Šimenkovem breznu, po domače v Lavričevi jami skriva podzemno jezero. Josip Jurčič v Spominih na deda, v povesti Jama, po kateri se pride na oni svet, opisuje Katujčarjevo jamo, še eno kraško jamo pod Gradiščem. Verjetno bi se našlo še kakšno kraško brezno v okolici.
Z Gradišča seže pogled daleč na okoli po dolenjskih gričih. Od Gorjancev na jugovzhodu, preko bližnje Stične, Ivančne Gorice, Muljave, doline reke Krke, nad njo Cigano-vega vrha, Male gore. Pogled nam seže preko Polževa, Kureščka do Ja-vornikov, Snežnika in še naprej do vrhov na Hrvaškem.
Lavričeva koča se nahaja tik pod cerkvijo svetega Miklavža. Nekoč je bila to Požeževa kašča iz Zaboršta pri Šentvidu, ki jo je šentviški podjetnik Jože Lavrič (1898-1968), velik ljubitelj narave, poliglot in strasten lovec kupil in postavil na Gradišču v lovske namene. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja jo je Planinsko društvo Šentvid pri Stični obnovilo in usposobilo v planinske namene. Danes je koča v vzorni oskrbi Maksa Jerina in njegove družine, kar priča čudovito urejena okolica koče, kakor tudi koča okrašena z lesenimi kipi, lepo urejenimi mizami, predvsem pa z bogato kulinarično ponudbo. Letošnji hit je kvašeni flancat, ki je bojda prevzel slavo flancatu z Ratitovca.
Maks z globokim čutom za ljudi tukaj uresničuje svoje poslanstvo. Kot izkušen planinski vodnik je naravne danosti Gradišča približal vsem ljudem, kar je bil tudi od nekdaj njegov cilj. Gradišče je namenjeno tistim, ki že zarana pozvonijo pri cerkvi z zvončkom želja, dnevnim sprehajalcem in vsem, ki v poznih večernih urah zaključijo dan z rekreacijo na Gradišču. Tu domuje Turistično društvo Lavričeva koča, v okviru katerega so organizirani do-
bro obiskani dogodki, kot so delavnice kovanja v sodelovanju s Cehovskim društvom kovačev Slovenije, državno prvenstvo v metu dvojne Krpanove sekire, festival Društva kiparjev z motorno žago ... Gradišče s skozi stoletja znanimi pozitivnimi učinki za zdravje otrok je prostor, kjer Mavrični bojevniki- otroci z diagnozo ADHD preživljajo čas na poletnih taborih. Še bi se dalo naštevati.
Opis poti:
Vse poti vodijo na Gradišče bi lahko rekli, saj ima vsako naselje svojo izpeljanko. Predstavljamo nekaj uradnih.
Šentvid pri Stični- Gradišče
Da ne obremenjujemo narave in motimo vaščanov Pristavlje vasi, našega jeklenega konjička raje parkiramo v Šentvidu. Na voljo je veliko parkirišče pri pokopališču. Od tu se sprehodimo po asfaltni cesti do Pristavlje vasi in od konca ceste nadaljujemo po markiranem kolovozu. Ta vodi v gozd, kjer se sprva le zložno vzpenja. Lepo urejena in na razpotjih vzorno označena pot se višje prične nekoliko strmeje vzpenjati in se s kolovoza postopoma spremeni v široko peš pot. Pot, ki večinoma poteka skozi gozd nas pripelje do Lavričeve koče in v nekaj korakih do vrha Gradišča. Tako od izhodišča dosežemo cilj v slabi uri. Ivančna Gorica- Gradišče S parkirišča za stavbo Srednje šole Josipa Jurčiča, zavijemo v gozd in sledimo markacijam do naselja Vir pri Stični. Pot preči glavno cesto in se po lokalni cesti skozi naselje prične zložno vzpenjati. Sledimo markacijam v križišču, ki nas usmerijo nad naselje, kjer se pot vzpenja po senožeti. Tu se poti iz Ivančne Gorice in Stične združita v široko pešpot, ki vodi skozi gozd. Lepo urejena in dobro označena pot se prične nekoliko strmeje vzpenjati in cilj dosežemo v dobri uri. Mekinje nad Stično- Gradišče V naselju Mekinje sledimo oznakam za Lavričevo kočo. Ob manjšem križišču nadaljujemo desno do lepo urejenega parkirišča. Tu parkiramo in peš nadaljujemo po asfaltni cesti, ki se prične zmerno vzpenjati skozi gozd. Pot nas pripelje na razgledno pobočje Gradišča. Tu zavije levo in v nekaj minutah smo pri Lavričevi koči in višje na vrhu Gradišča. Čas hoje deset minut.
Tudi z avtom se lahko zapeljemo do vrha, ampak pojdimo raje peš in naredimo nekaj za naše počutje in zdravje. In ne pozabimo pritisniti žig v svojo planinsko knjižico.
Magdalena Butkovič
NAGRADNA KRIŽANKA
Spoštovane bralke in bralci, vabljeni k sodelovanju v tokratni nagradni križanki v kateri iščemo geslo sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih. Fotografija služi kot namig. Pravilo geslo pošljite na uredništvo do 16. avgusta 2022, po pošti z dopisnico na naslov uredništva Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica ali na e-naslov: urednistvo@klasje. net. Ne pozabite pripisati vašega naslova, da bomo trem izžrebancem lahko poslali praktične nagrade. Izžrebanci pravilnih odgovorov iz prejšnje številke Klasja so: Tončka Zupančič (Mleščevo), Jože Jagodic (Ivančna Gorica), Olga Aberšek (Šentpavel) (Izola). Čestitamo.
zrelost osebka
mestna četrt
umetniške vrednosti
naša raduka, nekdanja pevka
grafično oblikovanje matevž bokauč
nedkanje slovesno
bitumna in peska za cestne podlage
naäama-
mednarod.
slovesa (nuša)
turško ime reke araks vzakav-kazju
sušilec za lase tv
novinarka lozar
11
pevec <»«">■ starejše
RFUF.
16
SKLADATELJ
vranični prisad
14
lahek prehodni plašč znak v e-naslovu
10
organska spojina
kamon prekucnik industr. barvna lestvica
notarski urad
dramaturginjan pevka milčmsk pesnca deciliter turno-grajska
okrasu nasad med skalami
hude bolečine
17
naSanekd. smučarka bodičast rastlinski izrastek
avstru-skartv različna
samoglasnika
15
očesna bolezen
mednarodna smučar ska zveza
apoteka
mestece	otok med
ob spod.	angluo
toku	inrsko neretve
am. pevec m pianist k1ng cole
del pesmtve
lenča ferenčak
sobna rastlma francoski mehki sir (nažapis.)
smučar kranjec teritorialna obramba
govorlne, uradne, učne ?
operna pevka yebuah tkan
slka pokrajine
13
zagreb hercegovska reka zveučast. izvirom
18
veuk sredozemski pajek
mejni prehod pri
RTIČU
19
količina lesa, odmerjena za posek
12
negativna ocena všou
pripadnk britanskega naroda
		i		Ž		á		4		S		6		7		8			
9	10		11		12		13		14		15		16		17		18		19