/ GBD Goreiyska borzno posredniška družba dM. PRI NAS LAHKO VPIŠETE TUDI TOČKE VZAJEMNIH SKLADOV! Koroška iJ. 4(m Kranj UL: 04; 2H0 10 40, 280 W 17. 2S0 10 JO faks: 04 . 2m 10 12 wH w.gbd.si. info(ügbd,si VAŠ SVETO\'ALEC ZA BORZO IN VREDNOSTNE PAPIRJE nakupi IN svetovanje: Gorenjska Banka Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 14 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 20. februarja 2004 Ne 9 Tako si je svetovno prvenstvo v poletih zamislil naš rekorder, Kranjčan Robert Kranjec, ki so mu v en glas pritegnili tudi drugi letenja željni smučarji skakalci, ki v naši Planici te dni lovijo svoje in svetovni rekord. - Včeraj smola z vremenom, danes napoved boljša. Planiška letalnica je bila za varne in dolge polete dobro pripravljena (pri tem je sodeloval tudi Tone iz Mojstrane), a po uspešni torkovi in sredini preizkušnji so morali včerajšnje kvalifikacije zaradi slabega vremena na koncu odpovedati. Foto: Tina Dok Planica - Lepšega začetka svetovnega prvenstva v poletih si ne bi mogli želeti, saj je v Planici že od začetka tega tedna res izredno vzdušje, ki mu zagotovo botruje izvrstno pripravljena letalnica ter v torek in sredo tudi čudovito vreme, ki je že ob poskusnih skokih prva dva dni navdušilo skakalce in obiskovalce doline pod Poncami. Med najbolj zadovoljnimi so bili že v torek nasi mladi skakalci, ki so preizkusili velikanko. Najdaljši polet, 190 metrov, je uspel Roku Urbancu, članu kranjskega Triglava, sicer doma iz Stare Fužine pri Bohi- v nju. Ze v sredo je nemški veteran Christof Duffner varno poletel prek 200 metrov, natančno 210 metrov, in bil navdušen nad letalnico. "Res je dobro pripravljena, varna in gotovo bo padel nov svetovni rekord," je navdušeno pripovedoval ob izteku letalnice. Manj navdušeni so bili skakalci in obiskovalci Planice včeraj, ko je slabo vreme s premočnim vetrom in sneženjem onemogočilo uradni trening in kvalifikacije, tako da so včerajšnji program najprej spremenili, nato pa dokončno odpovedali. Boljša vremenska napoved je za danes, ko naj bi ob 9. uri pripravili poskusni skok, nato pa naj bi se - brez kvalifikacij - začelo zares. Od naših skakalcev bodo nastopili Primož Peterka, Robert Kranjec, Bine Zupan, Rok Benkovič in Peter Zonta. Jutri bo v Planici druga posamična tekma, v nedeljo pa Še ekipna preizkušnja. Vilma Stanovnik Napaka kriva za podražitve Položnice Komunalnega podjetja Tržič za plačilo kanalščine so razburile prebivalce v krajih, kjer kanalizacije nimajo. Trzic - Ta teden je naše uredništvo poklicalo več prebivalcev tržiške občine, ki so se pritoževali nad povišanjem cen storitev Komunalnega podjetja Tržič. Tudi na torkovem srečanju predstavnikov krajevnih skupnosti v Kovorju so govorili o problemu, ki je nekatere močno udaril po 77. Glasova preja Kmetovati po evropsko Letošnja druga, sicer pa že 77. Glasova preja bo v četrtek, 26. februarja, ob 19- uri na Brdarjevi turistični kmetiji Ljubica v Vinharjah. Z gostom dr. Emilom Erjavcfem, profesorjem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in članom ožje pogajalske skupine za vključitev RS v EU, se bo pogovarjal naš sodelavec in publicist Miha Naglič. Vabljeni vsi, ki vas zanima kmetovanje, ko __v bomo v Evropi. Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201-42-00 ali na Brdarjevo turistično kmetijo Ljubica v Vinharje na številko 04/510-73-50. Sponzorji: Brdarjeva turistična kmetija Ljubica; Občina Gorenja vas-Poljane; Kmetija Pr' Matic, Danilo Jezeršek, Hotavlje; Mesarstvo Čadež, Visoko. stavkali bodo za boljše plače Z enourno opozorilno stavko želi sedem industrijskih sindikatov pripraviti delodajalce, da bi spet sedli za pogajalsko mizo in se pogovarjali o dvigu izhodiščnih plač. Ljubljana - Sedem sindikatov dejavnosti, ki delujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in združujejo okoli 150 tisoč zaposlenih, za sredo, 25. februarja, med 11. in 12. uro napoveduje stavko. Tako bodo zahtevali dvig izhodiščnih plač in nadaljevanje pogajanj o povečanju plač z Gospodarsko zbornico in Združenjem delodajalcev Slo- venije, ki so obtičala na mrtvi točki. Tudi doslej na zahteve stavkovnega odbora industrijskih sindikatov delodajalci niso odgovarjali s pripravljenostjo na dialog, pač pa s ponavljanjem, da stavka ne bo plačana in z za-tijevanjem, da povečanje plač ni mogoče zaradi obremenitev stroškov dela. To bi po njihovem lahko ogrozilo okoli 40 tisoč de- Višje pokojnine in še dodatek Upokojenci bodo odslej dobivali za 2,6 oz. 3,2 odstotka višje pokojnine, hkrati s februarsko pokojnino pa bodo prejeli še "inflacijski dodatek". Kranj - Upokojeni pred 1. januarjem 2003 bodo odslej prejemali za 2,6 odstotka višje pokojnine, kot so jih dobivali od septembrske uskladitve naprej, tisti, ki so se upokojili z lanskim 1. januarjem ali kasneje, pa višje za 3,2 odstotka. Ker so lani cene živ|jei\jskih potrebščin porasle bolj kot pokojnine, bodo upokojenci ob februarskem izplačilu prejeli še "inflacijski dodatek", ki bo za polno leto znašal 1,2 odstotka posameznikove povprečne pokojnine. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se pokojnine usklajujejo z gibanjem povprečnih plač na zaposlenega, pri tem pa rast pokojnin ne sme presegati povišanja plač in ne zaostajali za rastjo cen življenjskih potrebščin (inflacijo), razen vn^ieru, če za inflacijo plače. Usklajevali^ je nia dvakrat na leto, feh^arja iij septembra. Februarski je b^) "na sporedu" v torek,-w^ijvni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Sloveni- je pa je pri tem izhajal iz podatkov, da se je lani povprečna mesečna najnižja pokojninska osnova zvišala za 5,5 odstotka, povprečna mesečna plača na zaposlenega za 7,5 odstotka in cene življenjskih potrebščin (inflacija) za 5,6 odstotka. Da so se tokrat pokojnine različno povišale za "stare" in "nove" upokojence, jc razlog v tem, da je s februarsko uskladitvijo pokojnin treba zagotoviti tudi enakopraven položaj med prejemniki pokojnin, ki so se upokojili v različnih obdobjih. Po lovnih mest, kar pa sindikati zavračajo, češ zakaj enako ne velja tudi za menedžerske plače. Izhodiščne plače industrijskih delavcev so prenizke, saj jih je več kot desetina novembra lani prejela le minimalno plačo. Na potrebo po povišanju in po nadaljevanju pogajanj bodo najprej opozorili z enourno stavko, ki pa jo lahko stopnjujejo vse do splošne stavke, če delodajalci zahtev ne bodo vzeli resno. Vodja koorcjinacije industrijskih sindikatov Janez Justin, predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije, sicer pa zaposlen v kranjski Savi, pravi, da bo stavkala tudi večina v gorenjskih industriji zaposlenih delavcev. Danica Zavrl Žlebir TRGOVINA RINGARAJA VABLJENI TUDI V TRGOVINO V ŠKOFJI LOKI, Sorška c. 2 rtolovni cas; 9.-19.. sobota 9,-13. ure novem znaša najnižja pokojninska osnova 98.658 tolarjev, osnova za odmero dodatnih pravic 81.963 tolarjev, državna pokojnina 32.853 tolarjev, starostna pokojnina kmetov 41.930 tolarjev, kmečka borčevska pokojni- na 83.859 tolarjev, dodatek za pomoč in postrežbo 28.684, 57.367 oz. 81.953 tolarjev, zneski invalidnin za telesno okvaro pa od 5.737 do 19.669 tolarjev. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič žepu. Kmetija s sto kravami v hlevu je morala plačati namesto 32 kar 75 tisočakov za porabljeno vodo in takse. Če bi se to nadaljevalo, bi morali vsak mesec prodati dve kravi v starosti dveh do treh let za pokritje teh stroškov. Na srečo to ne bo potrebno, ker je prišlo do napake pri spremembi odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda. "Občina Tržič je julija 2003 uvedla občinsko takso za obremenjevanje okolja. S spremembo odloka konec decembra lani so po pomoti razširili obveznost plačila kanalščine na vse, ki so dolžni plačevati takso. Tako so zaračunali kanalščino tudi tistim, ki niso priključeni na kanalizacijo. Občinska taksa znaŠa 150 SIT za kubični meter vode, kanalščina pa 12 SIT na kubični meter vode. Napako smo odkrili in jo hoteli odpraviti z novo spremembo odloka, ki bo razširila obveznost plačila občinske takse na vse zavezance. Pripravili smo predlog spremembe, ki bi ga morali potrditi na seji občinskega sveta minulo sredo. Žal seje ni bilo," je povedal Izidor Jerala iz urada za urejanje prostora Občine Tržič. Stoj an Saje o 9770352666025 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 Spremembe zakona o lokalni samoupravi ne obetajo izboljšanja, so ocenili predstavniki 13 krajevnih skupnosti vtržiški občini Kovor - Bojazen o možnosti ukinitve krajevnih skupnosti in izgube njihovega premoženja je bila povod za sklic posveta o spremembah zakona o lokalni samoupravi. Roman Lavtar iz Urada za lokalno samoupravo na ministrstvu za notrai\je zadeve s pojasnili o novostih ni navdušil poslušalcev. Od poslancev v državnem zboru bodo terjali dopolnilo o zaščiti lastnine krajevnih skupnosti. KjeP^ se p^BpfftsOA DVA« Roman Lavtar na posvetovanju o lokalni samoupravi v Kovorju. Gost iz urada za lokalno samoupravo je seznanil člane vodstev KS in svetnike v občini Tržič z razlogi za pripravo novega zakona o lokalni samoupravi. Od leta 1993 so na vladni ravni sprejeli 11 sprememb, ustavno sodišče pa je razveljavilo določbe nekaterih členov. Zato so sestavili novo besedilo, ki je že v parlamentu. Po javni razpravi pričakujejo sprejem zakona do maja letos. Politične strasti sta najbolj razburkali vprašanji združljivosti funkcij poslanca in župana ter statusa krajevnih skupnosti. Za prvo je predlog. da župan ne more biti poslanec. Drugo naj bi urejale občine samostojno. Same se bodo odločile, ali bodo imele krajevne skupnosti in kako bodo formirale organe v njih. Glavna novost pa je, da KS ne more biti več pravna oseba. Vse finance bodo v rokah občine v okviru enotnega proračuna. Občina bo torej odgovorna tudi za to, kaj se v KS dogaja z denarjem. Pri tem sestavljavci zakona ne vidijo nobene ovire, da ne bi KS še naprej imele določenih nalog, kot so upravljanje vaških pokopališč, vodovodov in podobno. Lastnina KS je javna, zato je ni moč odtujevati. Stvar politične higiene oziroma modrosti je, ali bi si kaj takega upala storiti občina, je menil Roman Lavtar. Ze med uvodno predstavitvijo sprememb zakona so nekateri udeleženci posveta glasno opozarjali, da ne prinašajo nič do- brega za krajevne skupnosti. Predsednik KS Kovor Borut Sajovic je menil, da vse le še ni izgubljeno. Od poslancev v državnem zboru bodo terjali sprejem dopolnila, s katerim bi zaščitili lastnino KS. Le-te ne bi smel nihče odtujiti brez soglasja krajanov. Konkretni primer z V Kanji pravočasno izplačilo Radovljica - Varnostniki radovljiškega podjetja Kanja Protect so se odpovedali stavki, ki so jo napovedali za včerajšnji dan, saj je vodstvo v sredo, 18. februarja, izpolnilo njihovo drugo stavkovno zahtevo, to je izplačilo place in drugih prejemkov za januar. Do 9. februarja jim je izplačalo tudi dolgovana decembrska izplačila, ki so bila prvi vzrok za zaostritev razmer prav do napovedi stavke. D.Z. odlaganjem vračila njihovega krajevnega doma potrjuje dvo- me v poštenost občine. Bojijo se tudi, da bodo izgubili mrliške vežice, v katere so sami vložili 25 milijonov tolarjev. Podobno je drugod. V Bistrici bi zamrla vrsta dejavnosti, če bi morali plačevati najemnino občini za lastne prostore v domu, so opozorili predstavniki iz tega kraja. Kot so ugotavljali prebivalci iz drugih delov občine, se v obrobna naselja nasploh vrača premalo denarja. Tam se problemi prepočasi rešujejo, zato je pobuda krajevnih skupnosti nujna. Zal jo malo upoštevajo, kar kaže tudi odsotnost vabljenih predstavnikov občinske uprave, so še menili. Kot so skleniH, si bodo še naprej prizadevali za ureditev veljave krajevnih skup- v nosti v občinskem statutu. Ce ne bodo prisluhnili njihovim zahtevam, bodo posegli tudi po zakonski možnosti za sklic občinskega referenduma. Stojan Saje Zakon bo varoval slovenščino Ljubljana - Javna raba slovenščine bo urejena z zakonom. Osem poslancev iz vseh parlamentarnih strank s prvopodpisano Majdo Potrata (Združena lista), Marijo Ano Tisovec (Nova Slovenija), Janezom Podobnikom (Slovenska ljudska stranka), Vojkom Čeligojem (DeSUS), Markom Diacijem (Stranka mladih), Soiyo Areh Lavrič (SNS) in Andrejem Vizjakom (SDS) je vložilo v redni parlamentarni postopek predlog zakona o javni rabi slovenščine. Podpisniki upajo, da bo državni zbor opravil prvo obravnavo aprila in da bo zakon sprejet še v tem mandatu. Prvo pobudo za tak zakon je dal pred devetimi leti takratni minister za kulturo dr. Janez Dular. Ob tokratni pobudi je izrazil veselje, obžaloval pa je, da je bilo treba tako dolgo čakati, saj so se v tem času v Sloveniji razpasla tuja imena. Po dr. Janezu Dulaiju je s tako pobudo poskušal tudi državni svet, ki prav tako ni bil uspešen. J. K. Tokrat smo za mnenje občanov, v kaj bi morala občina v prihodnje vlagati sredstva in ali ste priključeni na kabelsko televizijo, povprašali občane Komende. Poklicali smo vas iz Klicnega centra slepih in slabovidnih Škof j a Loka, kjer smo vam zastavili dve kratki vprašanji. Vsem, ki še niste naročnik Gorenjskega glasa in ste ga želeli spoznati, smo ponudili tudi priložnost, da časopis spoznate in ga 14 dni brezplačno prejemate na vaš domač naslov. Obljubili smo vam, da boste lahko v eni izmed prihodnjih Številk v časopisu prebrali rezultate ankete, saj sta bili vprašanji za marsikoga zelo zanimivi, zato danes objavljamo mnenje sodelujočih. ne vem 20% drugo 6% vrtec 37o Gorenjski glas y Komendi z dejavnostjo klicnega centra smo v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki pričeli v začetku leta 2002. Klicni center odpira nove zaposlitvene možnosti, kjer lahko slepi in slabovidni kvalitetno opravljajo delo operaterja. Z najsodobnejšo programsko opremo podjetja CDE nove tehnologije, ki je ustrezno prilagojena za delo slepim in slabovidnim, smo kos še tako zahtevni nalogi. Za slepe in slabovidne osebe je delovanja Klicnega centra še posebej pomembno, saj se v zadnjem času vse pogosteje dogaja, da slepi in slabovidni zaposleni na njihovem tradicionalnem delovnem mestu telefonista izgubljajo službe. Zato smo iskali možnosti, kako sodobno tehnologijo s področja telekomunikacij in informatike uporabiti za nove zaposlitvene možnosti. Razvoj in razširjenost uporabe prilagojene računalniške opreme dandanes omogoča tudi slepim in slabovidnim osebam, da lahko samostojno in učinkovito uporabljajo osebni računalnik, na katerem temelji tudi delo v Klicnem centru. Seveda je za uspešen razvoj potrebno pridobiti tudi zanesljive naročnike klicnih akcij. Gorenjski glas je že v samem začetku med prvimi prisluhnil naši ideji, slepim in slabovidnim nuditi novo možnost zaposlitve, in se tudi odzval ponudbi o sodelovanju. Ponudil nam je možnost, da smo vas poklicali kanalizacijo 21% in tistim, ki ne poznate njihovega časopisa ter ste ga želeli spoznati, ponudimo priložnost prebiranja časopisa za 14 dni. Za dom počitka 12% zdravstveni dom 10% devetletno šolo 8% poslovno cono 4% športni objekt, prostor za mlade 4% vodovod 6% ceste In pločnike 6% tiste, ki pa se kasneje odločite, da postanete naročnik Gorenjskega glasa preko našega klicnega centra, pa imamo pripravljene tudi ugodne pogoje in seveda tudi darilo. Lahko nas pokličete tudi sami in nam tudi vi pomagate pri nadaljnjem razvoju klicnega centra. Dosegljivi smo po tel. 04/ 517-00-00. Nekaj več informacij o nas lahko najdete na prenovljeni spletni strani www.css-sl.si. Prebivalcem Komende smo tako zastavili vprašanje: "Kaj bi po vašem mnenju v prihodnje v občini Komenda morali graditi?" V anketi so sodelovali naključno poklicani občani, od tega je bilo 31 odstotkov moških in 69 odstotkov žensk. Njihova starost je bila različna, od najmlajšega, ki je imel 16 let, do najstarejše gospe, ki jc dopolnila okroglih 80 let! Prav zaradi različne starostne strukture vprašanih so tudi odgovori različni, odvisno od tega, kaj je komu v določenem življenjskem obdobju bolj pomembno. Največ, kar 21 odstotkov vprašanih, je menilo, da je potrebno urediti kanalizacijo. Za dom počitka, kot so sami poimenovali dom starejših občanov, so se odločali nekoliko starejši, saj je bila njihova povprečna starost 58 let, medtem ko so mlajši, v povprečju stari 26 let, pogrešali športne objekte in prostore za druženje. Povprečna starost sodelujočih v anketi za ostale odgovore se je gibala med 42 in 53 let. Na vprašanje: "Ali ste priključeni na kabelsko televizijo?" je odgovarjalo 227 vprašanih. 142 vprašanih, povprečne starosti 49 let, je že priključenih na kabelsko televizijo, 85 vprašanih, povprečne starosti 51 let, pa še ni priključenih na kabelsko televizijo. Tiste, ki še niso priključeni, smo v nadaljevanju vprašali. "Ali se boste priključili na kabelsko televizijo?" Od tega se jih bo priključilo 7 odstotkov vprašanih, 9 odstotkov jih Še ne ve, 21 odstotkov pa se jih na kabelsko televizijo ne bo priključilo! i f Petek, 20. februarja 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 3. STRAN Dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in metropolit ■if "Ne poznam primera, da bi papež škofa, ki je slabo opravljal svojo službo, poklical na tako pomemben položaj, kot je prefekt. Povsem jasno je, da gre v primeru mojega imenovanja za osebno zaupanje svetega očeta vame in tudi za čast Cerkvi na Slovenskem," pravi ljubljanski nadškof in bodoči prefekt ter verjetno prvi slovenski kardinal dr. Franc Rode. Gospod nadškofj najprej iskrena hvala za možnost današnjega pogovora in za naklonjenost, ki jo Vi, Vaši sodelavci in drugi predstavniki Cerkve kazete do Gorenjskega glasa. "Hvala lepa. Po mojem poznavanju Gorenjskega glasa je to časopis, ki zelo dostojno piše o dogajanju v Cerkvi in sem tega vesel. Mislim, daje vaŠ list Gorenjski glas kar nekakšna izjema na tem področju. Do Cerkve in do dogajanja v njej, do vernikov imate zelo korektno stališče. Vedno pišete s tistim spoštovanjem, s katerim je treba obravnavati življenje vere in dogajanje v Cerkvi. Za to sem vam res hvaležen in dovolite, da vam to izrečem tudi kot moje priznanje. Vesel sem tega." Hvala za pohvalo! Ko ste minuli teden nepričakovano sporočili, da Vas je sveti oče imenoval na pomembno funkcijo v Vatikanu, so se v Sloveniji začela ugibanja zakaj. Eni sklepajo, da je imenovanje za prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja nagrada za dosedanje delo, drugi pa trdijo, da z Vami kot nadškofom v Ljubljani niso bili zadovoljni in so ocenili, da bi bil za Vas najprimernejši umik v Vatikan, Kaj pravite o teh mnenjih ? "Ne vem, koliko so te interpretacije iskrene. Vi ste izgovorili besedo umik. V tem primeru ne gre za noben umik. Gre dejansko za klic k nekemu višjemu, zelo pomembnemu položaju. ki želijo določene spremembe v našem šolskem sistemu. To je znak večje odgovornosti ljudi do šole in do njihove vloge v javnem življenju, ter znamenje napredka in premika v pozitivno smer." Omenili ste spremembe v šolskem sistemu. Imate v mislih le uvedbo verouka kot obveznega izbirnega predmeta ali tudi druge spremembe, na primer večji vzgojni pomen šole? Tudi to, da bi naŠa šola bolj vzgajala in bi bila bolj občutljiva za vrednote. Saj vidite, da je mlademu človeku treba dati v vrednote. Ce ga prepustimo ne vedno najbolj plemenitim strastem in željam, mu ne delamo nobene usluge. Mlademu človeku je treba pokazati pot plemenitosti, dobrote in spoštovanja, da bo dosegel srečo, ki si jo sam želi, in ne streči njegovim manj plemenitim težnjam." Katere naloge so ostale po sedmih letih neuresničene? "Zastavil sem si tri glavne naloge. Izvedbo slovenske sinode, kar smo naredili, ureditev odnosov med Cerkvijo in državo, ki smo jih uspeli postaviti na nove temelje, in nov, lepši prevod U-turgičnih bogoslužnih besedil v slovenščino. Tu smo morda največ zaostali. Kar zadeva slovensko sinodo oziroma prvi slovenski plenarni zbor Cerkve na Slovenskem, je sedaj treba njegove dokumente uresničevati. Če bodo ostali sklepi na papirju, nismo dosegU svojega namena. Dokument je tu. Je dober program Cerkve na Slovenskem in Ne poznam nobenega primera, da bi Sveti sedež oziroma papež škofa, ki je slabo opravljal svojo službo, poklical na tako pomemben položaj, kot je prefekt. Jasno je, da gre v primeru mojega imenovanja za osebno zaupanje svetega očeta vame in tudi za čast Cerkvi na Slovenskem." Kaj se je v sedmih letih Vašega vodenja spremenilo v Rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem ? "Zdi se mi, da se je začelo nekaj premikati. Jaz sem vedno poudarjal, da morajo biti kristjani bolj samozavestni in bolj pogumni, da ne smejo skrivati svoje vere in seje sramovati, da morajo pokazati v javnosti, da so kristjani. Mislim, da se v tem smislu nekaj premika. Tak primer je državljanska pobuda za šolo po meri človeka, ki je nismo dali škofje ali duhovniki, ampak so jo začeli ljudje sami, v naslednjih letih ga bo treba uresničiti. Pri odnosih med Cerkvijo in državo je prvi, temeljni sporazum ratificiran, kar je velikega pomena. Sporazum ni slab, ampak je dober. Vendar ga moramo dopolniti z drugimi sporazumi, ker je nekaj stvari še nejasnih in se je treba dogovoriti z državo. Primer. Davčna uprava je hotela uvesti davek tudi na mašne intencije, ki jih v nobeni državi ne Štejejo za duhovnikovo plačo. Duhovnik je namreč dolžan tudi zastonj maševati, če posameznik ali družina ne more plačati maše za pokojnika. Prav tako duhovnik ni dolžan maševati vsak dan, kar je v Sloveniji sicer običajno, nemški duhovniki pa pogosto mašujejo samo ob nedeljah. Masnega daru ni mogoče obdavčiti. Davčna uprava tega davka ne predlaga vcČ, vendar je treba to še zapisati v davčno zakonodajo." Kljub škofovskim obveznostim v Ljubljani ste pogosto obiskovali župnije. Je morda v nadškofiji še župnija, v kateri niste bili? Dr. Franc Rode Nekateri so Vam zamerili ostrost in neposrednost v javnih nastopih. Ljudje, verni in neverni, so nestrpno pričakovali, kaj boste povedali v vsakoletni pridigi na Veliki šmaren na Brezjah, Bila so mnenja, da ste s svojo ostrino Cerkvi bolj škodovali kot koristili. "Namesto zamere bi mi bili lahko hvaležni, saj jim ne prodajam megle ali dima, ampak govorim jasno. In komu govorim? Vernikom. Ne vem, zakaj so se nekateri tako zgražali, ko sem napadel 55. člen slovenske ustave, ki govori o abortusu, saj je vendar moja dolžnost povedati, da uničenje človeškega življenja v materinem telesu kristjanom ni dovoljeno. Zakaj je bil tak halo? Jaz sem to povedal kristjanom na Brezjah in sem pridigo začel z besedami bratje in sestre! Če kdo tega noče poslušati, naj ne posluša." Ste uživali pri sodelavcih in bratih duhovnikih podporo za Vaša stališča ali so se morda pojavljala tudi drugačna mnenja? "Absolutno. Duhovniki so večinsko na moji strani. Prav tako verniki, posebno tisti, ki so najbolj angažirani. Sedaj, ko se govori o nasledniku, vsi poudarjajo, da bo moral nadaljevati pot, ki sem jo jaz zaČel." 5 svojimi izjavami ste nekajkrat povzročili nejevoljo pri drugih verskih skupnostih, na primer v Islamski skupnosti. Kakšen je Vaš odnos do drugih verstev in verovanj, do gradnje džamije v Ljubljani? "Moje in katoliško stališče je, da je treba druge vere spoštovati. Sprašujete me o džamiji. Že velikokrat sem povedal, da tega vprašanja ni treba naslavljati name, saj jaz ne dovoljujem in ne preprečujem gradnje. Vprašati je treba politike. Najbolj nepošteno je ravnanje miselnih ali bioloških naslednikov prejšnje oblasti, ki so trideset let zavračali z dovoljenjem za gradnjo džamije, sedaj pa mene obtožujejo, da sem proti. Kar naenkrat so postali silno goreči pristaši gradnje, čeprav vem, da jim za islam ni toliko kol za nasprotovanje katoliški veri in jim zato prav pride tudi džamija. Bodimo vendarie malo bolj iskreni!" V sedmih letih nadškofovske službe ste se srečevali s Številnimi slovenskimi politiki. S katerimi ste se bolje razumeli in s katerimi slabše? Sklepam, da so Vam bili bližji politiki iz tako imenovanih '^strank slovenske pomladi". "Moram reči, da sem se z vsemi dobro razumel, Čeprav sem imel z enimi več stikov, z drugimi pa manj. Vedno sem se veČ srečeval s tistimi, ki so bili na oblasti in s katerimi smo reševali probleme. Z dr. Janezom Drnovškom sem se redno pogovarjal in vzdrževal normalne odnose. Enako lahko rečem sedaj za predsednika vlade mag. Antona Ropa in za ministre, glede na področja, za katera odgovarjajo in kjer se pojavljajo problemi, ki zadevajo Cerkev. Po Veliki noČi odhajate v Vatikan. Ljubljansko nadškofijo bo vodil nov nadškof. Vem, da Sveti sedež nobene odločitve ne sprejme na hitro, brez analize, ampak vedno premišljeno. Bodo glede novega nadškofa tudi Vas vprašali za mnenje? "Gotovo bodo med ljudmi, ki poznajo razmere v Sloveniji, vprašali tudi mene. Ko bodo povpraševanja končana, bodo premislili in analizirali ter verjetno med tremi možnimi imeni izbrali enega." Ali bodo novega nadškofa izbirali med sedanjimi škofi ali ga bodo poiskali zunaj, kot v Vašem primeru? V tem trenutku ni mogoče ničesar napovedati. Vse je še zelo negotovo. Sveti oče Vas je imenoval za prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, v katerih je več sto tisoč ljudi. Katere bodo Vaše naloge? Gre za milijon ljudi, redovnikov, redovnic in drugih. Prefekt kongregacije ima oblast nad vsemi redovnimi skupnostmi, ki so v Cerkvi. Skrbeti mora za življenje redovnih skupnosti po normah in pravilih, ki jih imajo. Pravila ali konstitucije kongregacija odobri ali jih spreminja, če pa kakšna redovna skupnost nima več smisla in pogojev za delovanje, jo lahko tudi ukine. Vsaka redovna skupnost ima v Cerkvi svoje poslanstvo in kongregacija skrbi, da jo dobro opravlja. Salezijanci, ki jih je ustanovil Don Bosco, se posvečajo predvsem vzgoji mladine. Naloga kongregacije je preverjanje, če družba uresničuje naloge, za katere je bila ustanovljena. Frančiškani imajo svoje po- »s slanstvo v oznanjevanju božje besede, spovedovanju in tudi vodenju župnij. Največje ljubljanske župnije vodijo frančiškani in moram reči, daje njihovo vodenje zgledno. Na Gorenjskem skrbijo za Brezje in za župnijo Mošnje. Sveti Frančišek AsiŠki, ustanovitelj frančiškanov, je prinesel v Cerkev veliko novega duha." Kongregacije vodijo kardinali. Vi niste, zato se Vam na novi dolžnosti obeta kardinalski naslov, "Po vatikanski ustavi je na čelu kongregacije kardinal prefekt." Dovolite morda malo nenavadno vprašanje. Ali so tako visoke funkcije v Vatikanu plačane? Boste vzeli s seboj med ljudmi zelo poznanega in spoštovan ega osebn ega tajn ika Blaža Jezerska, ki je gorenjski rojak iz Stare Loke? Je plačana, vendar ne vem za višino. Zanesljivo plača ni visoka, saj si kardinal na primer ne more privoščiti Šoferja in nima uradnega avtomobila. Nikar ne mislite, da so plače v Vatikanu astronomsko visoke. Tajnika Blaža Jezerška bom vzel s seboj. Moram povedati, daje želel gospod Blaž v teh letih doktorirati, za kar ima vse sposobnosti, vendar ob tolikih tajniških obveznostih ni mogel. V Rimu bi mu rad dal priložnost za doktorat. Je odličen tajnik in ga neizmerno cenim." Ali se s svetim očetom osebno poznata ? Seveda se poznava. Papež Janez Pavel II. je človek, s katerim je lahko navezati osebni stik in se sproščeno pogovarjati. Je zelo prijeten človek. Takoj vidiš, da je to človek, ki te spoštuje in posluša. Med nama vlada pravi prijateljski odnos." S kakšnimi občutki boste odšli v Rim? Na konferenci za novinarje ste dejali, da težko zapuščate Slovenijo, vendar je za Vas papeževa volja ukaz. To je volja svetega očeta, zalo ne razmišljam, ali bi njegovo odločitev sprejel ali ne, čeprav imam svojo domovino in njene ljudi zelo rad, V Sloveniji je moj narod. Tu imam veliko prijateljev. Z duhovniki smo se zelo dobro razumeli, zato bo slovo težko. Po drugi strani je jasna volja svetega očeta, ki jo spoštujem in uresničujem." "Nekaj jih je. Enostavno ni bilo časa, čeprav le dve ali tri nedelje letno nisem obiskal nobene fare. Sicer pa sem Šel tedensko najmanj v eno faro, največkrat pa v dve." V sedmih letih Vaše nadškofovske službe se je zgodilo veliko bolj ali manj radostnih trenutkov, Se morda koga med njimi posebej radi ali neradi spomnite? "Kakšne posebne žalosti ni bilo. Najbolj meje žalostila nizka raven nekaterih napadov name. Imel sem občutek, da na-padalci nikdar niso premislili, ali je bilo tisto, kar sem rekel, res ali ne, ali je bilo dobro ali ni bilo, ampak so me napadali osebno, da bi me kot človeka diskvalificirali. Tega sem bil žalosten, vendar nisem klonil, niti utihnil ali se umaknil. Bil sem pokončen, na bojišču, kot je dejal eden od prijateljev. Sicer pa poglejte, kakšen odnos do javnih funkcij imamo Slovenci. Koga še nismo raztrgali? To je groza. V tem pogledu smo nenormalni." Jože Košnjek, foto: Tina Doki 'IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj. Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET. d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25HDdstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT petek 300 SIT t . GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 Valentin Kristine in Rudija Hrastje - Kristina in Rudi Lipovšek iz Hrastja sta se poročila na valentinovo pred petdesetimi leti. "Pome je prišel s kočijo, spominjam se, da je takrat snežilo, poročila pa sva se v Kranju,''je ob zlati poroki, ki seje v cerkvi v Hrastju odvijala na dan zaljubljencev, z iskrico v očeh povedala Kristina. Kristina in Rudi Lipovšek imata valentinovo celo leto. Spoznala sta se maja 1952 in to čisto po naključju, na cesti pred kranjsko tovarno Inteks. "Srečala sva se in potem se nisva več ločila," pravi Rudi. Na poročno potovanje se takrat nista odpravila. Pa tudi sicer, pravijo domači, se Kristina in Rudi raje "držita bolj doma". Kristina in Rudi sta se poročila le malo pred njunim dvajsetim rojstnim dnevom. Rojstna dneva imata le dober teden narazen. Imata dva sinova in eno hčerko ter pet vnukov - dva od njih sta rojena na sveti večer, en pa na sveti dan. Najmlajši vnuček Tevžek ima 7 tednov, najstarejši vnuk SaŠo pa je star 26 let. Najprej sta Lipovškova živela v Voklem, potem pa sta se preselila v Hrastje. Zlatoporočenca pravita, da je mešanica zdravja in ljubezni tisti pravi recept za dolgoletno srečo v dvoje. "Midva imava valentinovo celo leto," dodata Lipovškova in poudarita, da jima bo zlata poroka ostala v zelo lepem spominu. Špela Zabkar, foto: Gorazd Kavčič Kanalizacija in kmetovanje Vodice - Na zboru občanov v Vodicah je župan pojasnil, da nekaj hiš še ni priključenih na kanalizacijo, ker še ni sporazumnega dogovora, kje naj bi speljali kanalizacijo. V naselju Pustnice pa bodo uredili kanalizacijo, ko bo v občini zgrajena čistilna naprava. O slednji pa so mnenja deljena, saj izgradnji nasprotujejo na Skaručni. Lastniki kmetijskih površin v Vodicah oziroma v občini Vodice, ki imajo zemljo na tako imenovanih vodovarstvenih območjih, pa so zaskrbljeni, kaj bo s pridelki, če bodo morali na teh območjih manj gnojiti in škropiti. Kakovost vode v vodovodu redno nadzorujejo in je neoporečna. Kar pa zadeva podtalnico, bodo morali odločiti strokovnjaki, katere kulture bodo kmetovalci na teh površinah lahko sadili in kako bodo morali ravnati s škropivi. A. Z. Izbiramo Mojega zdravnika 2004 Kranj - Gorenjski glas tudi letos sodeluje v akciji Moj zdravnik, s katero boste bralke in bralci izbrali najbolj cenjenega zdravnika/zdravnico, ginekologa/ginekologinjo in pediatra/pediatrinjo. Letošnja akcija je osma, z njo pa naj bi dali priznanje tistim zdravnikom/zdravnicam, ki si to najbolj zaslužijo. Dosedanje akcije so presegle vsa pričakovanja, saj je v prvi akciji glasovalo 2500 ljudi, lani pa že več kot 14.000. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. V vsaki Številki Gorenjskega glasa bomo med prispelimi kuponi izžrebali bralca/bralko, ki bo pol leta brezplačno prejemal(a) revijo Viva, bralci in bralke pa boste sodelovali tudi v velikem nagradnem žfe-banju za praktične nagrade. Med prispelimi kuponi smo izžrebali Romana Pintarja, Mlakarjeva 9, 4208 Šenčur, ki bo pol leta brezplačno prejemal revijo Viva. Akcijo spremlja petčlanska strokovna komisija, glasovanje se bo končalo 21. marca 2004, razglasitev rezultatov in podelitev laskavega priznanja Moj zdravnik 2004 pa bo pred svetovnim dnevom zdravstva 4. aprilom. R. Š. KUPON l/poirijpnc kiiponfi po.^i}!tQ na fi3.?inv Gorenjski glas, Zoisova 1. 4000 Kranj Glasujem za: Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika s Mojo ginekologinjo ali ginekologa A Mojo pediatrinjo ali pediatra PniiMEK: NASLOV: KRAJ IN s joi^eiom pnOm da 9o mqi ^rmönnt ocebn« poöoücc hnm r OMsr v 2 ff^mm »t piiV^/nM ir la (KnOe^oo v ii^vtij o yxtr^ pcKlet>rr/ [ PS or 5ö - 39.57 'O'^J • " Mriatic Vsakoletna priznanja za odlično poslovanje, ki jih podeljuje Pošta Slovenije, je letos prejelo pet gorenjskih pošt. Krai^ - Tako kot vsako leto je Pošta Slovenije tudi letos podelila priznanja poštam, ki so v preteklem letu odlično poslovale. Na Gorenjskem je priznanje prejelo pet pošt: 4202 Naklo, 4290 Tržič, 4106 Kranj (mesto), 4203 Duplje in 4264 Bohinjska Bistrica. Priznanje za poslovno odličnost je sicer prejelo 46 od 554 pošt, kolikor jih je v Sloveniji. posleni zaslužni vsaj toliko kot ona sama: "Naša pošta ž devetnajst zaposlenimi ne sodi ne med najmanjše ne med največje pošte. Zdi se mi zelo spodbudno, da prav vsi delajo ''Glede na to, da je na Gorenjskem 52 pošt z več kot 500 zaposlenimi, ocenjujem, da so se naše poŠte kar dobro odrezale, saj so bili kriteriji zelo ostri. Mednje ne sodi le inšpekcijski pregled, ampak so pomembni tudi urejenost pošte, prijaznost poslovanja, skrb za okolje, organizacija dela, medsebojni odnosi, trženje poštnih storitev, stroški poslovanja in podobno," ocenjuje direktor PoŠte Slovenije, Poslovne enote Kranj Miran Čehovin. Pošta Tržič je že drugo leto zapored prejela priznanje za odličnost. Vodja Simona Trobec meni, da so za to za- Upravniki nagrajenih gorenjskih pošt na podelitvi v prostorih novega poštnega centra v Mariboru: Marko Kovačič, Majda Krančan, Anka Stegnar, Sonja Benedičič in Simona Trobec. Nov vodnik po gradovih Ribno - Učitelji, združeni v Društvo učiteljev podružničnih šol, so se zbrali na občnem zboru v zadružnem domu v Ribnem. Društvo, ki so ga ustanovili pred štirimi leti, ta čas šteje 142 članov iz vse Slovenije. Za temo letošnjega občnega zbora so si v počastitev tisočletnice Bleda izbrali gradove. Učenci so pripravili razstavo likovnih in pisnih izdelkov na to temo ter izdelali učne poti po gradovih v tistih krajih, kjer stojijo podružnične šole. "Nameravamo namreč izdati tudi vodnik po teh gradovih, ki ga bodo pripravili učenci skupaj z učitelji," je dejala vodja podružnične šole Ribno Meri Poklukar. Seznanili so se s tem, kako se je v preteklosti odvijal pouk na gradovih, podrobneje so obravnavali še temo o vodenju podružnic. "Podružnične šole so namreč pogosto nosilci dogajanja v kraju," je poudarila Meri Poklukar. Dramska skupina Smreka, ki deluje v okviru društva, je pripravila tudi priredbo danske pravljice Stari grad. po predpisih, kakor so ugotovili pri inšpekcijskih pregledih - napovedanem in nenapovedanih. Doseganje tako kakovostnega poslovanja je se- veda odvisno tudi od vodje poŠte, ki mora znati kolektiv pozitivno motivirati, velike zasluge pa pripadajo tudi osebju, ki je pripravljeno delati v skupinskem duhu, ki ima pozitivni pristop do dela. To priznanje je ravno dokaz, da imamo tak kolektiv tudi v Tržiču." Priznanja za odličnost poslovanja poŠt so podelili 9. februarja v Mariboru, na slovesnosti pa so bili poleg direktorja kranjske poslovne enote Mirana Cehovina in vodje tržiške pošte Simone Trobec prisotni tudi ostali upravniki nagrajenih pošt: Anka Stegnar (Naklo), Sonja Benedičič (Kranj -mesto), Majda Krančan (Duplje) in Marko KovačiČ (Bohinjska Bistrica). Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je med drugim dejal, da urejenost slovenskih pošt promovira tudi turizem naše države. Ob tej priložnosti je PoŠti Slovenije izročil tudi priznanje za sodelova-iije pri projektu Moja dežela -lepa in gostoljubna. Simon Subic Vrtini za hotelska bazena z razstave v Ribnem. Na blejskem gradu jih je sprejel graščak s svojim spremstvom, po muzeju pa so jih popeljali učenci turističnega društva, ki deluje na osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja. Seveda pa z Bleda niso odšli, ne da bi se prej posladkali s kremno rezino. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Bled - V začetku tega tedna so na blejski Promenadi, v bližini hotela Park, začeli vrtati novi vrtini za bazensko in sanitarno vodo v hotelih Park in Golf. V podjetju G&P Hoteli Bled so se za omenjena dela odločili zaradi dotrajanosti sedanje vrtine, ki je stara dobri dve desetletji in obstaja nevarnost, da bo poplavila zemljišče. Omenjeno podjetje je lani poleti na blejski občini pridobilo lokacijsko informacijo za 80 in 350 metrski vrtini za sanitarno ogrevanje in balneloško uporabo. "Vrtini sta nujni, saj sedanja že propada, vodo pa potrebujemo za bazena v hotelih Golf in Park ter za hotelsko sanitarno vodo, poleg tega jo bomo potrebovali tudi za nove bazen v hotelu Golf," je povedala direktorica podjetja G&P Hoteli Bled Lidija Doki. Ljubljansko podjetje HSV sistemi bo z vrtanjem končalo do 8. marca, ko bodo odstranili zaporo prometa, dela na vrtini pa bodo potem potekala še dober mesec. Renata Skrjanc Osnovnošolci o spolnosti vedo premalo Medobčinski otroški parlament letos zasedal na temo Humani medsebojni odnosi in zdrava spolnost. Jesenice - Osnovnošolci si želijo vec pogovorov o spolnosti m odnosih med spoloma, ki naj jih pripravijo strokovnjaki. Omogoči naj se sodelovanje strokovnih delavcev pri razreševanju družinske problematike, saj jih je na Jesenicah vedno mai\j (v jeseniškem zdravstvenem domu ostaja le še klinična psihologinja). Mladi nimajo ali imajo premalo prostorov, kjer bi se družili zunaj šole. Zelyo si varnosti in pričakujejo, da jim jo bodo odrasli zagotovili. Dat.un: PodpiS Tako so zaokrožili zaključke pogovora predstavniki učencev sedmih osnovnih šol iz občin Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora, ki so 18. februarja devetič zapored za en dan v letu postali parlamentarci. Srečanje je pripravila Zveza društev prijateljev mladine Jesenice, vodile pa so ga učenke jeseniške oš Preži-hovega Voranca. v Zupanom in drugim predstavnikom občin, predstavnikom Centra za socialno delo, ravnateljicam in ravnateljem ter mentorjem so med drugim po- stavljali vprašanja, kaj jim pomeni prijateljstvo, o prisotnosti spolnega nadlegovanja med mladimi, koliko se na odrasle obračajo v vrstniških sporih, kako pomagati žrtvam nasilja, kdaj morajo otroci pričati pred sodiščem, kje delujejo oziroma bodo delovale ambulante za mladostnike in kakšne programe občine ponujajo mladim. Med zanimivimi ugotovitvami so, da mladostniki ne prijavljajo medsebojnega nasilja, da se na šolah na prehodu v višje razrede ali iz sedmega oziroma osmega v zaključni razred pojavlja "fazanovanje", da se sprašujejo, kje poiskati pomoč v primeru nasilja v družini ali zaradi prisotnosti alkohola in kdo mora komu javiti, Če opazi pretepenega otroka. Pa še to: na žirovniški osnovni šoli se je v anketi o razlikah med spoloma pokazala precejšnja pomanjkljivost v poznavanju delovanja spolnih organov, hkrati pa zelo konservativen odnos do razumevanja moških (glava družine) in ženskih vlog (najprej dobra gospodinja). Mendi Kokot i petek, 20. februarja 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Na gorenjski avtocesti želijo spremeniti priključek Podtabor, ob meji odseka Naklo - Kranj vzhod pa bodo zgradili nov priključek. Naklo - Za obe novosti na lani odprtem avtocestnem odseku Podtabor - Nakio pripravlja lokacijsko dokumentacijo ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Priključek Podtabor želijo spremeniti zaradi boljše povezave prometnih tokov iz smeri Jesenic proti Tržiču. Domačini tej spremembi niso naklonjeni, bolj željno pa pričakujejo nov priključek zahodno od naselja Naklo. Družba za avtoceste RS je že med gradnjo odseka Podtabor -Naklo predlagala drugačno izvedbo razcepa Podtabor od prvotnega načrta. Uredba o lokacijskem načrtu avtoceste za ta odsek iz leta 1996 je omogočila priključek z neposredno povezavo iz treh smeri, promet iz smeri Jesenic proti Tržiču pa so speljali posredno prek polovičnega priključka Podtabor -jug. Investitorje zato iskal boljšo prometno varnostno rešitev, ki omogoča priključevanje glavne ceste in avtoceste v vseh voznih smereh brez posrednih povezav. Le-te namreč otežujejo orientacijo voznikom. Te težave bi odpravili z izgradnjo nove izvozne rampe, ki bi potekala v podvozu avtoceste in bi se priključila na severni strani na glavno cesto v smeri Tržič. Ob- enem bi opustili polovični priključek Podtabor - jug. Temu so najbolj nasprotovali domačini, ki bi jim drugačen priključek podaljšal dostop na avtocesto. Izrazili so tudi bojazen po povečanju hrupa in škodljivih izpušnih plinov, kar bi poleg drugega poslabšalo kvaliteto življenja v delu vasi Podbrezje. Zato so teijali preučitev vplivov na okolje in izvedbo postopka za spremembe lokacijskega načrta avtocestnega odseka s priključkom Podtabor. Spremembe in dopolnitve omenjenega lokacijskega načrta pripravlja ministrstvo za okolje, prostor in energijo na podlagi pobude ministra za promet, ki jo je dal lansko pomlad. Poleti so pripravili prostorsko konferenco, na kateri so krajani, člani društev, predstavniki delovnih J - .-V • - '.'V;-: - V .r-.;*.-^. « ' . - k M ^^^ IVI I LJy^ M • fc,' >• • V«* . Možnost za novi priključek pri Naklem so obetali že ob koncu del na odseku avtoceste Podtabor - Naklo. organizacij in sodelavci strokovnih ustanov izrazili svoja priporočila. Po pridobitvi neodvisnih strokovnih mnenj je minister za okolje, prostor in energijo no- vembra lani določil program priprave načrta. Le-tega so objavili v Uradnem listu RS januarja letos. Urad za prostorski razvoj je nato dal nosilcem ure- janja vlogo za pridobitev smernic, ki jih bodo upoštevali pri pripravi strokovnih podlag in predloga lokacijskega načrta. Ta načrt bodo javno razgrnili v Občini Naklo, je izjavila za Gorenjski glas Barbara Radovan, podsekretarka na Uradu za prostorski razvoj. Domačini bodo bolj veseli njene informacije glede novega priključka Naklo. Po pobudi ministra za promet, ki jo je dal decembra lani, so že stekle aktivnosti za pripravo lokacijskega načrta. Urad za prostorski razvoj je seznanil Občino Naklo s predlogom ministrstva za promet, ki je med tremi variantami priključka izbralo zahodno različico. Priključek je predviden ob meji med odsekoma Podtabor - Naklo in Naklo - Kranj vzhod, v podvozu pod avtocesto proti Dupljam. Tam je možen priključek z minimalnimi tehničnimi elementi, vendar le za avtomatsko plačevanje cestnine. Pred sklicem prostorske konference, ki jo načrtujejo začetek marca, mora DARS dopolniti primerjavo različic z ugotovitvami o vplivih na okolje in vidikih prostorskega, razvoja. Nato bo možen tudi sprejem programa priprave lokacijskega načrta. Stojan Saje « Tržiška seja odpovedana zadnji hip Prepozne zahteve Tržiški župan Pavel Rupar je preklical sejo občinskega sveta, ki bi morala biti v sredo. Zbrane je obvestil, da je kriva višja sila. Tržič - Vrata velike sejne sobe Občine Tržič so ostala zaklenjena, čeprav so pred njimi čakali občinski svetniki na sejo. Tik za poštarjem, ki je prinesel telegrame z obvestili o preklicu seje, je vstopil v občinsko stavbo še zdravnik. Kmalu sta se oba z županom odpeljala, vsak v svojem avtu. Pozno sporočilo o preklicu seje ni pravočasno doseglo niti občinskih svetnikov niti novinarjev. Vsi smo začudeni čakali pred zaklenjeno sejno sobo in ugibali o razlogih za preklic. Po telefonskem klicu zadnji hip so nam v tajništvu izročili še pisno obvestilo, daje seja preklicana zaradi višje sile. Ob 17. uri in 25 minut je poštar prinesel telegrame svetnikom. Se prej je direktorica občinske uprave Marta Jarc v hodniku pojasnila, da je krivo zdravstveno stanje oziroma slabo počutje župana. Slednjega je v njegovi pisarni obiskal doktor iz Zdravstvenega doma Tržič, ki je kmalu zatem odšel iz občinske stavbe skupaj z županom. Medtem je bilo čutiti napetost v hodniku pred sejno sobo. Podžupan Vincenc Perne je povedal le to, da od župana ni dobil pooblastila za vodenje seje. Tudi podžupan Franc Praprotnik je izrekel pripravljenost za vodenj.e seje, če bi bilo to potrebno. Kot je ocenil Borut Sajovic iz LDS, je za domnevno županovo slabost krivo še kaj drugega. Svetniki opozicije so našli stik s kolegi iz vladajoče koalicije, kar naj ne bi bilo vsem všeč. Na usklajevanje pozicijskih strank pred sejo naj bi prišlo premalo svetnikov za uspešno glasovanje. To bi bilo lahko v prid opoziciji, ki je nameravala predlagati dve dodatni točki. Želeli so pojasnila o visokih položnicah Komunalnega podjetja Tržič, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva med prebivalci. Zanima jih še reševanje problematike tržiških vrtcev in hnančno stanje v občini. Ivan Kapel iz ZLSD je opozoril, da je ob neveljavnem poslovniku občinskega sveta velika ovira za njegovo delo tudi pomanjkanje odborov. Zato je pohvalno, da so Člani Nsi Tržič in Vinko Perne s skupino podjetnikov sklenili predlagati imenovanje odbora za gospodarstvo. Dnevni red za 9. redno sejo ni bil niti obsežen niti zahteven po vsebini. Poleg stalnih točk bi kot bolj pomembne obravnavali le predlog odloka o svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter osnutek odloka o gospodarski javni službi na področju turistične in druge ob-vestilne signalizacije. Seznanili bi se s poročilom o delu glasila Tržičan in informacijo o ugotavljanju državljanstva Leona Gassnerja. Glede slednje je Drago Ficko izrazil obžalovanje, da ni mogel pojasniti nepravilnih tolmačenj nastalega stanja po prejeti odločbi ministrstva za okolje, prostor in energijo. Stojan Saje » Hotel Kazina končno prodan Hotel Kazina na Jezerskem je od potomcev družine Offner kupilo podjetje Altus. Tomaž Mikolič in Vesna Paljk pred propadajočim pročeljem Kazine. Jezersko - Potem ko je nekdaj sijajna stavba Kazine sredi Jezerskega desetletje propadala in je propadlo tudi več poskusov, da bi ji našli dobrega gospodarja, se je sedaj vendarle zgodilo. Sestri Ksenija Staudinger in Marijana Černy, naslednici dru- žine Offner, ki je imelo Kazino v lasti pred drugo svetovno vojno, sta hotel prodali ljubljanskemu podjetju Altus Consulting. Koliko je znašala kupnina, lastnika podjetja Vesna Paljk in Toma/ Mikulič nista želela povedati, razgrnila pa sta svoje načrte: v obnovo hotela, ki bo ohranil svojo zunanjo podobo, bo podjetje skupaj s sovlagatelji vložilo dva milijona evrov, v manjši hotel z okoli 70 posteljami, v katerem si ne želijo množičnega turizma, pa nameravajo prve goste povabiti že za novo leto 2005/2006. Podjetje bo v projekt vložilo 15 odstotkov lastnih sredstev, po načelu "grozdov" pa želijo vključiti tudi več partnerjev. Kazina bo "hotel z dušo", ki naj bi gostil družine, starejše ljudi, športnike, poslovneže, ki bodo na Jezersko prihajali na počitek in sprostitev, o morebitnem zdraviliškem turizmu pa zaenkrat še ne razmišljajo, čeprav tudi izjemnih klimatskih prednosti Jezerskega pri prihodnjih turističnih načrtih ne gre zanemarjati. Pri dopolnjevanju lokalne infrastrukture pričakujejo tudi pomoč občine, kar pa ne bo težko, saj se že poznajo kot poslovni sodelavci. Zupana občine Jezersko Milana Kocjana dejstvo o uspešni prodaji Kazine veseli tudi zaradi tega, ker po njegovem prihajajo lastniki, ki poznajo Jezersko, vlagajo vanj zdrav kapital in mu omogočajo razvoj, domačinom pa vsaj 15 novih delovnih mest. v Danica Zavrl Zlebir Krajani Mlina so predlagali novo lokacijo za centralno čistilno napravo, ki bo zgrajena do leta 2007. Bled - Krajani Mlina so minulo sredo zvečer razočarani zapuščali sejo blejskega občinskega sveta. Njihovi predlogi so izzveneli v prazno in sprijazniti se bodo morali s centralno čistilno napravo, ki ostaja na prvotni lokaciji. Krajani so jo po mnei\ju občinskih svetnikov predlagali prepozno. Nova lokacija naj bi podražila gradnjo centralne čistilne naprave in kanalizacije ter začetek gradnje prestavila vsaj za tri leta, kar pomeni, da bi Bled nanju čakal še vsaj pet let. Mli-nani s sedanjo lokacijo niso najbolj zadovoljni, zato so predlagali novo, za katero naj bi bilo go besedah domačina Franca Zerovca zagotovljeno tudi zemljišče. "Ne razumem, zakaj ne bi sprejeli nove lokacije, Če je za domačine sprejemljivejša. Lastnik zemljišča je slednjega pripravljen prodati pod pogojem, da bi blejska obvoznica obšla Mlino. Ali mora biti res v Mli-nem vse slabo; tako čistilna naprava kot tudi obvoznica," je ogorčen dejal Žerovec. Predlog je med občinskimi svetniki sprožil večurno polemično razpravo, v kateri ni manjkalo tudi strankarskih preigravanj. Podžupan Miha Potočnik je dejal, da bi s sprejetjem nove lokacije morali poskrbeti za spremembo družbenega plana, nove študije in nov lokacijski načrt, kar bi zelo podražilo gradnjo. Blejska občina je z nemškim koncesionarjem WTE podpisala pogodbo o gradnji centralne čistilne naprave in kanalizacije, postopki so jih doslej stali že 150.000 evrov, celotni projekt bo stal 7 milijonov evrov, od tega bo 3 milijone evrov zagotovila občina, gradnja pa naj bi bila končana do leta 2007. Koncesionar je upošteval pripombe krajanov, tudi zahtevo, da bo dovozna pot med gradnjo skozi Maškovc, prilagojen je dotok na čistilno napravo in zagotovili naj bi tudi minimalne izlive v jezernico. Nova lokacija bi neposredno pred začetkom gradnje po besedah svetnika Romana Beznika pomenila tudi zaviranje razvoja, od župana Jožeta Antoniča pa je zahteval, naj se javno opredeli do obeh lokacij. Zupan je ob tem obžaloval, da med Mlinani in občino ni prišlo do dialoga in da so novo lokacijo predlagali tako pozno. Strokovni argumenti so prevladali tudi pri svetniku Vladimirju Siliču, ki je ob tem dejal, da se je treba odločiti kljub nasprotovanju Mlinanov. "Največja nesreča bi bila, da začetek gradnje preložimo za tri leta, kajti tudi tedaj nimamo garancije, da ne bi bili proti lokaciji. Občinski svetniki so po skoraj triurni razpravi poimensko glasovali za gradnjo čistilne naprave na prvotni lokaciji in s svojo odločitvijo prižgali zeleno luč začetku gradnje. Renata Škrjanc Stanovanja in ambulante v Komendi Komenda - Po prostorskem programu občine Komenda je v središču Komende načrtovan po-slovno-stanovanjski objekt. Gradnjo le-tega je pred dnevi zastavil SGP Graditelj Kamnik, ki namerava do konca leta zgradili objekt, v katerem bo osem stanovanj za trg, v pritličju pa bodo prostori za zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto. če-prav bodo stanovanja namenjena zunanjim kupcem, v občini razmišljajo, da bi z nakupom stanovanja ali dveh lahko uredili nekatere skupne prostore. Investitor stanovanjsko-poslovnega objekta v Komendi je SGP Graditelj iz Kamnika. A. Ž. GORENJSKI GUS • 6. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 Pri Exotermu logistični center Mestna občina Kranj je po usklajevanju z vlado pridobila še sedemnajst hektarov novih zazidljivih površin. Kranj - Mestni svet je v sredo dopolnil lani sprejeti občinski odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana, v katerega je dodal okrog sedemnajst hektarov zemljišč, ki so po pogajanjih z vlado, še posebej ministrstvom za prostor, okolje in energijo ter ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano postala zazidljiva. Gre za približno 2,5 hektara zemljišč v Zgornjih Bitnjah, namenjenih stanovanjski gradnji, za dobrih 10,5 hektara zemljišč na vzhodnem delu Planine, ki so predvidena za blokovno ter poslovno trgovsko gradnjo, za 2,5 hektara zemljišč v Stražišču, namenjenih v širitvi dejavnosti Bauimexa, za hektar v Cirčah, kjer se bo odprla stanovanjska gradnja ter za 4,5 hektara zemljišč pri Exotermu, na katerih so urbanisti začrtali bodoči logistični center Kranja. Od skupaj sedemnajstih hektarov novih zazidljivih površin je torej mestna občina dobila kar deset hektarov za stanovanjsko gradnjo, v pretežni meri (skoraj 6,5 hektara) za blokovno. V zvezi s predvideno širitvijo dejavnosti Bauimexa v Stražišču so mestni svetniki zahtevali, naj zaradi nadaljnjega povečanja tovornega prometa Bauimex obnovi cesto in ob njej za večjo varnost pešcev, zlasti šolskih otrok, obvezno zgradi pločnik. Mestna občina se je z vlado oziroma ministrstvoma pogajala še za zazidljivost nekaterih drugih manjših površin, vendar njene pobude niso bile sprejete. Zazidljivost je predlagala v delih Zabukovja, Kokrice, Bobovka, Rupe, Stražišča, Bitenj ter Drulovke. Helena Jelovčan Devetletka še dela sive lase Čeprav je kranjska občina zadnja leta v osnovne šole vložila precej denarja, pa prostorskih pogojev, ki jih zahteva devetletka. vsem še ni zagotovila. Kranj - Občina je pred leti povsem obnovila podružnično šolo v Mavčičah, staro šolo v Stražišču, prizidala Prešernovo šolo, pridobila dodatne učilnice v podružnicah v Žabnici, Besnici, na Kokrici, v Centru, na Trsteniku in v Žagarjevi šoli. Teden po zimskih počitnicah se bodo otroci selili v obnovljeno podružnico v Goričah, ki jo že opremljajo. Velika vlaganja, h katerim ministrstvo za šolstvo, znanost in šport primakne komaj desetino denarja - ker je kranjska občina pač "razvita'^ še prihajajo na vrsto. - pa Ä Do naslednjega šolskega leta morata biti končana dva prizidka k matičnima šolama v Stražišču in Predosljah. Medtem ko se bo gradnja v Stražišču predvidoma začela na pragu pomladi - čez teden dni bo zaključen razpis za izbiro izvajalca - pa občina za prizidek v Predosljah še čaka gradbeno dovoljenje. Prostorsko stisko v šoli Stane-ta Žagarja na Planini rešujejo z izmenskim poukom dveh oddelkov učencev, ki so se ga že navadili tako učitelji kot starši in učenci, ki zaradi tega problemov, kakršni so se minulo poletje pojavili v Predosljah, ne delajo. Zagaijeva šola ima tudi možnost, da v naslednjem šolskem letu z dvema ali tremi oddelki gostuje v bližnji Aljaževi šoli, kjer je, podobno kot v Čopovi šoli, zaradi osipa učencev Kdo bo gradil prizidek k šoli v Stražišču, bo znano v naslednjih dneh Planica lepa, Slovenke pa fletne Dolina pod Poncami je dan pred prvim uradnim treningom izgledala, kot da bi se prebujala iz zimskega spanja. Planica - Televizijske ekipe so ob izteku in vzdolž skakalnice počasi postavljale svoje kamere, gostinci so pripravljali stojnice, nekaj sto ljudi je opravljalo še zadnja dela na velikanki. Redarji so - ponekod s strogimi, drugod s prijaznimi pogledi - usmerjali obiskovalce. Teh je bilo kar precej, saj jih je pod Ponce zvabilo sonce in bržkone tudi glasne napovedi dolgih poletov. "S prvimi pripravami začnemo že novembra oziroma decembra, nadaljujemo pa ves januar, vse do tekmovanja," je sredi tega tedna, na enem od zadnjih preizkusov letalnice povedal pomočnik vodje planiških teptačev Armando Jesenšek. Več kot 60 teptačev vsako leto skrbi za to, da je skakalnica pripravljena. "Zdaj nas skoraj nič več ne more ustaviti, skakalnica je optimalno pripravljena. Na višjo silo pa pač ne moremo vplivati," je sredi sončne srede, kot da bi slutil četrtkovo spremembo vremena, dejal Jesenšek. Da bi bili tudi obiskovalci čimbolj pripravljeni, so potrebna predvsem topla oblačila, prav pa bi prišla tudi termovka. To obiskovalcem svetuje Moni-ka Z. Gruenfeld iz kranjskega zdravstvenega doma, ki bo tudi letos skrbela za zdravniško pomoč v Planici. Zdravniško ekipo smo ujeli pred reševalnim vozilom, med našim pogovorom pa so se mladi skakalci že odrivali z mize in dosegali osebne rekorde. "Malo me je bilo strah," je takoj po izboljšanju osebnega rekorda priznal 19-letni češki reprezen-tant František VacuHk. Stari maček dolgih poletov, Christof Duffner, ki je pravkar doskočil na 194 metrov in malce kasneje poletel čez dvestotico, pa je pohvalil odlično pripravljeno velikanko in - ob dobrem vremenu, seveda - napovedal dolge polete najboljših tekmovalcev. Duffner je povedal tudi to, da bo Planica verjetno ena od zadnjih postaj v njegovi tekmovalni karieri, saj se namerava prostora dovolj. Ne nazadnje pa je šolski okoliš Planine s tremi Šolami prostorsko tako enoten, da bi prišla v poštev tudi rešitev, ki so jo v vseh vodstvih šol že sprejeli; namreč, da vsaka vpisuje po dva oddelka prvega razreda. Kot kaže zdaj, bo za občino najtrši oreh mestna Jenkova šola. Občinska uprava predlaga racionalno rešitev, po kateri naj bi bili podružnici Center in Primskovo, sicer namenjeni razrednemu pouku, v naslednjem šolskem letu "obogateni" tudi s petim razredom osemletke. Na ta način bi matična šola pridobi- la tri proste učilnice. Vodstvo šole se s takšno rešitvijo ne strinja in predlaga, da občina tako v matični šoli kot v podružnici Center oblikuje predmetno stopnjo, kar pomeni dograditev specialnih učilnic tudi v Centru. Tako šola kot občina sta za strokovno mnenje zaprosili ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Odgovora še ni. So se pa za čim bolj racionalno rešitev, ki bo seveda morala upoštevati tudi stroko, v sredo zavzeli kranjski mestni svetniki. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Norvežani zatrjujejo, da je Planica najlepša, Slovenke pa fletne Pol stoletja skupaj Nasovče pri Komendi - Prejšnji teden sta zlati jubilej praznovala Cilka in Ciril Jagodic iz Nasovč pri Komendi. Cilka je bila rojena pred 72 leti v Nasovčah, Ciril pa pred 73 leti v LahovČah. Poročila sta se pred pol stoletja v Komendi. "Kljub mrazu in snegu sem nataknila salonarčke, prijela Cirila pod roko in odkorakala do cerkve," pravi Cilka. Takrat je govorila ljubezen. Na začetku skupnega življenja sta živela pri starših v kamri. Kmalu so se jima rodili otroci Majda, Beti in Metod. Z velikim hrepenenjem po lastnem domu sta si zgradila hišo. Pokojnino sta oba dočakala v Planiki. V poletnem času rada nabirata borovnice, doma pa si čas krajšata z vrtom. Cilka zelo rada goji rože, Ciril pa rad kolesari in se sprehaja. Včasih Še vedno rado prime za kakšno kopito. Zelo uživata na morju, ki si ga tudi vsako leto privoščita. v bližnji prihodnosti posloviti od tekmovanj. Med lepim Številom obiskovalcev, ki so s pogledi merih visoko v nebo, smo ujeli Cirila in Marijo Štčmbal iz Ljubljane, ki skupaj štejeta čez 150 let. "Zmeraj je bilo v Planici lepo, tekmovanje sva si prvič ogledala pred več kot petdesetimi leti. Nobene planiške tekme ne zamudiva," sta zatrdila. Spomnila sta se Janeza Polde in starega načina skakanja, pa visokih državnih voditeljev, ki so se vsako leto z veseljem pokazali v Planici. Februarja sta si priprave velikanke ogledala že trikrat, večjih pripomb nista imela, le malce sta okrcala zvočnike, ki so ponekod kar preglasni, in veliko reklamno zastavo, ki zakriva pogled na odskočno mizo. Ne zvočniki ne zastave pa niso motili razposajene skupinice navijačev z Norveškega. "Tekmovanja v smučarskih skokih si ogledamo le na Norveškem in v Planici. Planica je najlepša na svetu, vreme je super, Slovenke so fletne, ljudje prijazni, sneg odličen," kar niso mogli prehva-liti planiške prireditve, ki je ob našem obisku šele jemala zalet za veliki finale konec tega tedna. Špela Žabkar, foto: Tina Doki Dupličani za obnovo postopka Kamnik - Na Duplici so odločeni, da preprečijo začetek zidave izobraževalnega centra Jehovovih prič na sedanjem makadamskem parkirišču na Groharjevi. Tako so odločili tudi v ponedeljek na sestanku sveta krajevne skupnosti. Skušali bodo namreč doseči odpravo že izdanega gradbenega dovoljenja. Zato nameravajo prepričati upravno enoto in Ministrstvo za okolje in prostor, da pred izdajo dovoljenja niso bila upoštevana soglasja lastnikov stanovanj v blokih ob Groharjevi. Zahtevo za vročitev odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo centra Jehovovih prič oziroma predloga za obnovo postopka v imenu več kot sto tako imenovanih stranskih udeležencev v šestih blokih je na upravno enoto že vložila odvetniška pisarna Če-ferin. V vlogi in zahtevi zatrjujejo, da ob izdaji spornega dovoljenja ni bilo realno prikazano vplivno območje načrtovanega centra. Razen tega ugotavljajo, da Graditelj pri gradnji soseske ni zagotovil po načrtu predvidenega minimalnega potrebnega števila parkirnih prostorov. Stanovalci bodo skušali z odvetniki in s tožbo tudi dokazati, da jim je Graditelj sporno parkirišče prodal že ob nakupu stanovanj, zdaj pa gaje Jehovovim pričam prodal še enkrat. Svet krajevne skupnosti Duplica se bo ponovno sestal v ponedeljek, ko pa bo med drugim obravnaval tudi novico, da Graditelj namerava prodati tudi parkirišča med Klavčičevo in Ljubljansko cesto na severnem delu krajevne skupnosti Duplica. Andrej Zalar Polovica denarja za naložbe Najpomembnejše naložbe v radovljiški občini so centralna čistilna naprava, deponija in kanalizacija. Za čistilno napravo skoraj 400 milijonov tolarjev. Radovljica - Radovljiška občina je v razvojni program do leta 2006 zapisala, da želi postati pr^azna občina za bivanje in delo, ki bo spodbujala razvoj podjetništva in turizma. V prihodi^jih letih bo morala trajneje rešiti vprašai\je ravnai\ja z odpadki, zato je v razvojni program uvrstila tudi čistilno napravo, deponijo in kanalizacijo. Letos so naložbam namenili skoraj polovico proračunskega denarja. Ob njunem jubileju jima želijo veliko zdravja in vse najbolje hčerki in sin z družinami, vsi vnuki in obe pravnukinji. Čestitkam se pridružuje tudi Gorenjski glas. I.P. Z omenjenimi naložbami naj bi občina povečala kakovost bivanja. Za gradnjo centralne čistilne naprave je v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 379 milijonov tolarjev, zgrajena naj bi bila do leta 2006, deponiji in zbirnemu centru pa dobrih 86 milijonov tolarjev. Med prednostne naloge razvojnega programa so občinski svetniki uvrstili tudi ureditev prostorskih dokumentov, dolgoročno zagotavljanje kakovostne pitne vode, projekt poslovnih con, cestno infrastrukturo in projekte s področja kulturne dejavnosti. In kako uspešno je bilo za radovljiško občino minulo leto? Zupan Janko S. Stušek je dejal, da je bilo leto 2003 zelo uspešno, še posebej na področju naložb, saj so, kljub pozno sprejetemu proračunu, sprejeli so ga konec marca, končali nekaj večjih projektov. Na osnovni šoli Antona Janše so zgradili novo telovadnico in dvigalo ter posodobili nekatere učilnice, kar jih je stalo 238 milijonov tolarjev, 23 milijonov tolarjev so namenili ureditvi podstrešnih prostorov v podružnični šoli v Mošnjah, zgradili so več kanalizacijskih odsekov, za gradnjo kanala ''Moskva" so pripravili projektno dokumentacijo, gradili pa ga zaradi nerešenega lastništva še niso začeli. Janko S. Stušek je povedal, da so zaradi vse višjih stroškov odlaganja odpadkov na Mali Mežakli in skorajšnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo pripravili tudi strategijo ravnanja z odpadki, ki pa med občinami solastnicami in uporabnicami deponije na Mali Mežakli ni bila dobro sprejeta. Občina pripravlja osnutek lokacijskega načrta za deponijo, zaradi spremenjene zakonodaje pa morajo pripraviti še dodatno dokumentacijo. Konec leta so začeli graditi zbirni center za odpadke, dokončali pa so tudi urejanje Linhartovega trga. Za naložbe so lani porabili 42 odstotkov proračunskega denarja, letos naj bi ga Še za 5 odstotkov več. Lansko leto pa so zaznamovale tudi likvidnostne težave, primanjkljaja je bilo za okoli 70 milijonov tolarjev, direktor občinske uprave Boris Marčetič pa je pojasnil, da je bil med drugim tudi poslcdica neplačanih terjatev, ki jih je bilo za 150 milijonov tolarjev. Renata Škrjanc petek, 20. februarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Lutkovno gledališče Nebo: Zgodba o Francetu "Obraz mu je bii.zdravo rudeč, bil je zelo bujnih las, oči sive, korakal je naglo, včasih neskončno počasi in povešeno M Škofja Loka - Predstava Zgodba o Francetu, Lutkovnega gledališča Nebo, ki sem si jo pretekli četrtek ogledal v prijetnem okolju mladostniške Rdeče ostrige v Škofji Loki, nam našega velikega pesnika predstavlja v drugačni luči, kot ga pozna večina Slovencev, kot večno ikono slovenskega kulturnega bitja na eni in pijanega pesnika na drugi strani. France je bil čustven, a tudi zelo razgledan in izobražen človek. Predstave LG Nebo z glavnima akterjema Petro Stare in Andrejem Štularjem ter glasbeno podporo Mareta Završni-ka, ponavadi obetajo posebno, drugačno in tudi tokrat je bilo tako. Predstava Zgodba o Fran-cetu, sad dolgoletnega Stularje-vega ukvarjanja s pesnikom. hkrati pa po stripu France in filmu Dr. Fig zadnji del trilogije o Prešernu, je lirična, v kateri pesnika spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Če je spočetka v letih študija in mladostnih idealov Še zanosen, vesel življenja, njegova energija v Kranju pojema. V zgodbi se pesnik srečuje z vedno aktualnimi eksistencialnimi problemi, v njegovem odrskem pojavu razbiramo vprašanja o veri, svobodi, resnici ... Prešernova marioneta (tako kot ostale lutke jo odlikuje odlična izdelava) odseva njegovo razpoloženje, celo ani-matoijev glas se nam zdi otožno Francetov, v primerjavi z njo sta Ana in Benvenut manj opazna, zato pa smrt ob koncu, bolj bela kot lahko bela je, s pesnikom uprizori presunljiv mrtvaški ples, v katerem kaj lahko vidimo enega vrhov predstave. Predstave, skozi katero ga vodi Na zmenku z Nežo Maurer Založba Vale-Novak je pred Prešernovim praznikom izdala novo zbirko pesmi Neže Maurer, ki jo je pesnica poimenovala Zmenek. V njej so zbrane pesmi, napisane v zadnjih štirih letih bivanja v Kraiyu. So krajše, vendar polne življenja. Kranj - Neža Maurer je ob svoji zadnji zbirki, že deseti samostojni, povedala, da so pesmi drugačne in da jih, če bi živela v Škofji Loki, ne bi napisala. Pravi, da se ji je ob bivanju v Kraju zbudila samotnost, a ne osamljenost, poudaija, ki je v njej še bolj izkristalizirala notranje doživljanje življenja. Pesniške navdihe, za katere pravi, da prihajajo na misel redkeje kot včasih, v krajših oblikah in v bolj strnjenem pomenu, je zapisala in izrazila s strnjenimi gostimi besedami, polnimi notranjih občutkov, ki zajemajo in sporočajo srž, bistvo. "Vse se mi v to obrača, da ostaja Čisto jedro, zje-dreno okrog jedra," pravi Neža. Naslov zbirke napeljuje na mi- sel, da gre za ljubezenski zmenek in da so v zbirki ljubezenske pesmi, vendar temu ni tako. Gre za pesmi prvih srečavanj okrog kraja, v katerem sedaj živi, z neko mladostjo, upanjem, pa tudi z vsem, kar se ji je zgodilo v življenju in se je ob bivanju v novem kraju zbudilo iz spomina. Pri tem se njen odnos do sveta in ljudi, pravi, da ima oboje zelo rada, ni spremenil, spoznala pa je, da imamo ljudje tako zelo različne dnevne, življenjske, umske, miselne in čustvene poti, ter želje, kaj bi radi naredili, da lahko pride do tega, da se med seboj zelo malo pogovarjamo. Vse bolj se tudi zaveda, da ni ničesar trajnega, vendar je zato ne grabi žalost ali Neža Maurer z novo, nebeško zbirko Zmenek. obup. V pesmih pogumno, celo z navdušenjem in odprtih rok, sprejema vse, kar je še pred njo. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Kakšna energija, kakšen zanos je Prešerna gnal, ko je sedel k pisanju. krokar, kot njegova vest, drugi jaz, pesnikov stalni "kibicar" ... Štularja v tekstu zanima drugačni Prešeren, kakršnega si predstavljamo. Že na začetku predstave smo postavljeni pred dejstvo, da sploh ne poznamo prave pesnikove podobe, saj se za časa življenja ni pustil naslikati. To skozi zgodbo s pridom izrablja tudi Štular, ki se je pri pisanju naslanjal tudi na njegova pisma, pričevanja njegovih sodobnikov, zanimala gaje knjiga Sila spomina ... Animatorja tudi tokrat presenečata z inovativnimi lutkovnimi rešitvami, poleg marionet in ročnih lutk popoln odrski učinek prikažeta lahko zgolj z miniaturnimi lesenimi stopali, ali pa rokami na dolgih belih papirnih zvitkih, rokami, ki v zanosu pišejo, pišejo ... Odrsko dogaja- nje zvesto spremlja avtorska klavirska glasba Mareta Završ-nika, ki jo je v originalni uprizoritvi odigral v živo, tokrat pa je za mešalno mizo spretno usmerjal posnetke. Predstava Zgodba o Prešernu je bila v produkciji Strip Core/Foruma Ljubljana in LG Nebo uprizorjena petkrat in upajmo, da jo bodo in bomo še videli. Igor Kavčič Več kot trideset zlatih priznanj Radovljica - Pretekli teden se je v prostorih Glasbene šole v Radovljici odvijalo 7. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Gorenjske. Med več kot štiridesetimi učenci, solisti in glasbenih šol Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Društva glasbena šola Celovec in zasebnih glasbenih šol, seje pomerilo v kategorijah klavir, kljunasta flavta, flavta, klarinet in saksofon, v Postojni so tekmovali fagotisti, v Domžalah vokalisti, v Ljubljani pa je nastopil trio tenorskih tub. Vsi, ki so dosegli rezultat med 90 in 100 točkami, so prejeli zlato priznanje in se s tem uvrstili na državno tekmovanje, med drugim omenjeni trio, dve fagotistki, šest saksofonistov, dva klarinetista, pet učencev, ki igrajo flavto, osem s kljunasto flavto, trije pevci in pevka ter šest učencev klavirja. Dober uspeh učencev kaže na bogato zaledje mladih glasbenikov na Gorenjskem, hkrati pa potrjuje kvaliteto njihovih učiteljev. Igor Kavčič komorni zbor De profundis vabi na koncert slovenska ustvarjalnost WWW. Ijudskapesem, org ljudska devet krstnih izvedb priredb ljudskih pesmi skladateljev: Katarine Pustinek^ Mojce Prus^ Brine Jež Brezavšček; Tomaža Bajžlja, Andreja Missona, Vitje Avsca^ Ambroža Copija in Damijana Močnika KRAN) KOMORNI ZBOR nedelja, 22. februar, ob 1v Gimnaziji Kranj ponovitev v nedeljo, 7. marca oh v kapeli škofjeloškega gradu Piše: Ivan Cimerman Janez Hlebanja, gorenjska korenina Od "gamsjega fantiča" s Srednjega Vrha, do poslovneža, lastnika treh tovarn v Sšo Paulu v Braziliji. . del Kadar vrednotimo ugasla življenja "izseljencev", nas običajno zalijejo Čustva, žalovanje, misel na minljivost in smisel našega bivanja kjerkoli na tem planetu. Sožalje, poslovilne besede, izrečene svojcem, slovo sodelavcev, krajanov in predstavnikov društev so obred, ki nosi sporočili: opomin na minljivost in trajnejši - spomin na dejanja, ki ostanejo, in pustijo sledove v naslednikih in sodelavcih, ko človeka že dolgo ni več. Največkrat niti ne vemo, kdo nas je zapustil in kaj vse je v življenju naredil, kaj je pomenil in na koga je vplival - če ni vihral "na krilih slave", javnih medijev. Časopisja, televizije in na plakatih enodnevnih mehurčkov bulvarskih popularnežev in lepotic. Vse manj je besed in zapisov o ljudeh, ki so v svojih življenjih pošteno, trdo delali, se borili za svoj jezik in prepričanje. In še manj je takšnih, ki so se pogumno prebili skozi najtežja zgodovinska obdobja svojega časa kot pokončni možje, čeprav • • Jini je vojna oskrunila in odvzela mladost, ta krila, ki nas nosijo k soncu in nad temnimi prepadi sveta - teh nekaj desetletij, ki so nam zaživa dana. Ponedeyek, 10. november 2003. Pokopališče v Kranjski Gori. Mrak se spušča na veliko množico ljudi, ki seje prišla poslovit od sovaščana Ja- neza Hlebanje s Srednjega Vrha nad Gozd Martuljkom, uglednega poslovneža in tovarnarja v se-demnajstmilijonskem Sao Paulu v Braziliji, kjer je živel do konca svoje življenjske poti. Živel je življenje dvodomca, človeka z dvema domovinama, kot orel razpet s perutmi med rodno gorsko domačijo Hlebanjevih na Srednjem Vrhu in neštetimi nebotičniki in širokimi bulvarji Sao Paula, srca južnoameriških mednarodnih poti, središča industrije, bančništva, kulture in pretoka kapitala in poslovnežev v 170-milijonski Braziliji. Sao Paulo je peto največje mesto sveta poleg Mexico Cityja, New Yorka, Tokija in Šanghaja. Tu živi cvet poslovnežev. Mednje se je uvrstil po dolgih letih trdega garanja naš bosopet gorenjski fantič, ki ni znal ob prihodu v Brazilijo niti besede portugalščine in ni imel ničesar, razen popotne culice in bistre glave, koša poguma in para pridnih rok. Ponovil je "zgodbo o čudežnem uspehu Slovenca v svetu", ki je imel za svoje tenielje vse kaj drugega kot današnjo bančniško, borzno ali delničarsko in menadžersko ozadje velike igre s kapitalom! Nikoli ni sedel v stekleni in jekleni stolpnici, med računalniki in tajnicami in zviška, slepo sprejemal podatke iz Sao Paulo, 17-milijonsko, poslovno, kulturno in prometno središče 172-milijonske Brazilije, pete največje države na svetu, ki meri 8.511.996,3 kvadratnih kilometrov. Mesto, ki je neuradno prestolnica te države. V tem mestu je tovarnar Janez Hlebanja, doma s Srednjega Vrha nad Gozd Martuljkom, živel in delal štirideset let. proizvodnje, grafikone, številke, pritožbe, pogodbe ... Ali pa izvajal računalniške transakcije. Vedno je sedel neposredno v bližini obratujočih strojev, ali delal z njimi, si ogledoval izdelke in jih ocenjeval, prisluhnil delavccm, lastnoročno po- glavni medijski sponzor: GLAS pravljal zastoje strojev, nabavljal rezervne dele, dihal in živel z delavci, ki jim je dajal tudi dostojne plače. Janeza Hlebanjo sem srečal med mojim dvomesečnim bivanjem pri Vladimiru Ovci, tovarnarju rezalnih orodij, doma iz Rodice pri Domžalah, o katerem sem napisal roman JUŽNI POVRATNIK - Slovenski poslovnež med Mlinščico in Amazonko. Oba Gorenjca sta pripotovala v Sao Paulo v istem Času, leta 1954 (Vladimir je stopil na tla Brazilije 20. januarja 1954), oba sta bila v vojnem času partizanska kurirčka, nato aktivista. Janez je bil finomehanik, ki je končal obrtno šolo v Pragi in delovodsko v Ljubljani, Vladimir pa orodjar, ki seje izšolal v Iskri v Kranju. Oba sposobna, ambiciozna in samozavestna garača, ki sta drzno zapustila domovino in partijo, zatopljeno in zaslepljeno s parolami socializma in kolektivizma, v katerega je zablodila revolucija, ki ni dopuščala individualne svobode inovativnih, sposobnih podjetnežev, ki so se naveličali "dela za svetlo prihodnost in bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov". Oba sta bila otroka, ki ju je skoraj požrla lastna revolucija. Če ne bi pravočasno sledila mladeniški sli po samouveljavljanju in osebnem razvoju. Oba sta se v Braziliji dokopala do več svojih tovarn. Njuni usodi sta bili tesno povezani, saj je Vladimir Ovca zaposlil Janeza v svoji prvi tovarnici v Sao Paulu v njunem najbolj ustvarjalnem in prelomnem obdobju. Stanovali so pod isto streho z Vladimirovo kasnejšo ženo Kristo Poppe, potomko nemških priseljencev - podjetnikov v Braziliji. < M GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA JANUARJA 2004 Drugi krog Florjančič Joži Kališnik Peter Florjančič V drugem krogu glasovanj za Gorenjko ali Gorenjca meseca ste z glasovi rezultat obrnili. Peter Florjančič je zbral 124 glasov, Joži Kališnik pa 105. Po dveh glasovanjih pa vseeno vodi Joži KaliŠnik, ki ima skupaj 179 glasov, Peter Florjančič pa 158 glasov. Joži Kališnik, doma iz Spitaliča v Tuhinjski dolini, je pred nedavnim uredila in predstavila knjigo z naslovom Kati. V knjigi objavlja zbrano gradivo Kati Turk, pastirice in ljudske umetnice izpod Kamniških planin. Joži pa poznamo sicer predvsem kot pevko pri Avsenikih in še posebej iz zlatega terceta ansambla bratov Avsenik. Peter Florjančič, rojen na Bledu, sicer pa svetovljan, ki je pol stoletja preživel v najbolj mondenih svetovnih mestih. Je izumitelj in ima več kot štiri sto izumov. Pravi, da ga je namišljena smrt vrgla v naročje slavnih in pregrešno bogatih. Zdaj živi na Bledu. Vrnil seje zaradi obljube svoji mami. Vendar pa je razočaran nad današnjim Bledom. Pravi, daje ta ob letošnji tisočletnici na najnižji točki svojega razvoja. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski poŠti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu januarju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska Številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Agata Murk, Juleta Gabrovška 19, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Vesna Lunar, Poljšica 48, 4247 Zgornje Gorje; Stane Jarc, Podlubnik 78, 4220 Škofj a Loka in Ema Eržen, Zgornje Bitnje 93, 4209 Zabnica. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Mitja Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče; Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 Medvode; Slavka Strgar, Zgornji Brnik 79, 4207 Cerklje; Tadeja Zupan, Bohinjska Bela 128, 4263 Bohinjska Bela; Lea Ferjan, Rečiška 14, 4260 Bled in Dejan Jovanov, Selo 15, 4274 Žirovnica (pri blagajni pokažite le osebni dokument). ® Roclio Trigloy Prvi 9IQ/ OorenJ/ke^ Prvi 910/^ OoienJ/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj SEDMICA Modni trendi pomlad - poletje Letos so v državnem zboru modne izredne seje. Poslanci nosijo poŠtirkane bele ovratnike, zapete do goltanca, kravata je obvezna, vzorci na njej pa so sproščeni. Lahko se odločijo za igrive medvedke, ali pa za cvetlične pomladne vzorce. Modne smernice poslank so manj formalne. Na izredni seji o domnevno izbrisanih je bila, v denimo, poslanka Majda Sirca oblečena v dolgo rdečo haljo (ali nekaj podobnega), pod njo pa je nosila široke črne hlače. Tako našemljena je frfotala noter, ven, noter, ven iz razpravne dvorane. Dvomim, da je pri vseh opravkih, ki jih je imela, spremljala še potek razprave. In, na koncu, odgovorno glasovala. Ker se izredne seje prenašajo po televiziji, je pomembno, da so poslanci ob pravem trenutku na pravem mestu. To je, na govorniškem odru. Ne glede na to, kaj si bodo o njih mislili gledalci, ki so navadno tudi volivci, je najvarneje, če imajo predolg politični govor že napisan in ga pred javnostjo samo še preberejo. Na ta način imajo neumnosti, ki jih klatijo, kolikor toliko pod nadzorom. Ne spomnim se namreč, da bi na izrednih sejah poslanci govorili o bistvu problema. Se manj se spomnim, da bi katero od svojih neštetih trditev in izjav podkrepili z dokumentom. Dvomim, da bo kar koli drugače, ko bodo poslanci na izredni seji dolgovezili o Slovenski investicijski banki in Orionu. v Čeprav oba finančna škandala smrdita do plafona, ne ver- Občina Škofja Loka Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI Vse občane, fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti obveščamo, da bo javna razgrnitev Predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do 1990 in Predloga Odloka o lokacijskem načrtu za zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko - Škofja Loka, ki ju je izdelal LUZ, d.d., Ljubljana, od 27. februarja 2004 do 29. marca 2004, v delovnem času Občinske uprave, v prostorih Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, v Škofji Loki. Javna obravnava bo v sredo, 24. marca 2004, ob 18. uri v veliki sejni dvorani Občine Škofja Loka, na Poljanski c. 2 v Škofji Loki. Pisne pripombe, ki se nanašajo na razgrnjeno gradivo, se lahko vpiše v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali posreduje na naslov: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofla Loka. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. Dodatne informacije in pojasnila o razgrnjenem gradivu daje Oddelek za gospodarske javne službe in občinsko premoženje Občine Škofja Loka / 04 5112 302. Igor Draksier ŽUPAN jamem, da bo opozicija Janeza Janše uspela oziroma sploh želela kolegom iz nasprotnega tabora dokazati kakršno koli vpletenost v oba finančna škandala, ki sta očitno povezana. Nečesa ne bom nikdar razumela. Poslanci imajo neprimerno več možnosti in mehaniz- t mov, da pridejo do obremenilnih dokumentov kot novinarji, v razpravah pa se vedno sklicujejo na medije. Češ to je pisalo v tem časopisu, to je bilo rečeno na tej televiziji in tako naprej. Potemtakem smo novinarji edina resna opozicija vladajoči politični strukturi. Dobro. To bi lahko do neke mere še sprejela. Nikakor pa ne morem sprejeti tega, da se lahko od marsika-' terega novinarja učijo celo kriminalisti. Novinarji Financ so (očitno pred kriminalisti) odkrili, da mariborsko podjetje Rising Sun odira huje kot Orion. Zdaj novinar Novica Mihaj- lovič kriminalistom predlaga, naj pridejo po informacije in nasvete v njihovo uredništvo. Sama kriminalistom in poslancem, ki bodo na izredni seji razpravljali o SIB in Orionu, predlagam, da se mimogrede pozanimajo še o podjetju SION, d.o.o., ki ima sedež na Smartinski 152 v Ljubljani. Pri podjetju, ki ga vodita Aleš Ajdarovič in Marko Hribar in ima enega zaposlenega, se ukvarjajo s finančnim posredništvom, informacijo o sebi in svojih uslugah pa po mestu širijo na skrajno preprost in poceni način. Propagandni letak (potrebujete GOTOVINO? NI PROBLEMA! UGODNA POSOJILA - IZPLAČILO TAKOJ; ugodna obrestna mera in bla, bla, bla) vam zataknej o kar za brisalce avtomobila. Ne rečem, da gre za novo prevaro. Vsekakor pa si sama pri Sionu gotovine ne bi upala, sposoditi. Marjeta Smolnikar Škofja Loka bo olimpijska V čast nam je, da bomo prihodnji teden gostili olimpijsko zastavo, je dejal župan Igor Draksier. v Škofja Loka - Specialna olimpiada v svetu združuje 1,5 milijona ljudi z motnjo v duševnem razvoju. V specialni olimpiadi so zmagovalci vsi, je idejo tega mednarodnega gibanja predstavil predsednik Specialne olimpiade Slovenije Marijan Lačen. O tekmovanju, ki se bo odvijalo od 25. do 29. februaija na Starem vrhu, in spremljajočih dejavnostih v Škofji Loki, pa so javnosti ta teden spregovorili tudi drugi člani organizacijskega odbora. Predsednik Peter Hawlina je govoril o pripravah na tekmovanje in dodaten socialni in zdravstveni program za tekmovalce in njihove spremljevalce, kar je tudi priložnost, da svetu predstavijo tisočletno mesto. Poleg 91 tekmovalcev (med njimi je tudi 29 slovenskih), ki se bodo na smučišču pomerili v treh alpskih disciphnah, prihajajo tudi spremljevalci, med njimi ugledni nosilci funkcij v svetovnem gibanju Specialne olimpiade, prišli pa bodo tudi predstavniki irskega mesta Carlow, ki je ob lanskih svetovnih igrah Specialne olimpiade na Irskem gostilo slovensko ekipo. Podrobnosti o organizaciji iger, ki jo je prevzelo škofjeloško društvo Sožitje, je predstavil Pajo Cakiči, delo tega 36 let starega društva, ki veliko pozornost namenja tudi športni dejavnosti svojih Članov, pa predsednik Filip Mohorič. Mednarodno tekmovanje, kije Šele drugo na takšni ravni v Sloveniji (prvo je bil mednarodni turnir v smučarskih tekih), bosta organizatorja pospremila z vsem olimpijskim sijajem. V četrtek, 26. februarja, bo ob 18. uri na škofjeloškem Mestnem trgu slavnostno odprtje iger s prižiganjem olimpijskega ognja, dvigovanjem olimpijske zastave in prisego Specialne olimpiade. Igre bo odprl predsednik častnega odbora Anton Rop, predsednik slovenske vlade, zvrstilo se bo še več uglednih govornikov, navzoče pa bo pozdravila tudi mongoloidna deklica Ann Hickey z Irskega, kije tudi na svetovni olimpiadi na Irskem lani pozdravila 7500 ljudi. Organizatorka kulturnega programa Katarina Madhu Podnar je napovedala vrsto znanih imen iz zabavne glasbe, ki bodo (donatorsko) poživili kulturni program. Glavni pokrovitelj iger je mednarodno združenje žena SILA, eden od donatoijev pa je tudi likovni umetnik Izidor Jalovec. Danica Zavrl Zlebir Piše Milena MIklavčič Usode Narobe svet "Zakaj tako redkokdaj piŠeš o odnosih med starimi in mladimi^" me je vprašala Mira, medtem ko je pristavila zeliščni čaj, s katerim si je želela pomiriti živce. v Težko vprašanje. Se teze se je postaviti na eno ali drugo stran, kajti zmeraj se potem zalotim, da so mi vsakršne težave blizu, da jih razumem in da hkrati tudi vem, da se ne da veliko spremeniti. Zavedam se, da ima vsak svoje želje, zahteve in potrebe, in da je zato velikokrat nemogoče le-te uskladiti tako, da bi bile pisane samo na eno kožo. Mladi so navajeni, da starši skrbijo zanje in ko enkrat ugotovijo, da bi starši radi videli, da bi bilo tudi obratno, tega ne morejo razumeti. Iz majhnih nesoglasij zrastejo velika in že po kratkem času lahko izbruhne besedni požar, ki upepeli dobre odnose, zaupanje in medsebojno ljubezen. Da je to res, sem se prepričala že neštetokrat. Vsakič me zaboli, kajti zmeraj je nekdo žrtev. Pri Miri je drugače. Vsaj za odtenek. Ko je bilo sinu sedem let, njej pa še niti trideset, jo je zapustil mož. Čez noč so se podrle sanje, sesuli so se načrti in varna prihodnost. "Nikoli se nisva prepirala, tudi najina spalnica je "delovala" tako, kot je treba, " se spominja Mira. "Mogoče so mu šle na živce edino pogoste sinove bolezni. Imel je bronhitis, ki ga je napadel zgodaj jeseni in ga ni izpustil iz rok vse do pozne pomladi. Takrat nisva spala skoraj nobeno noč, pogosto sva v naglici oddrvela bolnišnico, ker zdravila niso več pomagala in je sin moral dobiti drugačno pomoč. Moža je tako Življenje begalo. Ni bil navajen na odpovedovanja. Doma, pri starših, je bil zmeraj v središču pozornosti, v najini družini pa ne. Šele čez kakšno leto, ko sva se ločila, sem izvedela, da si je našel starejšo žensko, s katero potem nista nikoli imela skupnih otrok. Izguba očeta je sina tako pretresla, da se je še bolj navezal name. Mislim, da se je v podzavesti zmeraj bal, da bo izgubil Še mene, zato se nisva ločila niti za hip. Komaj da sem ga pregovorila, da je šel ha šolske izlete! Nikamor ni hotel. " Kmalu sta se morala izseliti še iz stanovanja. Z bivšim možem sta ga prodala, Mira sije potem kupila novega, na drugem koncu mesta. Sin je eno leto še vztrajal, da se je vozil v staro šolo, toda potem je postalo prenaporno, saj je na mestnem avtobusu vsak dan izgubil vsaj eno uro, če ne več. "V novem okolju se ni znašel. Počutil se je tujca, nič kaj rad ni šel na igrišče, v šoli je popustil in z novo razredničarko dolgo časa nista našla skupnega jezika. Poleg tega sem bila tudi jaz bolj obremenjena v službi, domov sem se vračala šele ob poznih popoldnevih, da je bil sin veliko sam. Skupaj sva skuhala večerjo, šla na sprehod, i- kino, skupaj sva gledala televizijo. Očeta ni nikoli niti omenil. Vedela sem, da trpi, saj je bil nanj zelo navezan. Šele čez nekaj let se je bivši mož odloČil, da ga je od časa do časa vzel k sebi čez vikend ali pa na krajše počitnice. Toda vezi med njima se nikoli več niso postavile na stare tirnice. To me je zelo bolelo, saj mi ni bilo vseeno. Si lahko predstavljate, kakšni so bili moji občutki, ko sem bila za vse sama? No, ne rečem, da se s starši nisem mogla pogovoriti. Stali so mi ob strani, pomagali so, kolikor so mogli, toda zmeraj so mi dali vedeti, da sem sama "kriva " za ker sem si izbrala napačnega partnerja. Nekoč je moj oče sinu ponagajal, da on ne bo več dolgo edini moŠki pri hiši, da bo mamica dobila drugega. Sinu se je popolnoma utrgalo! Začel je kričati in noreti, da on tega že ne bo dovolil, da lahko drug moški vstopi v najino stanovanje samo "preko njegovega trupla". Osuplo sem strmela vanj, saj nisem bila vajena, da bi tako čustveno reagiral. Oče me je potem poklical na stran in mi, ves v skrbeh, dejal, da naj pazim na otroka. Da njegov izbruh ni bil "normalen". Bila sem še zmeraj v šoku, zato sem mu le prikimala in se hkrati tolažila, da nisem prav slišala, da sem narobe razumela vse, kar se je dogajalo. " Toda najhujše je šele prišlo. Sin ji sploh ni več povedal, če so jo klicali iz službe, zlasti ne, če se je na drugi strani oglasil moški glas. Prav tako je kazal sovraštvo do učiteljev šoli, prodajalcev v trgovini. Če se mu je le zazdelo, da se njegova mama s kom preveč zaupno pogovarja, je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je tak pogovor prekinil. Tudi na grob način, če ni šlo drugače. Miri je bilo velikokrat nerodno, saj ljudje niso vedeli, zakaj se sin nemogoče obnaša. Popuščala mu je, kolikor je le lahko. Zdelo se ji je, da je ona kriva za to, da je brez očeta in da sovraži moške. "če bi bila pametna, bi ga peljala k psihologinji na pogovor, " reč^ Mira z obžalovanjem. "Toda takrat, pred kakšnimi desetimi leti, sem bila še negotova, čustveno prizadeta in sem se bala, kaj bodo rekli ljudje-. Zavedam se, da bi sinu lahko pomagala, če bi prav ravnala. Imela sem dokaj odgovorno službo, ki mi je prinašala nemalo veselja in tudi odgovornosti. Od Časa do časa sem morala iti na službeno pot, dokončati svoje delo tudi potem, ko so drugi že odšli domov. Nenadoma sem ugotovila, da me sin kontrolira. Da me čaka na ulici in opazuje, s kom prihajam iz službe. Ali pa je zvonil telefon in ko sem dvignila slušalko, se na drugi strani ni nihče oglasil. To me je začelo spravljati ob živce in zato sem nekoč, ko je bila mera polna, doma "zaropotala". Ni mi bilo lahko, toda tudi moji Železni živci so popustili. Sin je seveda tajil, da on tega ne počne, da sem nesramna, da ga obtožujem. In za nameček mije vrgel pod nos, da sem se najprej znebila njegovega očeta, in da se sedaj hočem še njega. To me je prikovalo ob tla! Tega od njega nisem pričakovala. Planila sem v jok, ga objela in se mu opravičila za svoj izbruh. Seveda je bila to moja velika napaka. V bistvu nisem naredila nič takega, za kar hi se mu morala opravičevati! Le sin je z mojim kesatijem dobil novih moči, da me je držal i' šahu. " Se nadaljuje I > Petek, 20. februarja 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN H of er sporoča SfT M 34 €8,99 PREMIUM vrhunsko žganje alk. 40 % vo ZARANOFF vodka a!k. 37,5 % vol., v steklenici 0,7 I i -je-.. -5 • • X. k k H-V- RWI Wodka Mixed-Drink napitek z vodko, Fresh, Orange, Blue Orafige, Red Berry ali Lemon, alk. 5,6 % vol., V steklenici 0,275 m GUSTI rebrasti čips soljen ali s papriko, V zavoju 175 g sv 164 €-,69 GUSTI Snips z arašidi v zavoju 175 g GUSTI krompirjev čips v zavoju 250 g SIT 164 ■ I €-,69 , izvleček iz ponudbe ROGER D'ANOIA Cava peneče vino, ^ dozoreva v steklenici, 0,75 I buteljka H of er I r Mailberger domače peneče vino suho, 0,751 buteljka \ I srr 1.185 Prosecco d i Valdobbiadene italijansko peneče vino DOC, suho, 0,75 I buteljka Zmagov^^ ALMARE rakci iz Antarktičnega oceana v lončku 280 g r PREMIUM prekajeni losos v zavoju 200 g f Ä ' v. srr 591 €2,49 •1 ^ SIT 402 €1,69 Filetirane postrvi prekajene, v zavoju 125 g mm BiiTiWtTifl» — ,-v. SIT 378 €1,59 .s FRANK'S USA Jumbo arašidi soljeni, v pločevinki 500 KAISER-MARINADEN Gabelroller/ Teufelroller, ribe v kisu 500 g kozarec KAISER-MARINADEN Russen, ribe v kisu 700 g kozarec ^ -.-v SIT 378 €1,59 % . • € SIT 'I 4L. €1,691 t ) > www.hofer.at Hofer KG. A-4642 Sattledt. Hofer Straße 1 PREMIUM lososova specialiteta različne vrste, v zavoju 150 g • '-v STT 591 €2,49 t. t FUNGERS FEINKOST ribja solata s slaniki v lončku 400 g SIT 473 €1,99 Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Na slikah so predlogi za serviranje. Kavcije za steklenice ni. Cene vsebujejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju! ® Rciciio Tfigiciv Pnri 9lQ/ OorenJ/ke^ Prri ^l^iik OoreAj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj ^^o glavo p t- emonec kafe^^ h o .'V Mc^odrckov 13AN ŽBMA S.marec 0004 aG 2,0.00 uri "OvorawA th-imAkovo |dajaln;di živila Kranj (xJ 18. 2. do 29, 2. 2004 oziroma do pr vSl T, Poslovni sistem Mcrcator, d.d.» Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Brez dvoma najboljši sosed GORENJSKI GLAS • 10. STRAN PREHRANA, MODA / info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 in ^opodUKa, smo r «a^M^ fisidoi» aitfa^e tti^, 1.994.850 SIT L6GL/KLIMA zračna vreča za voznika in sopotnika, servo volan, klimatska naprava, centralno zaklepanje, potovalni računalnik, el. pomik stekel spredaj... ■i'.. ^ ¥ naiprava, vzdolžno itaš u centralno zatll^p lekel lir ogteddjU^ojief lidaj olan^^^JcIinsatska n •ft s s 3.190.313 SIT 2.4 4WDGLS/T0P-K zračna vreča za voznika in sopotnika, ABS, servo volan, avtomatska klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, avto alarmni sistem, el. pomik stekel In ogledal, usnjen votafföki obroč In usnjena prestavna ročica, stalen 4-kolesni pogon, delna zapora diferenciala... - -1, % • 1 .A« riK-.'' t J ■, za voznika In «^potnika, AB$, smo naprava, 7 pramičnih s^^mr Ilaijtnsko centralno a^klepanje, avto alarmni ' \tem, el. pomik stakä fn o^edai •t 4.913.052 SIT P'- »v: '' -1/. : mi ».i ti a»«> ' « >.V«!J I- W! •'I , . > I s t e/ Velika nagradna igra ! <« , J / / I AVTO KAmVMC Šenčur, tel: 04/279-00-00 www.avtokadivec-Jk.sl HYUnOfll SALON VOZIL • POOBLAŠČEN ^ SERVIS * , HYunoni Prodaja vozil: 04/ 50 22 000 Servis vozil: 04/ 50 22 013 Gosteče 8. 4220 Škofja Loka viww.avto^usina.si • v* avto d.o.o. Alpska 43, 4248 LESCE, 04/53 53 800, www.avto.net/mony HYUnDHi KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Za vas izbira Danica Dolenc Ni pusta brez cvrtja Spet je tu pust in so krofi in flancati in mesne dobrote, v sredo pa spet pride pepelnica, ko se bomo malce postili, in po vseh takih in drugačnih norčijah bo teklo življenje naprej. Za pusta bomo cvrli. To pa! Krofe si lahko kupimo na vsakem vogalu, poceni in dobri so. Zato pa so flancati bolj redki: trdi, ki se kar stopijo v ustih, in vzhajani, veliki, mehki, ki kar dihajo. Taki, Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: goveja juha z vlivanci, kuhano suho svinjsko pleče v mrežici, kuhana govedina, pražen krompir, smetanov hren, zelena solata, krofi; Večerja: hladen narezek, zrnat kruh, vložena mešana solata iz kozarca. Ponedeljek - Kosilo: mineštra z malce mesa, veliko zelenjave in s testeninami, ocvrte miške; Večerja: okisana žolča s Čebulo in bučnim oljem, črn kruh. Torek - Kosilo: "usukan" močnik iz suhe juhe, domače pečenice, krompirjeva solata, flancati; Večerja: ričet s suhim mesom, kruh. Sreda - Kosilo: česnova juha z ovsenimi kosmiči, v zelenjavi kuhan oslič, pire krompir, zelena solata; Večerja: polenta s paradižnikovo omako in parmezanom. Četrtek - Kosilo: govnač s suho svinjsko kračo, zrnat kruh; Večerja: palačinke s kurjimi jetrci, zelena solata. Petek - Kosilo: paradižnikova juha, ribji zrezki, radič s krompirjem; Večerja: rižota z zelenjavo in s parmezanom, vložena rdeča pesa. Sobota - Kosilo: fižolova juha, mrežna pečenka, pire krompir, zelena solata; Večerja: "poŠtengana" kaša, bela kava. Pustne šeme - najnovejši trend Ekskuzivno, tokrat iz slovenske ljudske tradicionalne zakladnice, je s koledarsko hitrostjo prispel najnovejši trend oblačenja, ki bo "in" le pet dni. Zopet so popularne pustne obleke, ki v omarah in skrinjah kar kličejo po tem, da bi zopet ugledale sonce in se zapodile čez snežne piste trav in cest, ter s svojim rajanjem in veseljačenjem pregnale mrzlo zimo. Zato jih le uslišajte. Tako je bilo tudi lani, ko sta se na povorki v Kranju dva tekmovalca v bobu iz Jamajke, ki sta privršala iz toplih krajev in otoplila mestno ozračje, srečala z gorenjskim bob tekmovalcem Janezom. Skupaj so se sprehodili po mestnem trgu in kot izurjeni manekeni pozirali našemu fotografu. O snegu, vidite, ne duha in sluha. K. D., foto: Gorazd Kavčič Lepa, narisana maska Danes se začenja petdnevno pustovanje, ki je priložnost za vse igrive, nagajive, duhovite in radožive človeške duše, ki se radi zabavajo in zganjajo norčije na račun drugih. Se pa najdejo tudi taki, ki želijo preživeti pustni čas ali zabavo elegantni in lepi. Predvsem seveda ženske, če Ste za hece, si za posebno priložnost, kot je pustna zabava, ali pa za v službo, lahko zamislite lepo in enostavno masko, ki je na obraz narisana. Tania Mendillo, vizažistka in stilistka iz Hiše lepote v Kranju, ki je narisala lepo metuljčico na sliki, pravi, da za risanje in barvanje uporablja samo barve za ličenje obraza, ki na obrazu učinkujejo zelo lepo in elegantno, ter bleščice. "Zraven gre kakšna lepa obleka in ženska je lahko zelo enostavno in hitro napravljena za pusta," predlaga Tania. K. D., foto: Tina Doki kot jih je včasih delala soseda Nanika. Kako sijih včasih zaželim! Pri mesninah bi lahko naredili kaj domačega. Na primer domače pečenice. Preizkušen star recept mi je zaupala znanka Ana. Poskusite še vi. Vesel in kar najbolj norčav pust vam želim! Mehki flancati 4 1,5 kg moke, 1 kisla smetana, 1 jogurt, 1,5 lončka sladke smetane, 4 žlice sladkorja, 4 rumenjaki, 2 žlički soli, 8 dag kvasa, 5 žlic mleka in 1 žlička sladkorja za vzhajai\je kvasa, 4 žlice ruma, naribana lupini-ca 1 limone; 11 olja za cvrenje, mleti sladkor za posipanje. Moko presejemo v veliko skledo. Pristavimo kvas. Ko vzhaja, ga zlijemo v moko, dodamo malce segreti smetani in jogurt, rumenjake, sol, sladkor in na hitro zmešamo. Močno stepamo tako dolgo, da se testo ne prijema več posode. Nato skledo s testom pokrijemo in damo na toplo vzhajat. Ko je testo vzhajalo še za enkrat, ga zvrnemo na desko, pregnetemo, pokrijemo s prtom. Dele testa sproti valjamo, oblikujemo flancate, jih da-jemo na toplo, da Še enkrat vzhajajo, in pokrijemo s prtom. Ko flancate spuščamo v vroče olje, vogale pretaknemo skozi zareze in ocvremo ž obeh strani. Ocvrte damo najprej na cedilo ali papirno kuhinjsko krpo, da se odcedijo, nato jih nalagamo v skledo. Ko jih ponudimo, jih potresemo s sladkorno moko. Ker je količina velika, jih lahko zamrznemo in prihranimo za dan, ko si jih bomo spet zaželeli. Le malce jih porinemo v segreto pečico, pa bodo zadihali kot pravkar ocvrti. ku namočeno in ožeto ter pretla-čeno žemljo ali 5 dag kruha, zato pa dodamo nekoliko manj vode. Masa naj spet nekaj ur počiva. Ovčja čreva natlačimo s pripravljeno maso, toda ne prepolno, ter oblikujemo klobase. Tako pripravljene pečenice so lepo bele in sočne. Ker je danes težko s črevom, lahko maso uporabimo tudi brez črev: oblikujemo za prst velike svaljke in jih na hitro popečemo na maščobi ali pa na žaru kot čevapči-če. Zelo okusno! Domače pečenice Svinjsko meso z vratu ali plečeta zrežemo v zrezke, potolče-mo in z dodatkom (surove) slanine zmeljemo. Na 1 kg pustega mesa vzamemo 20 dag mastnega ter malo vode (ca 1,5 do 1,8 del). Zmleto zmes, zmešano z vodo, pustimo stati nekaj ur, nato ji dodamo sol, poper, peter-šilj (lahko tudi 1 j^ce) ter temeljito pregnetemo. Če delamo pečenice za takojšnjo uporabo, na 1 kg mesa primešamo 1, v mle- Zolca Polovica svinjske glave z ušesom vred, 3 svinjski parkeljci, 0,50 kg telečjih nogic, malo svinjske kože, 0,50 kg svinjskega plečeta ali kakšnega drugega podobnega kosa svinjine, po želji še 1 do 2 preka-jena svinjska parkeljca, 3 žlice kisa, sol, 2 korenčka, malo go-moljne zelene, 1 peteršiyeva korenina, 1 čebula, nekaj strokov česna, list lovora, malo pi-mente in timijana; marinada: 1 dl olja (najboljše je bučno olje), 1 dl aromatičnega kisa, gorčica po okusu, poper, sol, 1 na kolobarčke zrezana čebula, sesekljan zelen peteršilj. Meso, razen plečeta, razseka-mo na manjše kose, zalijemo z vodo in 3 žlicami kisa ter ga damo kuhat. Sol, dišave in zelenjavo dodamo kasneje, ko ta juha že dalj časa vre. Meso mora ostati trdno, ne sme biti preveč kuhano, da ne razpade. Juho odcedimp v drugo posodo in jo postavimo na hladno. Meso oberemo od kosti, pleče in druge kose mesa zrežemo na rezine in ga zložimo v stekleno ali porcelanasto skledo. Na dno in vmes zlagamo na kolobarje narezan korenček in peterŠilj, na kocke zrezano zeleno, lahko tudi zrezan trdo kuhan jajček, vejice zelenega peteršilja ali zelene itd. Z juhe, ki se je ta čas povsem ohladila in strdila, poberemo maščobo, juho znova segrejemo in z njo zalijemo v skledi zloženo meso. Skledo zdaj postavimo na hladno, da želira. Strjeno žolco obrnemo na krožnik, zrežemo na primerno velike rezine, oblijemo z ma-rinado in ponudimo. Marinado napravimo tako, da vse sestavine zmešamo. Stročnica davnine Človeštvo jo je menda že več kot 8000 let. Bogata z rudninami in vitamini je danes najbolj priljub^ena stročnica v Indiji. Dobro vpliva na srce in kri. Dano Cortese je v knjigi Zelenjava zapisal, da so čičeriko najprej gojili prebivalci doline Evfrata in Tigrisa pred več kot 8000 leti. Od tam se je menda večkrat razširila v svet. Pri nas za to starodavno stročnico med jedci ni posebnega navdušenja,' v Indiji pa je Še dandanes najpomembnejša stročnica. Pripravljajo jo kuhano, dušeno, posušeno, najboljša pa je kaljena, saj razvije več prehranske moči. Pri nas poznamo predvsem rumeno čičeriko, v zahodni Aziji, kjer je znana pod imenom humus, pa tudi rdečkasto in črno. ČiČerika je bogat vir kakovostnih beyakovin in energije iz škroba. Rada povzroča vetrove, zalo je priporočljivo, da se pripravi skupaj z začimbami, ki spodbujajo prebavo, najlažje prebavljiva pa je nakaljena. V nakaljenih semenih je tudi več bioaktivnih snovi in encimov, povečana je gostota vitaminov in spremenjeno razmerje rudnin. Kalčki vsebujejo precej vode, a, obujeni v življenje, postanejo bolj uravnotežena hrana. ČiČerika vsebuje veliko kalcija, železa, magnezija, kalija, fosforja in ostale mikroelemente. Njene snovi se vpletajo v presnovo beljakovin, zavirajo raka, zmanjšujejo sprejem rudnin in vplivajo na presnovo ogljikovih hidratov z upočasnitvijo sproščanja glukoze v kri. kar je lahko v veliko pomoč presnovi sladkornih bolnikov. Po zdravilnih lastnostih je podobna ostalim semenom stročnic: vpliva na boljšo krvno sliko, predvsem na trigliceride in holesterol, z balastnimi snovmi pa koristi prebavi. Ugodno vpliva tudi na srce in oži^e. Katja Dolenc nr/nli'klL'd ^ v , ♦ r . s ^ V ^ s • iT- » Daj .........^ -it; ♦ • ♦ r -, » t • ^ » • ./.rt. , . «t-i-.-, '' - i na kratko, da bo dolgo.« K® ^ p «VI 1 Konkurenčna prednost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. MPO je poslovno omrežje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov znotraj omrežja Mobitel GSM/UMTS. Prednosti omrežja MPO * • PRIHRANEK k ici znotraj MPO so cenejši od osta ih znotraj omrežja Mobite GSM/UMTS: v paketu MPO-V: 2,78 SIT/min, v paketu MPO-M: 4.78 SIT/min ENOSTAVNOST kratke MPO številke so ahko identične vašim internim stacionarnim te efonskim števi kam NADZOR UPORABE za raz ične posameznike a i skupine do očite sezname prepovedi in dovojenj PRILAGODUlVOST strukturo MPO ob vk opu pri agodimo individua nim že jam in potrebam vašega podjetja Č ani omrežja MPO se po vsej Sloveniji k ičete s po jubno izbranimi tri • a i večmestnimi števi kami po enotni ceni za vse dni v etu: v paketu MPO-V za 2,78 SIT/nnin, v paketu MPO-M pa za 4,78 SIT/min. Za sklenitev svojega omrežja znotraj Mobite! GSM/UMTS so dovolj že tri naročniška razmerja, vanj pa lahko vključite vsa že sklenjena in/ali nova naročniška razmerja Mobitel GSM/UMTS. Podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki želite v celoti izkoristiti prednosti Mobitelovega omrežja, priporočamo paket MPO-V (ima že vključene vse storitve ter brez naročnine še HSCSD), tistim, ki potrebujete predvsem cenovno ugodno rešitev medsebojnega komuniciranja, pa MPO-M. Če se odločite za prehod iz rednega naročniškega razmerja v MPO, podaljšate ali sklenete naročniško razmerje MPO za 18 mesecev, iahko po posebej ugodni ceni kupite mobitele. m m •D "D V '.D O 'O D a »o ä o O o •o (A C •o »H O C ^ OD < Nokia 6600 a • I Sony Ericsson Z600 •T^.' i' 5= ' M i \ im ' Vi'ip- Sony Ericsson T230 'y/M) M i V . BenQ Athena SIT Mobiteli, ponujeni v akciji, so prirejeni za uporabo v omrežju Mobitel GSM/UMTS, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM/UMTS. Cene vključujejo DDV. Akcija traja do odprodaje zalog in velja za vse, ki nimate podpisana več kot 2 veljavna aneksa k naročniški pogodbi. Informacije na brezplačnih števill » Zlatko Kavčič, Marija Volčjak in Mateja Žvižaj pisal loškemu Lions klubu, razstava Oči in sanje pa je bila pomembnejša, tako da so mu člansko značko zataknili le v klubski družbi. Tudi ta razstava se ni končala samo v galeriji. Faro je napolnila številna druščina, ki jo je bilo doslej videvati pri Jugovicih. Torej - le vleče naslov, avtor in cajtng tko nese . In smo se smejali. Navdušeni, da vam časopis v taki obliki in pod tem imenom še vedno delamo, navkljub velikim pritiskom in ljubljanskim poslovnim in političnim apetitom. A o tem Še kdaj, saj se luknja nekaterim še koplje. Pazite se tete Lune, danes je prazna. Ne bojte se mask. petek, 20. februarja 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN GLÖSA Oderuhi Tako kot te na kavč prikuje oddaja Zamolčani, ki je govorila o doslej nikoli objavljenih dokumentih partijskega terorja med vojno, tako te prikujejo Trenja o posojilodajalcih in posojilojemalcih na slovenski način. Televizijo se torej včasih po dnevniku vendarle splača še kdaj pogledati, saj se popravljajo. Ne pleteničijo več toliko o tem, kaj se je danes snilo kakšnemu predstavniku ljudstva v parlamentu, ampak zgrabijo bika za roge - kot je nacionalka fino obdelala afero SIB, tako je bila POP TV imenitna z zadnjimi Trenji o oderuških posojilih, menda najbolj gledano oddajo doslej. Kdo poreče: pa dajte no, kaj pa so ljudje tako naivni, da jemljejo posojila na vrat na nos! Vsaj zadnjič slišim nekoga, ki komentira: ti ljudje so pa res naivčine, pa koliko jih je! Ni res. Ta, ki tako govori, ne ve, kako je, ko si i' hudi finančni stiski. Ko te kar zadrgne i' grlu in veš, da moraš. Stopiti do soseda ali kogarkoli in reči: prosim, posodi. Tedaj ni važno, kdo, kaj in po čem, samo da je! Hipoteka? Pa ja - tudi hipoteka! Neznosni oklep nesrečnih okoliščin te potiska v oderuhove kremplje. Iz teh pa ni normalnega povratka. Razen če zadeneš na loteriji. A zadetek na loteriji je toliko verjeten, kot da bi te sredi polja HOROSKOP H feg TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min Oven (21.3.-21.4.) Odnos z ljubljeno osebo se vam bo zakompliciral, zato ne boste stoodstotno verjeli v svoje odločitve. Prišel je » čas, ko se boste morali ljubljeni osebi bolj posvetiti, če boste hoteli obdržati tisto, kar imate. Bik (22.4.-20.5.) Vse skrbi boste pustili za seboj in se prepustili vsakdanjiku. Spoznali boste kar nekaj novih ljudi, med katerimi bo nekdo, ki bo zelo vplival na vašo poslovnost v prihodnosti. Tudi kar se tiče financ, boste imeli oporo. Dvojčka (21.5.-21.6.) Pred vami je ugoden teden, pa tudi prijetni ljudje vas bodo obkrožali. Premišljevali boste o počitnicah, oziroma, da bi vam prijal kakšen dan dopusta. Ne premišljujte preveč in poslušajte svoj notranji glas. Rak (22.6.-22.7.) Ko se enkrat odločite za nekaj, vas nobena sila ne more ustaviti in nobena ovira ne more biti previsoka. Želeli si boste le priti na cilj in nič drugega vas ne bo zanimalo. Sporočilo vas bo presenetilo. Lev (23.7.-23.8.) Ravno ste se nehali obremenjevati, ko se vam zopet pojavi črv dvoma. Je prav ali ne, naj izrečem ali pa je bolje molčati. Storili boste korak naprej in ne boste obžalovali. Molk ni vedno zlato, zato kar pogumno. Devica (24.8, - 23.9.) Ste v obdobju, ko vam bo ljubezen vse več pomenila. Če še nimate stalnega partnerja, se vam v teh dneh to spremeni. Samota vam predstavlja azil, a brez čustvene podpore sočloveka se vam ne da živeti. Tehtnica (24.9. -23.10.) Velikokrat se žrtvujete za blagor drugih. Tudi tokrat boste poskušali, a se boste še pravi čas Izognili. Poslovno boste zasedeni od jutra do večera, a iz finančnega vidika kasneje dobite potrditev. Škorpijon (24.10.-22.11.) Prestavili boste v nižjo prestavo in začeli uživati v lepih trenutkih, ki jih je tudi v čisto navadnem dnevu lahko veliko. Družina oziroma bližnji bodo dobili nov smisel in vsaka stvar se vam bo zdela lahka in samoumevna. Strelec (23.11.-21.12.) Pred vami se bo odprlo obdobje prostega časa In ne boste mogli verjeti, da imate končno čas za sebe in svoje potrebe. Zadnje časfe so bili ljudje preveč odvisni od vas, pa tudi vi ste prevzemali vedno več odgovornosti. Kozorog (22.12.-20.1.) Vse preveč pozornosti ste dajali nepomembnim stvarem, zato ste svoje želje zatrli in niti ne veste več, kaj je tisto, kar si pravzaprav želite. Ker ste do tega spoznanja končno le prišli, imate še vedno možnost, da popravite zamujeno. Vodnar(21.1. - 19.2.) Imeli boste čudovito priložnost, da spoznate, kje delate napake in ste zato potem vedno znova razočarani. Včasih je samo potrpežljivost tista, ki nas pripelje do želenega cilja, včasih pa se tudi preveč prilagajate drugim. Ribi (20.2.-20.3.) Na začetku tedna boste Imeli malce zdravstvenih težav, ki jih boste hitro in uspešno odpravili. Na koncu tedna pa bo prišlo vaših pet minut in vse, česar se boste lotili, vam bo šlo od rok. TANJA ODGOVARJA NA VAJ^A VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA MOJA GORENJSKA» Tečaj šole vedeževanja od 23. do 28. februarja Več o tem na 23. strani v zadelo letalo. Ničen. Ze pri Črnem lesu se je videlo, kako država funkcionira, tu pa sploh. Vse je prepuščeno stihiji, i' zakonih so pa take luknje, da vsi padajo noter. Treskoma. Se najbolj državni urad za varstvo potrošnikov, ki menda ni dobil nobene prijave. če je res m, ga ljudje ne zaznajo in je čisto vseeno, če se ga danes ukine. Drugače je s tistimi potrošniškimi službami, kijih vodi prodorna Kutinova. Upa si. če se k tej nezaslišani aferi in prevari desetletja, kot piše tuji tisk, pridruži še kakšna malomarnost in ohlapnost notarja -goljufije smrdijo do neba. Kar je preveč, je pa še vladarju preveč. Sam predsednik vlade je zahteval državno poročilo o tem, kaj so in kaj niso storile državne institucije. Ne vem zakaj, ampak ob vseh teh aferah me vedno vleče v primerjavo z italijanskim Par-malatom - pri priči so vse poza-prli, brez pardona in brez one-gavljenja. Tu pa enemu ne moreš "mu" reči, kaj šele gospodo goljufivo zapreti! Edina odrešitev in odrešitev za številne ljudi v stiski je evropska zakonodaja. Verjamem inšpektorjem, da nič ne morejo, verjamem službam, da delajo vse po zakonih in spet nič ne morejo. Če v zakonu nimaš varoval in prave "štrafenge", nimaš kaj! Skoda, da ob takih goljufijah novinarji nikogar ne vprašajo, kako je s tem po Evropi in po svetu? Saj se jim NE dogajajo take lumparije, brez skrbi da ne! A mislite, da po Avstriji upajo paradirati take barabe? Malo morgen. Primerjava morda ni najboljša, je pa resnična: v sosednji Avstriji je mladi ekonomist prevzel gradnjo stanovanjskega kompleksa. A podizvajalci, ki so delali na gradbišču, so ga nekaj sračkali. Mladi ekonomist je bil pri priči odslovljen in vržen na cesto. Nikogar niso zanimale njegove tožbe, da ni vedel, da so gradbinci nesolidni. Adijo in konec. Nas ne briga! Tebi smo zaupali, ti sijih najel. Profesor Ferfila v eni izmed knjig Svet na dlani poučno piše, kako je s posojili v Ameriki: "Zvezna trgovinska komisija je med drugim zaščitila potrošnika kot posojilojemalca. Kadar koli si kdo v ZDA izposodi denar, čeprav le s kreditno kartico, dobi obvestilo o tem, koliko obresti bo moral plačati. " In nekje drugje še bolj izrecno poudarja, da je kaznivo, če posojilojemalec ne dobi izračuna zneska obresti, ki jih bo plačal. Tega zanesljivo niso uzakonili zaradi lepšega, ampak zaradi takih barab, ki danes lezejo po Sloveniji. Darinka Sedej SVET VEDEŽEVANJE 090 44 85 KAR ŽELITE VEDETI OD 8. DO 12. URE Ušlaj Lidija, s.p. 1 min/252 SIT * < v • I 'V- . . -Kf ^ - --v r k h:. . v* r-" "i • i-:-;, 'V ir ' f v « '•«:i-' .-i- • • ' •' ' r I* 4' ' -r. i • '7 i ■■ v. ' . • " S: r. '« » i'' • J "'i J Nevena Jeremič iz Portoroža. Foto: Janez Pipan ŠTIRI TACKE Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 13. do 20. februarja 1904 Pust prih^a! Kranj, 18. februar 1904 - Iz vseh krajev po Gorenjskem poročajo o mrzličnih pripravah na prihod pusta. V kar nekaj vaseh in mestih so že imeli priprave na maškarado v obliki predpustnih veselic. O takih veselicah poročajo iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Radovljice, Podnarta, Mošenj, Brezij, Selc ... V vseh večjih vaseh bo torej v soboto in torek zelo veselo. Tradicionalno pa že cel mesec potekajo velike priprave na največjo gorenjsko maškarado, ki jo prireja društvo Gorenjski Sokol iz Kranja. Tema letošnjega plesa v maskah je življenje ljudi in živali v Sahari. Sokoli vabijo vse ljudi dobre volje, naj pridejo v Kranj in se udeležijo velike puščavske karavane. Poročati nam je še, da seje z dekoracijskimi deli že začelo in da bode dvorana električno razsvetljena. Rekordna količina snega v Kranjski Gori Kranjska Gora, 15. februar 1904 - V okolici Kranjske Gore je letošnja zima resnično pokazala svojo moč, vsega skupaj je v vasi namreč padlo že kar neveijetnih 5 metrov in pol snega. Toliko snega tukaj ni padlo že od leta 1870, kakor je zaznamovano na Razin-garjevi gostilni Podkoren. Normalno življenje domačinov je seveda povsem onemogočeno, saj je že nekaj tednov skoraj nemogoče oditi iz domače hiše, kaj šele iz vasi. Kljub temu pa vaščani zaradi obilice snega nimajo kakšnih večjih problemov, razen hudega dolgčasa. Smrt ali posestvo! Domžale, 16. februar 1904 - Prevzem kmetije iz rok očeta na sina je pri nas vedno povzročal družinske spore in osebne tragedije. O tem nam ponovno priČa dogodek iz Spodnjih Domžal, koje 31-let-ni posestnikov sin Alojzij Cepuder z lovsko puško ustrelil očeta in mačeho, ker mu nista hotel izročiti posestva. Morilec je takoj zbežal neznanokam in ga sedaj zasledujejo orožniki. Obsojen za nagajanje župniku Kranj, 17. februar 1904 - Na kranjskem sodišču je bil ta teden obsojen Franc Arh, po domače Obrinškov, bivši cerkovnik in hlapec v Cemšeniku. Že lani je bil Franc obsojen na dva meseca zaradi tatvine na škodo tamkajšnjega župnika in drugih domačinov. To ga je hudo jezilo in se je želel maščevati župniku, ker ga je naznanil orožnikom. V zvoniku je najprej pokvaril uro, nato je podložil že-lezje pod tečaje največjega zvona tako, da bi bil moral zvon tekom časa pasti s tečajev. Zvon bi bil lahko ubil ali hudo poškodoval tistega, ki bi bil tačas zvonil. Dalje je pomešal med blagoslovljeno vodo firneža. Nekega večera je pijan razsajal okoli farovža ter vrgel šest kamnov v okno sobe, v kateri je župnik ravno večerjal. Zaradi vseh teh hudodelstev je sodišče bivšega cerkovnika obsodilo na deset mesecev težke ječe, kjer bo lahko dodobra ohladil svojo jezo. Svet pred sto leti IMIodne fotografije na nohtih New York - Modno ženstvo bo vsekakor hvaležno ameriški gledališki zvezdi Stelli Boardsley za odkritje najnovejše modne muhe. Igralka si je dala napraviti odtise fotografij svojih ljubčkov kar na nohte na rokah. Po pravici lahko sedaj pove, da ima dovolj ljubčkov za vsak prst po enega. Seveda se je ta duhovita iznajdba hitro razširila, kajti fotografije na nohtih imajo prednost pred do sedaj modernim tetoviranjem, saj se v nekaj mesecih izbrišejo z nohtov in v glavnem tudi iz srca. Nakar pridejo na vrsto novi ljubčki na nohte in v srce. Saj je tako pač moderno. Prepovedana ženska ročna dela Dunaj - Doslej so telegrafistinje v državnih službah imele navado, da so proste odmore v službi izpolnile z različnimi ženskimi ročnimi deli. Posebno ponoči jim je tak posel preganjal spanec. Državno ravnateljstvo pa je ravnokar izdalo prepoved vseh ročnih del v državnih uradih. Za to so se odločili, ker je to menda motilo zbranost uslužbenk in nenazadnje so v Času službe izdelovale pletenine, ki so jih nato prodajale trgovcem. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (Februar 1904) 4 Ana Bester Vloga prehrane pri razvojnih boleznih gibal Razvojne bolezni gibal so zelo pogoste pri mladih živalih, saj je takrat okostje presnovno najbolj obremeiyeno. Dr. vet. med. Iris Selan Goli z veterinarske klinike v Ljubljani nam je povedala, da se tovrstne težave še posebej pogosto pojavljajo pri psih velikih pasem, ker je njihova rast zelo pospešena. Z boleznimi gibal se tako srečuje kar 70 odstotkov psov. Nam je zagotovo najbolj poznana displazija kolkov. Gibala sestavljajo mišice in okostje, ki se spreminjajo celo življenje, najbolj do enega leta starosti. Na razvojne bolezni gibal najbolj vplivajo genetski dejavniki, okolje in hrana. Genetske dejavnike skušajo kinologi kontrolirati z načrtovanimi vzreja-mi in zahtevnimi pregledi pred vzrejnim dovoljenjem, na prehrano pa lahko vplivamo sami. Industrijsko pripravljena hrana naj bi po mnenju mnogih veterinarjev vsebovala toliko hranilnih snovi, kot jih kuža potrebuje. Velikokrat namreč prihaja do tega, da je količina hranilnih snovi za psa prevelika, saj skrbniki poleg obroka dodajajo Še razne vitamine in druge pri-boljške. Najpogosteje to privede do prevelike količine energije, kalcija, fosforja in vitamina D. Koliko energije potrebuje pes, je odvisno od pasme, starosti, fiziološkega sta- nja, stopnje aktivnosti in drugih individualnih dejavnikov. Prevelika količina energije povzroči prehitro in neenakomerno rast in ima negativen vpliv na razvoj okostja. Pogosto je tudi vzrok za povečano telesno težo. Pravilno uravnotežena hrana je zato izredno pomembna pri pravilnem razvoju okostja. Na tržišču je že na voljo posebna hrana za mladiče velikih pasem, ki poleg prave količine ključnih hranilnih snovi vsebuje tudi zaščitne snovi, ki krepijo mišično maso, preprečujejo prekomerno nalaganje maščobnega tkiva in varujejo sklepe in kosti pred pojavom razvojnih bolezni. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 HOKEJ Potem ko je kazalo, da se ob letošnjem svetovnem prvenstvu v poletih v naši Planici ne more nič več zalomiti, je včerajšnje slabo vreme preprečilo slavnostno vzdušje - Posamični tekmi danes in jutri, ekipna v nedeljo. Planica - Vsi, ki smo si v začetku tega tedna ogledali plani-ško letalnico, smo bili navdušeni nad njeno lepoto in veličino. Letalnica naj bi bila po besedah poznavalcev in planiških delavcev letos pripravljena, kot se za največjo prireditev, svetovno prvenstvo, spodobi in navdušeno so proti njej pogledovali tudi naši "orli". "Vesel sem, da sem na zadnji tekmi v poletih v Obersdorfu dobro letel in sedaj že težko čakam prvih poletov v Planici. Sicer pa sem nismo prišli skakat, ampak želimo leteti. Morda tudi do rekorda," je optimistično razmišljal slovenski rekorder, Kranjčan Robert Kranjec, ki mu njegova rekordna znamka 222,5 metra seveda pomeni največji izziv. Tudi Primož Peterka, ki ima osebni rekord 212 metrov, je bil dobro razpoložen: "Z nekaterimi zadnjimi skoki v Villingenu sem bil zadovoljen celo sam in to pomeni, da v Planici lahko nadaljujem še bolje," je optimistično napovedal Primož Peterka. Tudi najmlajša dva v naši reprezentanci, Bine Zupan iz Za-puž (tako kot Robi in Primož član kranjskega Triglava) in Letos je v Planici do danes najdlje poletel nemški veteran Christoph Duffner, ki je v sredinem preizkusu letalnice pristal pri 210 metrih. Tako kot ostali, ki so že preizkusili letalnico, je napovedal vikend lepih poletov. Rok Benkovič iz Kamnika (član SSK Mengša), sta pogumno napovedovala dobre polete, medtem ko je peti izbranec trenerja Matjaža Zupana, Ljubljan- v čan Peter Zonta priznal, da poleti niso ravno njegova specialnost, da pa si vseeno tokrat v Planici želi preleteti magično mejo 200 metrov. Na priložnostni tiskovni konferenci pred svetovnim prvenstvom je župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav povedal, da so se s strokovnim svetom za skoke uspeli dogovoriti o izgledu bodoče 120-metrske Bloudkove skakalnice, tako da se bo gradnja lahko nadaljevala takoj, ko bo za to primerno vreme. v Zal ne najboljši naši ne najboljši tuji skakalci včeraj letalnice zaradi slabega vremena še niso uspeli preizkusiti, tako da se bo celotni tekmovalni program z malce spremenjenim urnikom v Planici nadaljeval danes, ko bo ob 9. uri na sporedu poskusna serija, sledila pa bo tekma posameznikov. Tekma posameznikov bo v Planici še jutri z začetkom ob 9. uri, v nedeljo, prav tako z začetkom ob 9. uri pa naj bi svetovno prvenstvo zaključili z ekipnim tekmovanjem. Če bo seveda vreme vsem skupaj bolj naklonjeno, kot jim je bilo včeraj. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Presenečenja v Podmežaklji vendarle ni bilo Jesenice, Zalog - Minuli torek so hokejisti nadaljevali z igranjem drugega dela letošnjega državnega prvenstva. V Podmežakli sta se pomerili ekipi HIT Casinoja Kranjska Gora in Acronija Jesenic, vse do zadnjega dela tekme pa je kazalo na presenečenje. Mlado moštvo "igralničarjev" je namreč povedlo z 2:0, v nadaljevanju je Toni Tis-lar zmanjšal na 2:1, Milan Zrnič izenačil na 2:2, Tomo Hafner pa je zadel za končno zmago Acronija z 2:3 (1:0, 1:1, 0:2). Prav tako trd boj za zmago seje bila v Zalogu, kjer je moštvo Sla-vije M Optime gostilo Zavarovalnico Maribor Olimpijo. Po vodstvu prvakov sta si ekipi na koncu toČki razdelili, saj je bil rezultat 3:3 (0:0, 0:1,3:2). Na lestvici vodi ekipa Slavije M Optime s 6 točkami, ZM Olimpi-ja ima 5 točk, Acroni Jesenice 3 in HIT Casino Kranjska Gora 1 točko. Danes ob 18. uri bo ekipa Acroni Jesenic v Podmežakli gostila moštvo Slavije M Optime, ekipa HIT Casinoja pa bo gostovala pri ZM Olimpiji v Tivoliju. V.S, LOKOSTRELSKI BIATLON Zupan ob prvo krono Jezersko - Minulo nedeljo so na Jezerskem pripravili tekmo lokostrelskih biatloncev. Dober teden dni pred svetovnim prvenstvom, ki bo na naši Pokljuki, so se borili za državni naslov in obenem za mesto v reprezentanci. Prvo zvezdico si je na koncu pripel Kamničan Matej Krumpestar, ki je prekinil niz osmih zaporednih zmag aktualnemu svetovnemu prvaku Andreju Zupanu iz Mošenj. Letošnja sezona s štirimi tekmami se na VI. svetovnem prvenstvu zaključuje. Trenutno je v vodstvu skupnega seštevka svetovnega pokala Rus Markov pred rojakom Menčikovom, na tretjem mestu pa je Andrej Zupan, ki si želi dobrih nastopov, ki bi mu prinesli obstanek v svetovnem vrhu. Rezultati državnega prvenstva - skupinski štart: 1. Matej Krumpestar (LK MAMUT Kamnik) 34:00 (3), 2. Andrej Zupan (LS Škofja Loka) -h 0:05 (5), 3. Jože Poklukar (ŠD Gorje) -K 0:38 (14). V.S. Nogometni Triglav z novim vodstvom Na redni volilni skupščini Nogometnega društva Triglav so za novega predsednika Vitranška proga je pripravljena Vodstvo slovenske alpske smučarske reprezentance pred domačo tekmo v Kranjski Gori ni izgubilo upanja za uspešen nastop naših, manj optimistični pa so tekmovalci, ki so te dni že preizkusili odlično pripravljeno progo. Krai^j - V zadnjih letih je klub visel na nitki obstoja. Huda finančna kriza, kadrovski osip in izpad članov iz prve lige so bile dramatične okoliščine in zato je podvig predsednika Janeza Je-lenca in dosedanjega UO toliko večji: "Obdržali smo klub pri življenju in danes lahko rečemo, da napredujemo. Vesel sem, da smo v nogomet pridobili nove ljudi," je dejal dosedanji predsednik, ki ostaja v prihodnje predsednik nadzornega odbora. "Kadrovanje v kranjskem športu je zapletena stvar, zato sem vesel, da smo v UO kluba dobili nove ljudi, ki lahko prinesejo kakovostne premike. Poleg sedmih članov UO je vsaj še enkrat toliko takih, ki projekt zagona kranjskega nogometa podpirajo," je poudaril Miran Šu-bic, novi direktor kluba in človek, ki je vodil kandidacijski postopek. "Sam sem že do zdaj delal v klubu, zame je predsedniško mesto Čast in obveznost. Tri poglavitne cilje imamo: izboljšati pogoje za delo, dvigniti kakovost članskega nogometa in mladinski center obdržati med izvolili Braneta Šveglja. najboljšimi v državi," je dejal Brane Švegelj, novi predsednik kluba, zaposlen v podjetju Goodyear EP, ki klubu tudi pomaga. V upravni odbor so bili izvoljeni še Andrej Sušteršič, ugleden poslovnež in strokovnjak, ki je do sedaj delal tudi kot državni sekretar, pred kratkim pa je prevzel vodilno mesto v Elektru Gorenjska. Igor Šimenc je sekretar direkcije Slovenskih železnic in doma v okolici Kranja, Samo Sarec pa je gospodarstvenik iz podjetja Siemens, ki sodi med pokrovitelje kluba. Aleš Sladojevič je mestni svetnik, vodi študentski center CMOK in sodeluje pri oblikovanju kranjske športne politike, Igor Velov pa je prav tako mestni svetnik in novi predsednik sveta Zavoda za šport, kar je prav tako odgovorna funkcija. Direktor Miran Subic je v UO po funkciji. ND Triglav 2000 z novim vodstvom postavlja nove cilje. Igrišče z umetno travo je nujnost za boljše pogoje, vzgoja dobrih igralcev ni bila nikoli vprašljiva, pri članskem nogometu pa bo potrebno trdo delo: "Če bi vsi mladi igralci iz Kranja prišli nazaj igrat nogomet (Plastovski, Pokom, Štromajer, Aljančič, Robnik, Mejač), bi imeli eno močnejših ekip v državi. A si ne delamo iluzij, preprosto želimo na pošten in zdrav način zopet Triglav popeljati navzgor. Izrednega pomena bi bilo, če bi pri tem imeli podporo kranjskega, gorenjskega gospodarstva," tudi pravi Miran Subic. V.S. Kranjska Gora - "Priprave vitranške strmine potekajo po načrtu," je na novinarski konferenci dejal Srečko Medven, generalni sekretar Pokala Vitranc in dodal, da bo proga pripravljena nekaj dni pred tekmovanjem. Naslednjo soboto, 28. februarja, je na sporedu veleslalom, dan kasneje pa Še slalom. Direktor tekmovanja na Vi-trancu Janez Šmitek je povedal, da za progo skrbijo od novega leta, in poudaril, da so priprave skorajda končane, organizatorje pa te dni čaka še postavljanje ograj in zaščita nevarnih mest. Slovenska moška reprezentanca je ta teden trenirala na progi, ki bo kmalu gostila najboljše smučarje. Na tokratni novinarski konferenci se naša reprezentanca ni mogla izogniti ostrim motivacija). Jure KoŠir (ki je prepričan, daje rezultat odvisen tudi od sreče). Drago Grubelnik (za cilj si je zastavil priti med prvo deseterico), Mitja Kune (ki nima odgovora na razliko med dobrimi rezultati na treningih in slabšimi na tekmah), Aleš Gor-za (ki ne pozna razlik med sla- AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj, Britof 162, 4000 Kranj, telefon: 04/204 16 96 Vabila, prireditve Državno prvenstvo v biatlonu - Športno društvo Gorje in Zbor za biatlon bosta jutri in v nedeljo organizatoija državnega prvenstva v biatlonu. Na Rudnem polju se bo jutri ob 10. uri začelo prvenstvo v šprintu, v nedeljo pa bo tekma v zasledovanju. Ženski namiznoteniški derbi v Krai\ju - V 1. državni ženski na-miznoteniški ligi bo jutri, v soboto, v dvorani v Kranju slovenski in gorenjski derbi. Pomerili se bosta ekipi NTK Merkurja Kranj in NTK Edigsa Mengeš, tekma pa se bo začela ob 17. uri. Telemarkarji na tekmi in učnih delavnicah - Ta konec tedna bodo telemarkarji nastopili v Ruhpoldingu na FIS tekmovanju, obenem pa bodo doma pripravili tri telemark delavnice. Prvi kamp bo že ta konec tedna, ko bodo člani telemark reprezentance in Miran Stanovnik rekreativne smučarje brezplačno spoznali s telemarkom na Cerknem. Odbojkarski spored - V zadnjem krogu 1. dela DOL se bosta jutri ob 18. uri v Kamniku pomerili ekipi Calcita in LIP Bleda. V 2. DOL bo ekipa Astec Triglava ob 18. uri v dvorani na Planini gostila Termo Lubnik. Pri ženskah igra doma le ekipa Mladi Jesenice, ki se bo ob 19. uri pomerila z ŽOK Mislinjo. V 3. DOL doma igra ekipa Elmont OK Gorje, ki se bo ob 20. uri v OŠ Gorje pomerila z ekipo Salonit Anhovo. Rokometni spored - V 1. A ligi Siol bo ekipa Terma jutri ob 16. uri gostovala pri Adrii Krki, v 1. A ligi za ženske pa bo ekipa Loka kave Jelovice gostovala pri Izoli. V 1. B ligi bo ekipa Chia Kranj jutri ob 20. uri gostila Sevnico. V 1. B ligi za ženske se bo ekipa Save Kranj pomerila z Branikom, ekipa Planine Kranj pa z Milleniu-mom. V II. državni ligi za moške bo ekipa Alplesa Železniki jutri ob 17. uri v Ribnici gostila Grčo Kočevje, ekipa Cerkelj bo gostovala pri Dobovi, ekipa Radovljice pa pri Ajdovščini. Košarkarski spored - V 1. A SKL bo ekipa Triglava gostovala pri Hopsih na Polzeli, ekipa Heliosa pa pri Kopru. V 1. B SKL bo ekipa Radovljice jutri gostovala pri Parkljih Bežigrad, ekipa Loka kave pa bo jutri ob 19. uri v dvorani na Podnu gostila Banex. V II. ligi -zahod bo ekipa Gorenje vasi jutri ob 19. uri gostila Plamo Pur, ekipa Maksimusa Jesenic pa se bo ob isti uri v domači dvorani pomerila z ekipo Jurij Ježica. Ekipa Šenčurja bo v nedeljo gostovala v Portorožu. V 1. A SKL za članice bo ekipa Odeje jutri ob 17. uri v dvorani na Podnu gostila Postajo center Maribor, na Jesenicah pa bo ob 16.30 uri tekma med ekipama Jesenic in Domžal. V.S. Klemen Bergant in Jure Košir med veleslalomskimi pripravami na vitranški strmini. novinarskim vprašanjem. Tekmovalci so reagirali z redkobesednimi odgovori, a zdelo se je, da vodstvo kljub temu ni izgubilo optimizma. "Potrebujemo malo sreče. Prepričan sem, da smo dobri in da bomo to tudi dokazali," je napovedal direktor alpskih disciplin Klemen Bergant. Slovenske barve bodo na 43. Pokalu Vitranc zastopali Mitja Valenčič (več pričakuje od slaloma), Andrej Sporn (tekma na domači strmini je zanj dodatna lomom in veleslalomom), Bernard Vajdič (pravi, da mu gre na treningih dobro), Rene Mlekuž (za katerega upajo, da bo po poškodbi kmalu začel s treningi) in Mitja Dragšič (ki te dni nastopa na prvenstvu carinikov). Zaradi majhnih razlik v skupnem slalomskem in veleslalom-skem seštevku pričakujejo organizatorji v soboto pet tisoč, v nedeljo pa dvakrat toliko obiskovalcev. Špela Žabkar, foto: Tina Doki • »S - mu« • petek, 20. februarja 2004 KRONIKA GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Gorele Jenkove pnevmatike 0 Škodo po torkovem požaru v servisu Janeza Jenka v Virmašah ocenjujejo na okrog 25 milijonov tolarjev. Virmaše - Zagorelo je v torek, 17. februarja, okrog devetih dopoldne, in sicer v kleti vulkanizerske delavnici, v kateri je bilo skladiščenih približno tisoč avtomobilskih pnevmatik. Komisija urada kriminalistične policije je z ogledom in s pogovori dognala, da je požar povzročilo razlitje bencina v posodi, v kateri je bila Še tleča icrpa. Bencin se je vžgal, ogenj pa se je bliskovito razširil po vsem prostoru. Začelo se je z jutranjim popravilom avtomobilske vilice, ko sta lastnik servisa gum, podvozij in zavor Janez Jenko in njegov delavec v delavnici menjala gumijaste zglobe. Delavec je zglob grel z acetilenskim gorilnikom. Pri tem se je vžgala guma, katere delci so padali na krpe na tleh. Kasneje sta z bencinom očistila še oljno posodo tovornega vozila. Ko sta končala, sta umazane krpe in cunje, ki so ležale na tleh in na katere so padali ostanki ožgane gume, zložila v plastično posodo z bencinom. Janez " Jenko je nameraval posodo s cunjami vred vreči v peč za centralno ogrevanje. Ko je po stopnicah sestopal v klet, se je spotaknil in padel. Posoda mu je padla iz rok, vsebina pa se je razlila pod police z avtomobilskimi pnevrna-tikami. Zaradi tleče krpe se je vžgal bencin, ogenj pa je zajel pnevmatike. Lastnik servisa in delavec sta skušala ogenj, ki se je širil po vsem prostoru, pogasiti sama. Uspelo je šele gasilcem iz prosto- v _ voljnih društev Skofja Loka, Tra- v ta in Virmaše. Čeprav so hitro posredovali, pa je škoda ogromna. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič . J • . vlfVjf ii-i! iVa Overitve se vračajo v upravne enote Notarji opravijo približno 230.000 upravnih oveptev na leto. Overitve, vrnjene upravnim enotam, bodo ljudem bližje pa tudi cenejše. Kranj - Junya prihodnje leto naj bi po noveliranem zakonu o splošnem upravnem postopku, ki ga je vlada ta teden poslala v parlamentarno proceduro, namesto notarjev overitve v upravnih postopkih spet opravljali v upravnih enotah. Gre za kupoprodajne pogodbe za motorna vozila, ki jih notarji vsako leto overijo okrog 207.000, kopije uradnih dokumentov iz upravnih postopkov, kot so različna pooblastila, zapisniki, odločbe ipd. S tem notarji ne bodo izgubili le precejšt\jega dela, ampak tudi lep kupček hitro zasluženega denarja. Za overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi je namreč treba notarju odšteti od 1100 do 5500 tolarjev. Novost naj bi v praksi zaživela šele na pragu prihodnjega poletja. Do tedaj se bodo notarji lahko izgubi primerno reorganizirali in usposobili tudi za reševanje nespornih zapuščinskih zadev, ki bi jih preveč zaposlena sodišča z veseljem odstopila notarjem, sama pa zadržala le sporne zadeve. Vračanje overitev upravnim enotam v ministrstvu za notranje zadeve, kjer so spremembo zakona pripravili, utemeljujejo zlasti z racionalizacijo uprav- nega postopka. Ljudje bodo celoten postopek lahko opravili na enem mestu, ne bojim treba več hoditi k notarjem, razen tega pa bodo overitve tudi cenejše, saj bodo šle takse naravnost v državni proračun. To pa je le ena od približno stotih predlaganih sprememb in dopolnitev zakona o splošnem upravnem postopku. Med pomembnejšimi omenimo Še ukinitev krajevne pristojnosti v posameznih postopkih. Gre za to, da bo mogoče kjerkoli v Sloveniji zaprositi za podaljšanje vozniškega dovoljenja ali osebne izkaznice, naročiti registrske tablice za vozilo, v prihodnosti bo mogoče na tak način oddati svoj glas tudi na referendumu ali volitvah. Zelo pomembna novost, ki jo prinaša predlagana novela zakona, se nanaša na vzpostavitev elektronske komunikacije med državnimi in občinskimi organi ter drugimi nosilci javnih pooblastil kot tudi med organi in strankami. Drugače kot zdaj bo urejeno tudi sprejemanje in vročanje vlog, ki se jima poleg klasičnega načina prek pošte ali "v živo" pridružuje še elektronski. Stranka bo lahko vstopila v poseben informacijski sistem, ki ga bo vzpostavila vlada, in vpogledala v svoj spis, kadarkoli bo želela. Center vlade za informatiko naj bi poseben informacijski sistem vzpostavil v šestih mesecih. H. J. Za volan brez maske z masko na obrazu ni dovoljeno voziti, prav tako ne vstopiti v denarno ustanovo, kot banko, menjalnico, pošto. Za Planico brez alkohola Planica - Fundacija Z glavo na zabavo se je zavzela za zmanjšanje škodljive rabe alkohola tudi v Planici. V ta namen so včeraj po zaključku poletov pripravili zabavno-glasbeno prireditev, namenjeno tri tisoč osnovnošolcem, ki so prišli na ogled smučarskih poletov. Poleg članov Generacije Nulanula so kot posebni gostje nastopili tudi člani skupine Game Over, obiskovalce so pozdravili še najboljši slovenski skakalci. Na ta način so želeli mladim poleg športnih užitkov ponuditi tudi zabavo, ob tem pa jih na prijazen način opozoriti na problematiko škodljive rabe alkohola in na nevarnosti v prometu, ki so povezane z vožnjo pod vplivom alkohola. Pri fundaciji menijo, da so na ta način naredili majhen, a kljub temu pomemben korak v smeri "dealkoholizacije" Planice. Od mladih naj bi se namreč kaj naučili tudi starejši obiskovalci Planice, med katerimi, kot pravijo, namesto skokov kraljujejo različni "alkoholni zvaiki". M. R. Kranj - Z včerajšnjim "debelim četrtkom" se je začelo pustno rajanje. Bolj ali manj izvirne maškare se bodo potepale naokrog še v torek. V teh dneh bodo imele torej dovolj priložnosti za norčije, nekatere pa tudi za izživetje skrivnih vzgibov, za "podvige", ki si jih brez maske verjetno ne bi upale privoščiti. Ker se za maskami lahko skii- je tudi vožnja s pustno masko. Policisti svetujejo zaposlenim v bankah, poštah, menjalnicah in drugih-denarnih ustanovah, naj vhodna vrata opremijo z opozorili, da ljudje z maskami nimajo vstopa. Dosedanje izkušnje kažejo, da roparji najraje napadajo ob začetku delovnega časa in ob koncu. Previdnost v tem času ne bo škodila tudi vajo tudi slabi nameni maškar, drugim ljudem. Na množičnih NESREČA Povzročiteljica huje ranjena Krai\jska Gora - 26-letna Jeseničanka je v torek, 17. februarja, dopoldne z osebnim avtom peljala po regionalni cesti od Jesenic proti Kranjski Gori. V ovinku je prevozila sredinsko črto in na nasprotnem vozišču oplazila avlo 56-letne voznice z Dovjega. Obe sta izgubili oblast nad svojima voziloma. PovzroČiteljiČinega je obrnilo prečno na cesto, vanj je trčil 38-letni Kranjskogorec, ki je peljal za njo. V nesreči se je povzročiteljica huje ranila, druga Voznica pa lažje. H. J. policisti obljubljajo, da bodo v naslednjih dneh na njihovo početje še posebej pozorni. Glede nošnje mask obstajajo tudi nekatera pravila, katerih kršitev se kaznuje. Tako morajo maškare, preden vstopijo v katero od denarnih ustanov, obvezno sneli maske, prepovedana pustnih rajanjih znajo "shoditi" torbice, denarnice, mobilni telefoni in podobna drobna lastnina, pust je prikladen čas za ulične "torhičarje", pametneje kot ne pa se je na daleč ogniti tudi pijanim skupinam maškar. Helena JelovČan, foto: Tina Doki HrvaŠki nabiralci prostovoljnih prispevkov ^ Kranj - Policisti Še iščejo skupino Hrvatov, ki se je v ponedeljek pojavila v Kranju in pri posameznikih ter podjetjih prosila za prostovoljne prispevke za nakup slušnih aparatov. Tujci so se predstavljali kot gluhonemi in so potencionalnim donatorjem kazali list papirja, na katerem je bilo v hrvaškem in angleškem jeziku napisano, za kaj zbirajo denar. Pisanje je bilo "potrjeno" celo s podpisom in štampiljko Poliklinike za rehabilitacijo sluha in govora v Zagrebu. Policijo je o nabiralcih prostovoljnih prispevkov obvestil eden od novopečenih donatorjev. Kot je povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Zdenko Guzzi, tujci prostovoljnih prispevkov pri nas ne smejo nabirati. Kranjčane opozarja, naj ne jim ne nasedajo in ob morebitnem pojavu teh ljudi takoj pokličejo po telefonu na Številko 113. Vlomi in tatvine ^ v Selo pri Žirovnici - V ponedeljek navsezgodaj zjutraj je nekdo vlomil v gostinski lokal Tenis Pub. Ukradel je video projektor infokus ter televizijski sprejemnik Gorenje, oboje vredno okrog pol milijona tolarjev. Kranj - V torek popoldne je neznanec izropal osebni avto, ki ga je lastnik parkiral in zaklenil na dvorišču stanovanjske hiŠe.. Lopov je zavrtal ključavnico, iz avta pa ukradel snemalno ploščo avtoradia in iz volana varnostno zračno blazino, oboje vredno okrog 200.000 tolarjev. ' Jesenice - Nekdo je v sredo popoldne vlomil v stanovanje na C. talcev. Odnesel je za pol milijona tolaijev denarja in zlatnine. H. J. OBČINA ŠENČUR Kranjska 11, 4208 Šenčur tel. 04/2519 100, fax. 2519-111 e-mail :obcina@sencür.si url:www.sencur.si Na podlagi 16. člena Odloka o priznanjih Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št.43/97) Komisija za podelitev priznanj Občine Šenčur objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Šenčur za leto 2004 Priznanja občine Šenčur so: - Zlata plaketa Občine Šenčur, - Srebrna plaketa Občine Šenčur, - Bronasta plaketa Občine Šenčur, - naziv Častni občan Občine Šenčur, - spominsko priznanje Občine Šenčur. Zlata plaketa Občine Šenčur je najvišje priznanje Občine Šenčur in se podeljuje; - posamezniku za njegovo življenjsko delo ali več kot 25-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, -skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 50-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Srebrna plaketa se podeljuje: -posamezniku za njegovo več kot 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, -skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 25-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Bronasta plaketa se podeljuje: - posamezniku za njegovo več kot 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, -skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Naziv Častni občan Občine Šenčur se podeli: Občanom občine Šenčur in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa, ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine Šenčur, lahko občinski svet podeli naziv Častnega občana. Spominsko priznanje Občine Šenčur se podeli: Posamezniku ali skupini občanov in drugim pravnim osebam, kadar le-ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja ali premoženja oziroma izvršijo takšno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev občinskih priznanj Občine Šenčur so lahko občani, politične stranke, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti iz območja občine Šenčur. Pobudo oziroma predlog je treba podati pisno in mora vsebovati: - ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja, - ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude oziroma predloga, -dokumente, ki potrjujejo dejstva v dani obrazložitvi pobude oziroma predloga. Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude pisno posredovati v roku 30 dni po objavi razpisa na naslednji naslov: Občina Šenčur, Kranjska 11, 4208 Šenčur s pripisom KOMISIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠENČUR. V OJlOTP^TTTr GORENJSKI GLAS • 16. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 Kari Erjavec, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Polovica vseh sodnih zaostankov se nanaša na izvršbe. Toda, prej ko slej bodo rešene tudi te zadeve. Medtem pa obresti vrtoglavo rastejo. V prid upniku, kajpada v letu 2003 so imela slovenska sodišča nerešenih petsto šestinosemdeset tisoč zadev. Od tega je kar dvesto sedemdeset tisoč nerešenih zadev iz področja izvršb, V čem je problem? "Področje izvršb je na slovenskih okrajnih sodiščih resnično velik problem. Zato smo na pravosodnem ministrstvu ustanovili posebno mešano komisijo, ki je proučila razloge za zaostanke na področju izvršbe, preverila ustreznost izvršiteljske mreže, sodne prakse, organiziranosti sodišč in učinkovitost izvršite- ljev." Kaj je komisija ugotovila? "Ugotovili smo, da so glavni vzroki za zaostanke na področju izvršbe na strani strank, izvršiteljev, v samem izvršilnem postopku, pa tudi na strani sodišč. Kar se tiče strank ugotavljamo, da vlagajo nepopolne predloge za izvršbo, kar takoj povzroči zastoj, ker takega predloga ni mogoče izvršiti. Na strani izvršiteljev smo ugotovili, da je bila utemeljena lanska sprememba zakona o izvršbi, ki zahteva, da mora biti izvršitelj diplomirani pravnik. Vseh izvršiteljev je oseminštirideset, med njimi pa sta le dva diplomirana pravnika. Zato so morali tisti izvršitelji, ki niso diplomirani pravniki, v lanskem letu opraviti dodaten izpit na ministrstvu za pravosodje. S tem smo želeli zagotoviti ustrezno usposobljenost izvršiteljev. Zasebne izvršitelje smo uvedli z zakonom v letu 1998 in se je pričakovalo, da bodo bolj učinkoviti. Takrat se je ocenjevalo, da bo zasebna praksa uspešnejša. Poleg neustrezne srednješolske izobrazbene strukture je komisija pri analizi stanja ugotovila, da izvršitelji ne delajo povsod enako in da obstaja neenotna praksa. Zato smo se odločili, da z rednimi nadzori zagotovimo enotno delo izvršiteljev." Katere pomanjkljivosti ugotavljate na strani sodišč? "Predsedniki okrajnih sodišč so izvršbi doslej posvečali premalo pozornosti, kar se potem tudi odraža v samem odnosu do izvršbe. Čeprav je sama izvršba zelo pomemben pravni inštrument, moram reči, da je na sodiščih nekako na stranskem tiru. če se izvršba ne izvrši, se vsa' sodna mašinerija vrti v prazno in imamo vsi samo stroške in Kar! Erjavec pa ni. Ker smo ugotovili neprimerno organiziranost okrajnih sodišč, smo sodiščem predlagali takšno organiziranost, da bo izvršba učinkovitejša. Večja so-dišča vsekakor morajo imeti izvršilni oddelek in vodjo, ki je za stanje tudi odgovoren. Natančno je treba določiti, kdo se bo s čim ukvarjal; kaj je v pristojnosti sodnika, kaj strokovnega sodelavca in kaj sodnega referenta. Na nekaterih sodiščih namreč opravljajo sodniki delo strokovnih sodelavcev ali celo izvršilnih referentov. To je nesmisel. V kratkem nameravamo opraviti tudi nadzor na tistih sodiščih, kjer je stanje najslabše in kjer se zdi, da notranje rezerve sodišča niso primerno izkoriščene." V nekaterih primerih sem opazila^ da sodišča odločbe o izvršbi zadržujejo in jih ne odstopijo izvršiteljem v nekem do-glednem roku. Ste tudi vi to opazili? "Dejansko se to dogaja. Ker ni nobenih razlogov za to zadrževanje, smo od sodišč zahtevali, da zadeve takoj odstopijo rubež-nikom. Pravne podlage za to, da sodišča zadeve zadržujejo, vsekakor ni." Koliko zadev naj bi izvršil vsak izvršitelj? "Ocenjujemo, naj bi vsak izvršitelj rešil letno približno dva tisoč petsto zadev. Sicer pa je izvršiteljev premalo, zato smo tudi objavili razpis za nove. Predvsem jih je premalo v Ljubljani in v Mariboru." Zaradi nerazumno dolgega sodnega postopka plača dolžnik v primerjavi z glavnico nenavadno visoke obresti. Ko iz-d odat ne obremenitve, rezultatov vršba končno priroma do izvr- šitelja, jo ima potem še ta nekaj časa v predalu. Je dolžnik res dolžan plačati poleg svoje še tuje zamude? "Seveda je dolžan plačati. Krivda je namreč vedno na strani tistega, ki svojih računov ne plačuje. Res je, da so obresti visoke, kar pa pomeni samo to, da se s plačilom ne splača čakati. Kar se tega tiče, smo ugotovili, da predstavljajo štiri petine vseh izvršilnih zadev, izvršbe na podlagi verodostojne listine. To pomeni, da je štiri petine vseh izvršb posledica plačilne nediscipline. Samo petina zadev je takšnih, da stranka noČe izvršiti tistega, kar mu nalaga sodna odločba. Vsekakor bo treba tudi na področju plačilne discipline sprejeti določene ukrepe, če želimo, da se bodo te zadeve nekako uredile. Menim celo, da je težko verjeti, da je to mogoče urediti samo s pravosodnimi predpisi, saj gre za splošni problem neplačevanja računov." Obstajajo tudi takšni, ki svojih obveznosti kratko malo ne morejo poravnati. Plačati ne morejo niti glavnice, kaj šele astronomsko visoke obresti. Kaj z njimi? "Dejstvo je, da se na račun tistih, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačati rednih mesečnih računov, število izvršilnih zadev vsak mesec povečuje. Glede na to, da smo po ustavi socialna država, bi morala država preko socialnih služb pomagati socialno najbolj ogroženim. Po drugi strani pa se mi zdi zanimivo, da imajo npr. v Ljubljani nekateri brezdomci celo prenosne telefone. Očitno so družbe, ki se ukvarjajo s telefonijo, pripravljene sklepati aranžmaje s komer koli. Tudi z osebami, pri katerih se vnaprej ve, da računa ne bodo mogli poravnati. Niti, ko bo zadeva pri izvršitelju. Postavlja se vprašanje, ali je res nujno, da v takšnih primerih država sproži ves svoj mehanizem. Tu gre tudi za vprašanje odgovornosti tistega, ki tovrstne posle sklepa." So Gorenjci nad ali morda pod splošno plačilno nedisciplino ? "Vzemiva za primerjavo Kranj in Celje, ki imata približno enako prebivalcev. Celjsko sodišče je lani prejelo šest tisoČ petsto izvršilnih zadev, kranjsko pa le tri tisoč šeststo. To pomeni, da so verjetno Kranjčani v primer- javi s Celjani precej bolj redni plačniki svojih računov." Kakšna je struktura izvršb? Na katerem plačilnem področju je največ izterjav? "Največ izvršb je na področju preživnine, RTV naročnine in telefonije." Se ljudje dovolj zavedajo, da bo treba neplačani račun prej ko slej plačati? "Po mojem mnenju se ljudje tega ne zavedajo dovolj. Če bi se, bi račune plačevali redno. Včasih dobim pismo, v katerem se ljudje zgražajo nad tem, daje no zadovolji tudi samo s plačilom glavnice." V primeru, ko izterjava ni mogoča, pride do rubeža. Kaj lahko oziroma česa ne sme izterjevalec dolžniku zarubiti? V koliko primerih pride do rubeža? "Samo tretjina vseh zadev pride do izvršitelja. Predvsem gre za rubež premičnin, v zadnjem Času pa je zaznati porast rube-žev nepremičnin. Osnovnih stvari, ki jih dolžnik potrebuje za svoje življenje, ni mogoče zarubiti. Televizija, de- "Pri nadzoru, ki ga opravljamo, ugotavljamo, da se nekateri izvršitelji vedejo neustrezno, celo pregrobo. V večini primerov tako vedenje ni potrebno. Potrebno bo izdelati ustrezna navodila in tudi na tem področju zagotoviti enotno prakso. Tam, kjer navzočnost policije ni potrebna, je to za dolžnika samo nepotreben dodaten strošek. Prepričan sem, da je potreba po navzočnosti policije bolj. izjema kot pravilo. Sicer pa je ta presoja tudi odvisna od dejanske ogroženosti izvršitelja." * v- .Ti iz sorazmerno nizkega računa nastal visok znesek. Vendar tako pač je, če računov ne pla-čuješ redno." Se vam ne zdi, da je zaradi izjemno visokih zamudnih obresti, kot rečeno, tudi na račun sodnih zaostankov, za upnika to zelo dobro naložen denar? Da je torej v interesu upnika, da se s plačilom računa zavlačuje. "Dejstvo je, da zaradi visokih obresti upnik ni vedno zelo zavzet za to, da pride do takojšnjega poplačila. Tudi to v naši analizi ugotavljamo. Pa še to, da je pri izvršiteljih veliko zadev, ki čakajo. Navadno se upnik in dolžnik o odložitvi plačila dogovorita kar mimo izvršitelja. Tako vsaj trdijo izvršitelji. Stvar upnika je, ali bo dolžniku obresti odpisal ali ne. Tu gre predvsem za oceno upnika, koliko od dolžnika lahko še izterja. če te možnosti ni, se upnik običaj- nimo, v to kategorijo ne sodi, računalnik pa je že mejni primer, če ga uporablja otrok za šolo. Sicer pa so te stvari zelo odvisne od razumevanja izvršitelja. Pomembno je vedeti, daje skladno z zakonom mogoče zarubiti tudi nekaj, kar ima dolžnik v posesti in ni njegova last. Zato je treba skrbno premisliti, komu se kaj posodi. Če rubežnik zarubi nekaj, kar ni v lasti dolžnika, lahko lastnik ugovarja in mu sodišče zadevo vrne. Problem nastane, če dolžnik lastnika premičnine ne obvesti pravočasno, da je bila le-ta zasežena. Po preteku osemdnevnega prekluzivnega roka lastnik nima možnosti v izvršilnem postopku ugovarjati. Ostane mu le odškodninski zahtevek do dolžnika." Ko se izvršitelji oglasijo na domu, navadno nastopajo zastrašujoče in grozijo s policijo. Je to potrebno oziroma primerno? M - % Na kaj naj bodo ljudje pozorni, ko imajo opravka z rubežni-kom? "V prvi vrsti naj bodo ljudje pozorni, ali ima izvršitelj ustrezen sklep sodišča za opravo rubeža. Pozorni naj bodo tudi glede obračuna stroškov postopka. Dobro je preveriti, zakaj je neka postavka na računu izvršitelja takšna, kakršna je. O pravilnosti obračuna stroškov izvršitelja se lahko dolžnik pozanima na pravosodnem ministrstvu ali kar pri izvršitelj ski zbornici. Pa še tole bi rekel. Ljudje so še vedno prepričani, da se računov ne splača takoj plačati. Živijo v Časih, koje bila še inflacija in seje splačalo zavlačevati s plačilom. Ti časi so minili. Zato priporočam vsem dolžnikom, da naj svoje obveznosti pravočasno poravnajo. To je najceneje." Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 557 Med svetovno vojno Proti koncu poletja 1915 se je vojna povsem približala Gorenjski, najbolj prav na koncu Gornje-savske doline. Prizanesla ni niti Svetim Višarjam. "Lep dan je bil kvatrni četrtek 16. sept. 1915. V solnčneni svitu nas je pozdravljala cerkev na Svetih Višarijah. Popoldne ob treh je še enkrat zazarela nenavadnem sijaju, v groznem plamenu. Stoletja je kljubovala viharjem, postavljena i' višini 1792 m nad morjem. Prizanašala ji je strela, toda ni ji prizanesla vojna, iz Rateč smo opazovali z daljnogledom, kako je začela najprej goreti streha nad velikim oltarjem. Od tu je šel o^enj proti glavnemu vhodu in končno objel zvonik. Dim seje dvigal naravnost navzgor, kar je kazalo, da ni bilo vetra. Ves prizor je trajal prav malo časa: po preteku ene ure je stalo golo zidov-je. Marijino milostno podobo so bili prenesli že i' začetku vojne v Beljak in jo postavili oltar on- dotne frančiškanske cerkve. Ker tudi v Beljaku ni bila varna, so jo prepeljali r Maribor v cerkev Matere milosti, pozneje v Črneče na Spodnjem v Koroškem, od tu po preteku vojne pa nazaj v Zab-nice. Leta 1925. so Italijani toliko pozidali višarsko cerkev, da je prišla Mati božja zopet v svoje pravo stanovanje." Ta vojna je (v primerjavi s prejšnjimi) globoko posegla i' vsakdanje življenje vseh ljudi, ne le tistih, ki so morali na fronto. O tem poroča tudi Lavtižan ki je bil seveda ves čas s svojimi fa ran i. ^'Svetovna vojna je zahtevala silno veliko žrtev. Ze 12. novembra 1914 je razpisala avstrijska vlada prvo vojno posojilo, ki mu je sledilo še več drugih. Za posojeno glavnico 100 kron smo plačevali samo 97,5 krone; obresti so iznašale 5,5 odstotka. To je vleklo. Rekli so, da je denar sirotinsko varno naložen. Poleg tega je Še hud pritisk marsikoga premotil, da je dal prav veliko in prišel oh vse premoženje. Dobili smo krušne karte, ki so omejevale porabo kruha. Vsak ga je dobil le toliko, kolikor mu ga je določevala karta. Ljudje so potovali na vse strani k premožnejšim kmetom in mlinarjem, da bi dobili žita in moke. denarja je bilo dovolj, toda izgubljeval je veljavo. Začeli smo menjavati blago. Prišli so prerokovani časi, da bodo dajale Ženske svilene robce za kos kruha. V našem kraju so imele pridne gospodinje veliko obleke, Avstrijski vojaki med 1. sv. vojno na Gorenjskem (Bohinj. 22. 6. 1916) posteljne oprave, domačega platna, volne. Spravljale so vkup in nosile v kranjsko in kamniško okolico, da so dobivale za to blago turŠČice, pšenice, fižola, moke. Prežali pa so orožniki nanje in jim jemali Še to, kar je bilo potrebno za skromno življenje." Za civilno prebivalstvo je bilo najhujše tretje vojno leto. "Stiska je prišla do vrhunca leta 1917. V našo župnijo so dohajali vsak mesec novi 'maršbataljoni', odhajali po preteku meseca v Kranjsko goro in čez prehod VrŠič v dolino Soče, od tu pa na Krn v boj z Lahi. Avstriji so šle h koncu vse zaloge. Živina ob soški fronti ni imela ne sena in ne slame. Kranjska dežela je morala dajati rada ali nerada potrebno živinsko krmo. Sledila je zasega krompirja, cinaste in bakrene posode ter orgelskih piščal. Otroci so nabirali ro-bidovo perje za čaj vojakom: kostanj, žir in želod za olje; ženske so pletle slamnate kite za zimsko obutev in rvale koprivna stebla, ki bi nadomesto-vala lan za obleko. " Naposled so prišli na vrsto še zvonovi. "Posebno huda je bila rekvizicija cerkvenih zvonov. Mi-nistrsU'o na Dunaju je potom centralne komisije za varst\'0 spomenikov i' začetku leta 1916. zahtevalo, da smo duhovniki vse zvonove točno opisali in zapisnik poslali škofijst\'u. Smo že vedeli, da je to predhodnica rekvizicije. Takoj 9. maja 1916 je prišel ukaz za oddajo zvonov. Oddali smo jih Z nekaterimi izjemami. Eno leto pozneje (22. maja 1917) pa je došla od ministrst\'a deželne brambe še strožja sledeča odredba: 'Vsi zvonovi, uliti iz bakra, katerih premer je 25 cm ali več, se morajo oddati v vojne namene. Izvzeti so zvonovi umetniškega ali zgodovinskega pomena. Za en kilogram zvonovine je določena cena 4 K. Prošnje z« izjeme nič ne koristijo, ker jih ne more reševati ne škofijstvo ne vojaško poveljstvo.' S tem je bilo izrečena smrtna obsodba naših ljubih klicarjev." i ir Petek, 20. februarja 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Vračanje preplačil za telefonske priključke Upravicenci do vračila vlaganj v izgradnjo Jelefonskega omrežja morajo vložiti zahtevke do 6. junija letos. Za večino bodo to storile občine, podpisniki individualnih pogodb pa morajo zahtevek vložiti sami. Preplačila bo država vrnila po odprodaji svojega deleža v Telekomu Slovenije. Kranj - Dobro leto po referendumu, na katerem so državljani podprli predlog o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, je državna komisija za strokovno in tehnično izvedbo zakona objavila javni poziv za začetek vlaganj zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zahtevek morajo fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so za pridobitev telefonskega priključka sklenili pogodbo s pravnimi predniki Telekoma Slovenije in Samoupravnimi interesnimi skupnostmim (SIS) za poštni, telegrafski in telefonski promet, vložiti do 6. junija 2004 pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu. V primeru Gorenjske je to Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Kranj na Slovenskem trgu 1. Javni poziv je komisija objavila 6. februarja v Uradnem listu RS (11/2004) na podlagi zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. 1. 83/3). Nanaša se na vse upravičence do vračil vlaganj, tako na lokalne skupnosti in njihove pravne naslednice kot tudi na fizične osebe. Upravičenci do vračila so vsi tisti, ki so z nekdanjim PTT ali SIS sklenili pogodbe do vključno 6. aprila 1998. Kot izhaja iz poziva, morajo upravičenci na državno pra-" vobranilstvo kot zahtevek predložiti pogodbe o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje, če pa je iz pogodbe razvidno, da se pogodbena vrednost določa tudi na podlagi računov in drugih verodostojnih listin in dokumentov, je treba zahtevku priložiti tudi te dokumente. Poplačila iz kupnine od Telekoma ^ • T V naslednjih štirih mesecih morajo torej upravičenci svoje zahtevke vložiti na državno pravobranilstvo, ki bo nato pripravilo pisni predlog poravnave, ki ga morata vlagatelj zahtevka in državno pravobranilstvo podpisati v dveh mesecih. Šele po podpisu poravnave (predvideno je vračilo v celoti) se bodo pri- pravili tudi javni seznami upravičencev do povračila vlaganj v javno telefonijo in zneski, do katerih so upravičeni. Zakon predpisuje, da bo država vrnila preplačila po prodaji svojega lastniškega deleža v Telekomu Slovenije in sicer v treh mesecih po izvedeni privatizaciji državnega deleža v Telekomu kot pravnemu nasledniku PTT. Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano, kot pa napovedujejo na ministrstvu za informacijsko družbo, se odprodaja državnega deleža ne bo izpeljala pred letom 2005. Za tiste, v imenu katerih je pogodbo s PTT organizacijo ali SlS-om podpisala krajevna skupnost, bodo zahtevke vložile občine na naČin, kot so ga predvidele v posebnih odlokih, ki so jih morale sprejeti do 5. septembra 2002. Državljani, ki pa so z eno od omenjenih organizacij podpisali individualne pogodbe, pa morajo zahtevke vložiti sami. Zakon ne predvideva, da so upravičenci do povračila vlaganj v telefonsko omrežje tudi podjetja, zato pa med upravičence spadajo samostojni podjetniki, ki imajo status fizične osebe. Do povračila so upravičeni tudi pravni nasledniki upravičenca. V Mestni občini Kranj bo na primer zahtevke v imenu kra- Odprodaja državnega deleža v Telekomu Slovenije je odvisna od razmer na trgu in se verjetno ne bo izpeljala pred letom 2005, napoveduje ministrstvo za informacijsko družbo. jevnih skupnosti vložila posebna komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Njena predsednica Lea Martinjak je pojasnila: "Krajevne skupnosti smo preko javnega poziva v februarski Kranjčanki že pozvali, naj predložijo potrebne dokumente. Nekatere so to storile že do danes, večina pa še ne, saj se še niso sestali sveti KS. Komisija je krajevnim skupnostim tudi že poslala natančna navodila, kaj morajo predložiti." Na vprašanje, koliko je upravičencev v Kranju, je odgovorila, da se bo to vedelo šele po podpisu pisne poravnave, ki jo bo pripravilo državno pravobranilstvo. Krajevne skupnosti večinoma v svojih arhivih še hranijo omenjene pogodbe, če pa jih ne, jim mora po zakonu Telekom Slovenije predložiti vse podatke, s katerimi razpolaga in omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na vračilo vlaganj. od 28. decembra 1973 do 4. aprila 1998. Ti podatki bodo služili državnemu pravobranilstvu pri izračunavanju višine zahtevkov. Višino izračunanega vračila bodo najprej preračunali v nemške marke, ta znesek pa nato še v evre po menjalnem razmerju na dan 1. januar 1999, ki znaša 1,95583 nemške marke za 1 evro. Nazadnje bodo vse skupaj še enkrat preračunali v tolarje. Pravilnik vsebuje tudi podatke o prispevkih za SIS in priključ-ninah od januarja 1974 do decembra 1991 za posamezna geografska območja PTT organizacij. Tako prispevki za SIS kot priključnine, ki so jih plačali naročniki telefonskih priključkov, namreč ne zapadejo v vračilo, saj jih država smatra kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka. Tu je potrebna previdnost, saj sta ti dve plačili ponekod bili zajeti že v pogodbenem znesku in ju bodo zato avtomatsko odšteli, nekje pa so morali priključnino in prispevek SIS plačati poleg pogodbenega zneska. V slednjem primeru morajo upravičenci predložiti Še dokazilo o plačilu obeh prispevkov, sicer ju ne bodo priznali. Lastno delo in vloženi material v izgradnjo telefonskega omrežja bo mogoče povrniti le v primeru, da je bila v pogodbi vsebovana določba o prispevanju lastnega dela in materiala s strani občanov - bodočih naročnikov in da je zneske mogoče dokazovati z računi in drugimi verodostojnimi listinami. Simon Šubic Priključnine ne bodo vrnili Država je že januarja v Uradnem listu RS (1/2004) objavila tudi pravilnik o podatkih za ugotavljanje višine vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki vsebuje podatke o srednjih tečajih Banke Slovenije oziroma njene pravne predhodnice za nekdanjo nemško marko V Telekomu razrešili Petra Graška Plačevanje goriva prek mobilnika Na Petrolovih bencinskih servisih že lahko plačujete gorivo preko svojega mobilnega telefona. Zaenkrat je ta storitev na voljo le imetnikom plačilne kartice Magna, ki so tudi uporabniki Mobitela. V Petrolu uvajajo tudi plačilo preko tankomatov. Krai\j - Mobitel in Petrol sta ta teden predstavila skupno tehnološko novost - možnost plačila goriva na bencinskih servisih prek mobilnega telefona. Povsem novo informacijsko rešitev, ki sta jo skupno razvili omeixjeni podjetji, bodo lahko uporabljali imetniki plačilne kartice Magna za občane, ki so hkrati tudi uporabniki omrežja Mobitel GSM/UMTS. Snovalci zagotavljajo, da je tovrstno plačevanje popolnoma varno in enostavno. Za uporabo nove storitve, ki stajo v ponedeljek demonstrirala predsednika Petrola in Mobitela Janez Lotrič in Anton Maj-zelj, se lahko imetniki Magne in Mobitelovi uporabniki registrirajo z izpolnitvijo zahtevka, ki je na voljo na vseh Petrolovih bencinskih servisih. Postopek plačevanja je dokaj preprost. Po opravljenem točenju goriva kupec pokliče na telefonsko številko (031, 041, 051) 183 55, se identificira prek kode uporabljenega točilnega agregata in PIN kode svoje karticc Magna, k čemur ga povabi avtomatski odzivnik, ki plačnika vodi tudi skozi vse nadaljnje korake plačevanja. Postopek je sklenjen s prejetjem SMS sporočila o EKOLOŠKO uspešno opravljeni transakciji. Enako kot vsa ostala plačila z Magno je kasneje ta transakcija zabeležena v rednem mesečnem Magna izpisku. Poleg cene goriva je pri plačilu z mobilnikom potrebno plačati 50 tolarjev za Mobitelovo posredovanje in strošek telefonskega pogovora, ki poteka približno pol minute. Kot zagotavljajo v Petrolu, novost ne bo ostala rezervirana le za plačilno kartico Magna (njenih uporabnikov je okoli 70 tisoč) in uporabnike Mobitela, ampak bodo lahko v prihodnosti k projektu pristopili tudi drugi mobilni operaterji in izdajatelji kreditnih kartic. Plačilo goriva prek mobilnega telefona je prvi korak obsežnejšega razvojnega projekta, s katerim želi Petrol poenostaviti oziroma skrajšati čas nakupa goriva. Družba namreč svoje servise že opremlja s t.i. tanko-mati, ki omogočajo plačevanje goriva s katerokoli plačilno kar- tico. O opravljeni storitvi prejme tudi račun. Trenutno sta s tankomati opremljena šele bencinska servisa na Celovški cesti in na Viču v Ljubljani, še do konca leta pa namerava Petrol postaviti več kot sto tankomatov po bencinskih servisih v večjih slovenskih mestih in avtocestnem križu. Ljubljana - Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v sredo razrešil dosedanjega predsednika uprave Petra Graška. Kot so sporočili, je bila razrešitev plod sporazumnega dogovora med Graškom in predsednikom nadzornega sveta Leonardom F. Pe-klarjem, razlog za odhod pa je v konceptualnih razhajanjih v pogledu na prihodnje vodenje Telekoma Slovenije. V precej splošni obrazložitvi so v Telekomu zapisali, da predsednik uprave in nadzorni svet nista našla skupnega jezika okrog nekaterih ključnih vprašanj, predvsem glede poslovanja in razvoja družbe v obdobju po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Nadzorni svet Siola pa je sprejel tudi odstop direktorja Siola Mirana Krambergerja. Do imenovanja nove uprave, o kateri bo nadzorni svet odločal Simon Šubic na naslednji seji, bo Telekom Slovenije vodila podpredsednica uprave Darinka Virant. Za novega predsednika uprave je sicer nadzorni svet evidentiral Liborja Vončino, dosedanjega člana uprave. Za nova člana uprave so imenovali Dušana Mitiča iz Iskratela in Matijo Vojska (Telekom). Grašek bo dobil odpravnino v višini 24 plač. Po nerevidiranih poslovnih rezultatih za leto 2003 je Telekom lani zmanjšal svojo zadolženost za 11,2 milijarde tolarjev, skupno dodano vrednost pa povečal s 24,7 milijarde na 30,6 milijarde tolarjev. Dodana vrednost na zaposlenega se je povečala na 11,3 milijona tolarjev (leta 2002 je znašala 8,5 milijona tolarjev). Lani je Telekom skoraj podvojil dobiček iz leta 2002 - s 5,5 mi- « lijarde na 11 milijard tolarjev. Simon Šubic SKB 90 odstotkov lastništva Krvavec - Delničarji RTC Krvavec so pred tednom dni na skupščini sklenili, da SKB banka svoje terjatve do družbe v višini 1,9 milijarde tolarjev spremeni v lastniški delež. Tako se je njen lastniški delež z 68 odstotkov po- ECO OIÜ 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČIU OD 7. DO 18. URE VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO. večal na več kot 90 odstotkov. S tem so prižgali še zadnjo zeleno luč Uniorju Zreče, da začne s postopkom prevzema RTC Krvavca. Unior, ki ima v lasti že smučišče Rogla, se namreč s SKB že pol leta pogaja o nakupu RTC Krvavca, a ni bil pripravljen prevzeti njenih terjatev v RTC Krvavcu. Zreška družba naj bi predvidoma marca objavil namero o prevzemu RTC Krvavec. Krvavec in Rogla sicer to zimo že sodelujeta med seboj. S.Š. + GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 Znana dohodninska lestvica Napoved za odmero dohodnine bo treba vložiti do 31. marca, zavezanci pa jo bodo tokrat prvič lahko oddali v elektronski obliki. Kranj - Ko je državni statistični urad objavil, da je lani povprečna letna plača zaposlenih v Sloveniji znašala 3.038.400 tolarjev, je ministrstvo za finance predstavilo lestvico za odmero dohodnine in zneske olajšav za lansko leto. Ker se zakon o dohodni ni spremenil, tudi pri dohodninski lestvici ni nobenih sprememb, novi, nekoliko višji so le zneski. Lestvica ima še vedno šest dohodninskih razredov, tudi davčna stopnja je enaka, kot je veljala za predlani, in se giblje od 17 do 50 odstotkov. Zavezanci z manjšimi prejemki bodo obdavčeni po nižji stopnji, tisti z večjimi dohodki po višji. I Če znaša letna osnova (v sit) do 1.508.571 nad 1.508.571 nad 3.017.140 nad 4.525.713 nad 6.034.281 nad 9.051.422 do 3.017.140 do 4.525.713 do 6.034.281 do 9.051.422 znaša davek (v sit) 17 % 256.455 + 35 % nad 1.508.571 784.454 + 37 % nad 3.017.140 1.342.628 + 40 % nad 4.525.713 1.946.057 + 45 % nad 6.034.281 3.303.770. + 50 % nad 9.051.422 Na ministrstvu za finance so na podlagi podatkov o lanski povprečni plači zaposlenih izračunali tudi zneske olajšav, s katerimi je možno znižati davčno osnovo. Znesek neobdavčljivega dela, kije enak za vse in predstavlja enajst odstotkov povprečne lanske plače, znaša 334.224 tolarjev. Invalidom s 100-odstotno telesno okvaro priznava država olajšavo v višini lanske povprečne plače zaposlenih, to je 3.038.400 tolarjev, učencem in študentom za prejemke, ki so jih dosegli z delom preko mladinskih in študentskih organizacij, 40 odstotkov povprečne plače oz. 1.215.360 tolarjev in starejšim od 65 let olajšavo v višini osmih odstotkov povprečne plače, kar predstavlja 243.072 tolarjev. In kolikšne so olajšave za vzdrževane družinske člane? Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega člana znaša 10 odstotkov povprečne letne lanske plače zaposlenih v Sloveniji, za vsakega nadaljnjega pa se olajšava poveča za pet odstotkov plače. Za enega otroka ali drugega vzdrževanega družinskega člana znaša olajšava 10 odstotkov povprečne plače, to je 303.840 tolarjev, za dva otroka 25 odstotkov plače oz. 759.600 tolarjev, za tri otroke 45 odstotkov plače ali 1.367.280 tolarjev, za štiri otroke 70 odstotkov plače oz. 2.126.880, za pet otrok je olajšava enaka že povprečni lanski plači in znaša 3.038.400 tolarjev, za vsakega nadaljnjega pa se povečuje na enak način. Za otroka z motnjami v razvoju znaša olajšava 50 odstotkov povprečne plače oz. 1.519.200 tolarjev. Cveto Zaplotnik V Sloveniji so razvili prvi digitalni 32-bitni mikrokontroler. Pravi računalnik na čipu, ki nosi ime Marvin, je v ljubljanskem podjetju Flextronics že spodbudil razvoj dodatnih štirih čipov. Je to prvi korak Slovenije proti Silicijevi dolini? Ljubljana - Podjetje Flextronics iz Ljubljane, hčerinsko podjetje mednarodnega podjetja Flextronics International, je kot prvo podjetje v Slovenyi razvilo digitalni 32-bitni mikrokontroler. Cip, ki so ga poimenovali po junaku iz Štoparskega vodnika Marvinu, je skupina desetih vrhunskih inženirjev razvijala poltretje leto, v razvoj čipa in programskega orodja za načrtovanje integriranih vezij pa so vložili dva milijona ameriških dolarjev. "Dokazali smo, da so slovenski inženirji sposobni razviti tak čip, ki ga je ta trenutek mogoče sposobnih razviti le še petnajst podjetij na svetu. Upam, da bo naš projekt spodbudil razvoj nove panoge integriranih vezij v Sloveniji, ki ji nekateri pripenjajo ime Silicijeva dolina, a pred Marvinom še ni bilo produkta, kakršnega bi v taki dolini morali razvijati," je ob predstavitvi čipa Marvin ponosno dejal Damjan Lampret, vodja razvojnega centra ljubljanskega Flextronicsa. V novem čipu, dimenzije petkrat pet milimetrov, je vgrajenih štiri milijone tranzistoijev: poleg 32-bitnega procesoija so na čipu še mrežni, serijski, pomnilniški in razvojni vmesnik. Marvin je enostavno povedano računalnik na čipu, katerega uporabljajo v visokotehnoloških panogah, kot Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin in direktor ljubljanskega Flextronicsa Damjan Lampret. sta avtomobilska in še posebej telekomunikacijska industrija. Zaradi dragega razvoja nujno zahteva velike proizvodne količine nad petdeset tisoč kosov letno. "Ravno zaradi tega v Sloveniji verjetno še nihče ni poskušal razviti takega čipa, saj je pri nas le malo podjetij, ki bi potrebovala takšno količino čipov. Nekaj poskusov vzpostavljanja kontaktov s slovenskimi podjetji smo že imeli, a zaenkrat brez uspeha. Naši naročniki so trenutno velike svetovne korporacije, kot so Ericsson, Siemens, Sony...," pojasnjuje Lampret. Razvoj Marvina bo Flextro-nicsu omogočil razvoj še Štirih podobnih čipov, ki bodo ugledali luč dneva konec leta 2004 in v začetku prihodnjega leta. "Pričakujemo, da bodo novi Čipi močno dvignili naše prihodke, saj načrtujemo, da bo proizvodnja teh čipov, katerih povprečna cena je sedem dolarjev, dosegla količino 10 milijonov kosov na « leto," je napovedal Lampret. Premalo usposobljenega kadra Mlademu ljubljanskemu podjetju, ki so ga ustanovili Šele leta 2002, se torej obeta lepa prihodnost, še največ skrbi pa jim povzroča iskanje usposobljenega kadra. "V Sloveniji so dobri inženirji, težava je v tem, ker jih je malo, poleg tega pa sta univerzi preveč usmerjeni v akademske sfere. Povezali smo se že s fakultetami in upamo, da bomo v prihodnosti našli primerno usposobljene strokovnjake. V našem podjetju smo jih pripravljeni naučiti vsega, kar znamo," je dejal Lampret. Pri ustanovitvi Flextronicsove-ga razvojnega centra je finančno pomagalo tudi ministrstvo za gospodarstvo preko Agencije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije, kije prispevala 105 milijonov tolarjev. Ministrica Tea Petrin je bila zato s predstavljenih dosežkom zadovoljna: "Naša podpora se je obrestovala in upam-, da se bo podjetje še naprej razvijalo v tej smeri. Razvojni uspehi, kakršnega je dosegel Flextronics, so zelo pomembni za dvig samozavesti slovenskega gospodarstva, ki bo moralo v prihodnosti temeljiti na znanju in produktivnosti ter razvoju visokih tehnologij. Vlada si bo zato tudi v prihodnje prizadevala podpirati take projekte." Kako velik razkorak je na področju razvoja visokih tehnologij, pove podatek o razvoju integriranih vezij v Izraelu, Nemčiji in Sloveniji. Sestinpolmili-jonski Izrael ima dvesto podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem integriranih vezij in ustvarijo milijardo dolarjev prometa na leto, v štiridesetmilijonski Nemčiji je takih podjetij 500, ta pa ustvarijo deset milijard dolarjev prometa letno. Simon Subic Davčna reforma (11) Spremembe pri davčnih olajšavah Predlog novega zakona o dohodnini v primerjavi s sedanjo ureditvijo zvišuje splošno olajšavo za vse zavezance in znižuje olajšave za različne namene ter za družine z več otroki. Kranj - Davčno osnovo je možno znižati z različnimi olajšavami, pri tem pa predlog novega zakona o dohodnini, ki je pripravljen za obravnavo v državnem zboru, razlikuje med standardnimi in nestandardnimi olajšavami. Medtem ko so standardne olajšave namenjene zavezancem zaradi i\jihovih značilnosti ali razmer, kot so družinske razmere, starost ali zdravje, so nestandardne povezane z vlaganji, ki jih je treba dokazati. Olajšave so znane za leto naprej in so praviloma določene v absolutnem znesku, izjema so le olajšave za prejemnike pokojnin, nadomestil iz invalidskega zavarovanja in priznavalnin, ki so določene v razmerju od odmerjenega dohodka, ter posebne olajšave za samozaposlene v kulturi, ki so določene v odstotku od njihovih prihodkov iz dejavnosti. Splošna olajšava je namenjena vsem zavezancem, enaka je višini minimalnega dohodka, ugotovljenega po zakonu o socialnem varstvu, in po predlaganem zakonu znaša 591.900 tolarjev. Invalidu s 100-odstotno telesno okvaro s pravico do tuje nege in pomoči priznava država zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.441.500 tolarjev (100 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih), zavezancu po dopolnjenem 65. letu starosti v višini 275.300 tolarjev (osem odstotkov povprečne plaČe), prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnine pa v višini 14,5 odstotka odmerjene pokojnine, nadomestila oz. priznavalnine. Predlagani zakon določa tudi dve posebni osebni olajšavi, eno za delo dijakov in študentov preko študentskih servisov in drugo za samozaposlene v kul- turi. Dijakom in študentom priznava znižanje letne davčne osnove v višini 668.100 tolarjev, znižanje pa lahko uveljavlja le zavezanec, ki se izobražuje, ima status dijaka ali študenta, še ni izpolnil 26 let starosti in njegovi obdavčljivi dohodki ne presegajo 1,6 milijona tolarjev. Olajšavo priznajo tudi starejšim od 26 let, a le pod pogojem, če se na študij vpišejo do 26. leta starosti, pri tem pa jim priznavajo največ šest let za dodiplomski študij in največ štiri leta za podiplomski študij. Samozaposleni v kulturi lahko uveljavlja olajšavo v višini 15 odstotkov letnih prihodkov, pogoj pa je, da samostojno opravljajo specializiran poklic, ki je značilen samo za kulturne dejavnosti, je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, nima sklenjenega delovnega razmer- ja, ne opravlja druge dejavnosti in njegovi letni prihodki ne presegajo 3,9 milijona tolarjev. Povišanje za manjše družine In kolikšne so predlagane olajšave za otroke in druge vzdrževane družinske Člane? Predlog novega zakona izpolnjuje odločbo ustavnega sodišča in kot osnovo za olajšavo za otroka določa njegove minimalne življenjske stroške, ki po ugotovitvah raziskave znašajo 80 odstotkov minimalnega dohodka za odraslega. Olajšava za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana znaša 474.900 tolarjev, za vsakega nadaljnjega člana pa se poveča za 34.400 tolarjev, tako da za drugega otroka znaša 509.300 tolarjev, za tretjega 543.700, za četrtega 578.100 tolarjev in tako dalje. Predlagana olajšava za družine s tremi in več vzdrževanimi člani je nižja od sedanje, na ministrstvu za finance pa to utemeljujejo s povišanjem otroških dodatkov in z uvedbo dodatka na velike družine (s tremi in več otroki). Visina davčnih olajšav v letu 2002 po sedai\ji in predlagani ureditvi (v tolarjih In v odstotku od povprečne plače - PP) Vrsta olajšave Sedanja ureditev Predlagana ureditev splošna olajšava za invalida za starejše od 65 let za enega otroka za dva otroka za tri otroke za štiri otroke za otroka z motnjami za vzdrževanega člana SIT % od PP SIT % od PP 310.776 11,0 485.940 17,2 2.825.232 100,0 2.825.232 100,0 226.019 8,0 226.019 8,0 282.523 10,0 389.882 13,8 706.308 25,0 808.016 28,6 1.271.354 45,0 1.254.403 44,4 1.977.662 70,0 1.729.042 61,2 1.412.616 50,0 1.412.616 50,0 282.523 10.0 389.882 13,8 Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego, znaša olajšava 1.720.800 tolarjev. Davčna olajšava za otroka se za razliko od sedanje ureditve ne znižuje z njihovimi lastnimi dohodki. Predlagani zakon omogoča tudi uveljavljanje olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za zavarovanca oz. 5,844 odstotka pokojnine in ne več kot 549.400 tolarjev letno. Po sedanjem zakonu lahko davčni zavezanec z vlaganji za različne namene zniža davčno osnovo za tri odstotke, vlada predlaga z novim zakonom največ dva odstotka. Po predlaganem zakonu o dohodnini jo je možno uveljavljati za plačane zneske samoprispevka, zneske premij za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, za nakup zdravil ter zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, za plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, vzgojno izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, za nakup, gradnjo in vzdrževanje stanovanjske hiše ali stanovanja, za nakup likovnih del, leposlovnih knjig in nosilcev audio-video vsebin, za vlaganja v obnovo kulturnih spomenikov, za šolnine ter za nakup učbenikov in strokovne literature, za priklop na internet ter za nakup ustrezne terminalne opreme ter za Članarine političnim strankam in sindikatom. Cveto Zaplotnik Cenejše kurilno olje v Kranj - Čeprav se je cena nafte na svetovnem trgu znižala, je vlada z zvišanjem trošarine cene 98- in 95-oktanskega bencina ter dizelskega goriva ohranila na dosedanji ravni, ekstra lahko kurilno olje pa se je pocenilo za 3,1 tolarja, z 92,9 na 89,8 tolarja za liter. V zadnjih dveh tednih so se na svetovnem trgu znižale cene vseh naftnih derivatov, za pol tolarja pa se je znižal tudi tečaj ameriškega dolarja. Kurilno olje za ogrevanje se je pocenilo za 25 dolarjev na tono ah za 8,6 odstotka, dizelsko gorivo za 20 dolarjev ali skoraj za sedem odstotkov, 95-oktanski motorni bencin pa za 1,6 dolarja na tono ali za pol odstotka. Cene bi se znižale tudi v Sloveniji, če vlada na ponedeljkovi seji ne bi zvišala trošarine za motorni bencin z 90.018 na 90.371 tolarjev za tisoč litrov, za dizelsko gorivo s 73.492 na 76.856 tolarjev in za kurilno olje z 9.717 na 11.235 tolarjev. C.Z. Janus Trade v novi trgovini Kranj - Družba Janus Trade, ki je bila ustanovljena pred dobrimi desetimi leti, se je pred dnevi z Labor preselila v nove poslovno-tr-govske prostore na Koroški ulici, kjer je pred časom domoval Big Bang in še pred tem podjetje ETP. Janus Trade je svoje začetno delovanje na področju tehničnega varovanja premoženja leta 1995 dopolnil z mobilno telefonijo in postal uradni zastopnik družb Mobitel in Debitel. Mrežo svojih prodajaln so iz Kranja razširili v Lesce in Radovljico, Krško, Mursko Soboto in v Celje. Ob tem so ■ - J prodajni program dopolnili z zabavno elektroniko, TV in avdio hi-fijem, računalniško ponudbo in digitalno fotografijo. Pridobili so zastopstvi, najprej za telefone Alcatel, lani še za program gsm Samsung. Kranj je dobil lepo urejeno tehnično prodajalno, Janus Trade pe je še dodatno popestril ponudbo. Zupan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj je ob otvoritvi zaželel poslovne uspešnosti in čim več zadovoljstva nakupovalcem ter se veselil, ker je predolgo zaprta trgovina ponovno odpria vrata. Jernej Stanonik, direktor družbe Janus Trade, pa se je zahvalil vsem sodelavcem v družbi, še posebej zaposlenim v novi trgovini. Gorazd Šinik .i - . A ' " . petek, 20. februarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Koruzni hrošč je škodljivec, ki pridelek koruze lahko zmanjša tudi za polovico. Lani so prve opazili tudi v Sloveniji, na Gorenjskem jih zaenkrat še ni, a če se bodo pojavili, bo pri pridelavi koruze obvezna uvedba dveletnega kolobarjenja. Kranj - "Ustrezno kolobarjenje je najboljši ukrep zoper širitev koruznega hrošča in škodo, ki jo povzroča," poudarja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki ob tem svetuje gorenjskim kmetom, da že zdaj, ko hrošča na Gorenjskem še ni, razmišljajo o tem, kako bi pridelavo koruze prilagodili spremenjenim razmeram, predvsem uvedbi dvoletnega kolobarja. Kot je povedala specialistka Marija Kalan, je koruzni hrošč star škodljivec, v Ameriki ga poznajo že sto let, v Evropi seje prvič pojavil leta 1992, ko so ga opazili v okolici beograjskega letališča. Danes je razširjen skoraj po vsej Evropi, imajo ga tudi vse sosednje države, v Sloveniji so ga prvič opazili lani, ko se je pojavil na desetih lokacijah v Pomurju, na eni v Podravju in na treh na območju severne Primorske. Ob tolikšni razširjenosti v okolici ni izključeno, da se ne bo v bližnji prihodnosti pojavil tudi na Gorenjskem, še zlasti, če se bodo še naprej pojavljala sušna obdobja, ki spodbujajo njegovo razmnoževanje. Hrošča prenašajo zračni tokovi, zaustavi ga lahko le okrog devetsto metrov visoka naravna ovira, širi pa se s hitrostjo od osemdeset do sto kilometrov na leto. Skoda, ki jo koruzni hroŠč povzroča na koruzi, je velika, pridelek je lahko tudi za polovico manjši od normalnega, v sušnih razmerah pa je izpad še občutno večji. Skoda je dvojna, eno povzročajo ličinke in drugo odrasli hrošči. Samica koruznega hrošča lahko odloži v zemljo koruznih njiv od tristo do štiristo jajčec, iz teh se spomladi razvijejo ličinke, ki obžirajo korenine. Takšna koruza slabše sprejema hranila in počasneje raste, kasneje, ko zraste, pa je tudi manj odporna proti polega-nju, kar otežuje spravilo. Iz ličink se poleti razvijejo hrošči, ki se najraje prehranjujejo s cvetnim prahom in svilo koruze, posledice pa se med drugim kažejo v slabši oprašenosti rastlin in v tem, da koruza nima storža. Koruzni hrošč se najhitreje širi Marija Kalan na območjih, kjer koruzo pridelujejo v monokulturah, torej brez kolobarja, pravi specialistka za rastlinsko pridelavo Marija Kalan in dodaja, da je najučinkovitejši ukrep za njegovo zatiranje ustrezno kolobarjenje. Če ličinke, ki jih je samica odložila v tla, nimajo gostiteljskih rastlin, ki bi ji omogočile prehranjevanje, se s tem prekine razvojni krog. Na Gorenjskem koruza zaseda od štiri do pet ti- soč hektarjev oz. od šestdeset do sedemdeset odstotkov njiv. Njen delež je tako velik, da ne omogoča ustreznega kolobarjenja, zato jo predvsem na večjih živinorejskih kmetijah večinoma pridelujejo v monokulturi. Če se bo koruzni hrošč pojavil tudi na Gorenjskem, bo treba začeti izvajati fitosanitarne ukrepe, med katerimi je najpomembnejši uvedba vsaj dvoletnega kolobarja. Kmetje, ki se zavedajo pomena kolobarja za rodovitnost tal, že zdaj koloba-rijo vsaj toliko, kot je možno, predvsem na intenzivnih živinorejskih kmetijah pa ob pomanjkanju zemljišč in potrebah po krmi za to tudi nimajo možnosti. Na teh kmetijah bi ob uveljavitvi obveznega dvoletnega kolobarja morali pridobiti dodatna zemljišča ali začeti kolobariti s travno deteljnimi mešanicami, verjetno pa bi bil ob tem tudi nekoliko manjši pridelek krme. Čeprav pravilnik o fitosani-tarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča, ki ga na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravljajo, letos na Gorenjskem Želijo boljšo ponudbo Ker se povečuje zanimanje za ekološko pridelano hrano, bi v Združenju za ekološko kmetovanje Gorenjske radi izboljšali ponudbo na ekološki borzi. Stara Fužina - Ekološko kmetovanje se dobro uveljavlja tudi na Gorenjskem, še zlasti na območjih, kjer že naravne danosti ne omogočajo intenzivnega kmetovanja. Velika večina ekoloških kmetov je vključena v Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske, nekaj je včlanjenih še v druga društva, nekateri pa v nobeno. Delovanje združenja, ki šteje 109 članov, je lani podprlo tudi enajst gorenjskih občin. Člani združenja so se prejšnji petek zbrali v Stari Fužini na rednem letnem občnem zboru, na katerem so sprejeli poročila o lanskem delu in letošnji program dejavnosti, za novega Člana upravnega odbora izvolili Maksa KHnarja z Dovjega, do-, ločili letošnje članarino pet tisoč tolarjev (enako kot lani) in razpravljali o nekaterih aktualnih problemih v ekološkem kmetovanju. Kot je dejal predsednik združenja Štefan Dež-man, je lani v okviru združenja in v sodelovanju s podobnima organizacijama Deteljica in Ljubljana delovala "ekoborza*', udeležili pa so se tudi različnih sejmov, seminarjev, strokovnih ekskurzij, predstavitev in prire- ditev, povezanih z ekološkim kmetovanjem. Pripravili so predavanja o ureditvi hlevov za ekološko rejo živine in o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, ogledali pa so si tudi preurejeni hlev na ekološki kmetiji Viktorja Trdine v Martinj Vrhu in še nekatere druge ekološke kmetije na Gorenjskem. In kaj načrtujejo letos? Ker povpraševanje po ekološko pridelani hrani narašča, bi radi ugotovili količino tržnih presežkov in izboljšali ponudbo na "ekoborzi". Sredi marca bo v Kranju začetni tečaj o ekološkem kmetovanju, načrtujejo najmanj dve strokovni predavanji in ekskurzijo, še večji poudarek pa bodo dali ozaveščanju porabnikov o eko- 4 . Vabila in obvestila Krai\j - Člani Govedorejskega društva Kranj - TržiČ se bodo v ponedeljek ob desetih dopoldne zbrali v gostilni in pivnici Ma-rinšek v Naklem na rednem letnem občnem zboru. Na zboru bodo pregledali delo društva v lanskem letu, sprejeli program dela za letos in izvolili nove člane organov društva, prisluhnili pa bodo tudi predavanju o varčevanju v investicijskih skladih in predstavitvi Govedorejske zadruge. Ena od letošnjih društvenih dejavnosti bo tudi ogled kmetijskega sejma v Veroni 5. marca. Za Člane je cena 4.000 tolarjev, za ostale pa 6.500. V društvu sprejemajo prijave do zasedbe avtobusa oz. najkasneje do 27. februarja na telefonski številki 257-65-10 (Marija Grohar). Ziri - Društvo kmečkih žena Žiri in kmetijska svetovalna služba vabita danes, v petek, na predstavitev ki\jige Utrinki trenutka večnosti avtorice Vere Prelovšek iz Cerkelj. Predstavitev bo v os- v novni šoli v Zireh, začela pa se bo ob pol štirih popoldne in ne ob pol osmih zvečer, kot smo objavili v torkovi številki. Sv. Duh - Društvo podeželskih žena Lubnik in kmetijska svetovalna služba vabila danes, v petek, ob osmih zvečer na ogled komedije Pridi gola na večerjo v izvedbi KUD Predoslje. Prireditelji so spremenili lokacijo: predstava ne bo v Retečah, ampak v dvorani pri Sv. Duhu. C.Z. Štefan Dežman loško pridelani hrani. Kot je povedal kmetijski svetovalec in tajnik združenja Franc Šolar, večina kmetij prideluje ekološko hrano za lastne potrebe in za sorodstvo, le peščica pa ponuja pridelke tudi na "ekoborzi'', ki v okviru združenja deluje od predlanskega oktobra dalje. Člani vsak prvi ponedeljek v mesecu sporočijo ponudbo tajniku, pri njem potlej tudi povprašujejo, pri tem pa sodelujejo tudi z ekološkima borzama Deteljica (celjsko območje) in Ljubljana. Največ je povpraševanja po zelenjavi, trenutno pa predvsem po krmi. Čeprav uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu za letos še ni sprejeta, pa ekološki kmetje lahko pričakujejo višje denarne podpore (subvencije) kot lani. Kot je na občnem zboru dejal Stane Rupnik, vodja oddelka za kmetij sko s vetovanj e pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je predlog, da bi pri ekološkem kmetovanju subvencijo za travnike in pavšnike povečali s 40.000 na 55.000 tolarjev na hektar in za njive z 80.500 na 110.000 tolarjev, v okviru ukrepov letošnje kmetijske politike pa naj bi podprli tudi preureditev hlevov iz konvencionalne v ekološko rejo. Zvišala naj bi se tudi izravnalna plačila za območja z omejenimi možnosti za kmetovanje, za hribovska območja je predlog povečanja s 13.500 na 30.600 tolarjev na hektar in za gorsko višinska z 19.000 na 43.000 tolarjev. V okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa naj bi letos izvajali 21 ukrepov oz. sedem več kot lani, med njimi tudi košnjo strmih in grbinastih travnikov, za kar je predvidena podpora 60.000 tolarjev na hektar. V razpravi je bilo slišati nekaj kritike na račun službe za kontrolo ekološkega kmetovanja pa tudi mnenje, da so razpisi za dodelitev državnih podpor "prilagojeni" le za velike in ekonomsko zanimive naložbe, ne pa tudi za manjše, ki izkazujejo nizko stopnjo ekonomičnosti, a so nujno potrebne na marsikateri visokogorski kmetiji. Cveto Zaplotnik Z Gorenjskega več kot sto prijav Kraixj - Gorenjski kmetje in gospodinje so za letošnje ocenjevanje in razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo ob od 16. do 19. aprila v Minoritskem samostanu na Ptuju, prijavili 109 izdelkov. Svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah Majda Loncnar, Kristina Tavčar in Milena Črv so prejele 38 prijav za žganja, 27 za krušne izdelke in 23 za mlečne izdelke. Za embalažo je pet prijav, prav toliko tudi za sokove, štiri so za marmelade, tri za kis, dve za suho sadje in po ena za mesne izdelke in za sadno vino. C.Z. Koruzni hrošč še ne bo veljal, pa je zdaj pravi čas, da tudi gorenjski kmetje razmislijo o možnosti, kako bi pridelavo prilagodili spremenjenim razmeram, pravi Marija Kalan. Predlagani pravilnik predvideva različne ukrepe, ki so odvisni od tega, ali gre za žarišče napada, varnostno območje, varovalni pas ali območje ustalitve. Poleg uveljavitve ustreznega kolobarjenja prepoveduje v času naleta hrošča premeščanje svežih rastlin koruze izven žarišča in spravilo koruze, predvideva pa tudi zatiranje koruznega hrošča v obdobju odlaganja jajčec, čiščenje kmetijskih strojev, ki se uporabljajo na koruznih poljih, že na območju ža- rišča napada, in zgostitev mreže feromonskih vab. Uporaba fito-farmacevtskih sredstev za zatiranje koruznega hrošča je za zdaj še dokaj neuspešna. S talnimi insekticidi je sicer mogoče omejiti škodljivo delovanje ličink, ni pa možno zajeti vseh. V semenarskih hišah že deloma "tretiraj o" koruzno seme s kemičnimi pripravki zoper koruznega hrošča, razmišljajo pa tudi o tem, kako bi vzgojili sorte, ki bi bile odpornejše na škodljivca. Ker gre pri tem tudi za genske spremembe, je po besedah Marije Kalanove vprašljivo, ali bo uporaba takšnega semena dovoljena. Cveto Zaplotnik Zak^j je poginila antilopa Ljublana - Na predzadnji dan lanskega leta je v živalskem vrtu v Ljubljani poginila osem let stara eland antilopa. Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti je potem opravil različne preiskave, pri tem pa je v vampu antilope odkril obsežen tujek, ki ga je sestavljal splet različno debelih vrvi prostornine približno 25 litrov in težak 19 kilogramov. V Živalskem vrtu Ljubljana ugotavljajo, da so vrvi ostanki bal sena. Pred štirimi, petimi leti sta dve antilopi odprli vrata v skladišče s krmo in sodi. V enem od sodov so bile tudi vrvi, ki sta jih pojedU. Prva je poginila že pred poldrugim letom, takrat so v njenem vampu odkrili devet kilogramov vrvi. C.Z. Priprave na sejem Lov Gornja Radgona - Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bo od 7. do 9. maja sejem Lov - mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi. Pred kratkim se je sestal organizacijski odbor sejma, odzivi razstavljavcev pa kažejo, da bo sejem večji kot lani in da bo močnejša tudi mednarodna udeležba. Lovska zveza bo na sejmu predstavila trofeje in svojo dejavnost, pripravila pa bo tudi posvet o problematiki zastrupljanja male divjadi s pripravki, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Ribiška zveza bo dala poudarek čistim vodam, organizirala pa bo tudi tekmovanje v kastingu. Strelska zveza bo obiskovalcem omogočila, da se bodo na sodobni simulacijski napravi pomerili v streljanju. Zveza za sokolarstvo bo poleg svoje dejavnosti predstavila žive sokole, kinološka zveza ubogljivost lovskih psov, tekmovanje psov v agilityju in revijo lovskih psov, planinska zveza dolgoletno planinsko tradicijo v Sloveniji, zavod za gozdove pa evropski projekt za ohranitev rjavega medveda. C.Z. ro C ro O O o 00 CM OJ ra o OJ o o o p (/) (/> CAKA. tPonudba velja do odprodaje zalog. IPogoje akcije m popuste za posamezne Imodele letnika 2003 prevente pri pooblaščenem prodajalcu Nissan: AVTONISS d.o.o., Celovška cesta 228. 1000 Ljubljana, tel.: (01] 58 18 650. Prihranite do 600.000 SIT za vozila letnika 2003! U Si ■D o C i/) C 0) •o Krt n O o a. Prodajno-servisna mreža: NISSAN KRULC, d o o. Moravče, tel.: [01] 723 12 00 AVTOHIŠA FERK^d o.o Maribor, tel,: [02] 333 81 00 AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, d.o.o M. Sobota, tel.: [02] 532 12 09 AVTO KUK, d o o. SI. Koniice. tel.: [03] 758 09 00 AVTO MOČNIK, d o o Kran), tel.: (04] 204 22 77 AVTOMEHANIKA VIDRIN, b p Otočec, tel.: [07] 309 93 10 [Garancija 3 leta ali 100*000 km] SHIFT I ^^ GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 Komorni zbor De profundis in slovenski skladatelji: Slovenska ustvarjalnost - ljudska pesem Na koncertu v nedeljo, 22. februarja, ob 19. uri bo v Gimnaziji Kranj komorni zbor De profundis predstavit nov glasbeni projekt Slovenska ustvarjalnost - ljudska pesem. Kranj - Prvi del letoši\je sezone je bil za pevke in pevce komornega zbora De profundis, ki ga od vsega začetka, skupaj že štirinajsto leto, vodi Branka Potočnik Krajnik, v znamenju priprav na serijo koncertov pod naslovom Slovenska ustvarjalnost - ljudska pesem. Tokrat so k sodelovanju povabili enajst skladateljev predvsem mlajše generacije, ki so ljudske pesmi iz različnih slovenskih narodnih pokrajin ''preoblekli^' na novo. Ob kvalitetnih skladateljih zbor na ta način želi slovensko zborovsko glasbo ponovno postaviti nazaj na mesto, ki ji gre. "V idejnem izhodišču projekta smo si zastavili tri glavne cilje, ponovno opozoriti na slovensko glasbo, spodbuditi nastanek novih zborovskih stvaritev in jih predstaviti slovenskemu in tujemu občinstvu," o zahtevnem projektu razmišlja zborovodja Branka Potočnik Krajnik, ki je tako k sodelovanju povabila enajst slovenskih skladateljev, predvsem predstavnikov mlajše generacije, ki so napisali devet novih zborovskih kompozicij. Vseh devet bo v nedeljo doživelo tudi prvo koncertno izvedbo, preostale stvaritve v izboru koncertnega programa pa povezuje mlajši datum njihovega nastanka. Skladateljem je bilo naročeno, naj vzamejo v delo ljudske pesmi, ki so jim pri srcu. Brez tematskih omejitev, želene dolžine ali posebnih napotkov glede karakteristik zbora, interpreta, pomembno je bilo predvsem, da avtorji naredijo, kar čutijo, seveda z izhodiščem v ljudskem izročilu. V projektu Slovenska ustvarjalnost - ljudska pesem (jeseni se bo zbor na podoben način lotil še slovenske umetne pesmi) sodelujejo tako že uveljavljeni skladatelji srednje ge- Branka Potočnik Krajnik neracije, kot tisti, ki so še na začetku svoje poti: Katarina Pusti-nek, Damijan Močnik, Vitja Av-sec, Tomaž Bajželj, Ambrož Čopi, Nana Forte, Mojca Prus, Urška Pompe, Andrej Misson, Brina Jež - Brezavšček in Tomaž Habe. "Koncert bo zelo zanimiv, saj so izbrane pesmi po vsebini zelo različne, prav tako so različni tudi kompozicijski pristopi in odnosi v izhodišču do obravnave ljudske tematike," raz- H 10 % 10 o/ /o NA NOVO KOLEKCIfO MODNE OBUTVE O O b 20.00 uri/Dvorana Primskovo C-BOCAfE NAGRAÜt; -N rft na| po^m^/no ma., Slrilarjcva 4. Kranj www.dom-neprcmicnine.com Podarim MATERIAL za vrtno uto tudi načrt. 'S 5131 798, 040/778 666 2091 Podarim OBRAČALNIK za traktor T. V., priključek na 4 vijake. 'S 533 83 50 2112 NEMŠKO OVČARKO čistokrvno, brez rodovnika, lepa, močna, stara 2 leti in pol, po-darim. Zg. Bitnje 130 b pri Puškami 2154 Podarim ŠTEDILNIK in BOJLER. 'S 2361-690 2224 Mlado, ljubko MUCKO, zdravniško pregledano, vajeno čistoče in ljudi, podarimo. 'S 041/23 99 94 ?274 POSESTI CERKLJE okolica prodamo sončno, zazidljivo parcelo v hribu, cca 1000 m2 ali manj, 15500 SIT/m2. BITNJE prodamo sončno zaz. parcelo ob cesti 458 m2, elektrika in voda v bližini cena 12.9 mio SIT, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo, 660 m2, 17.000 SIT/m2. NAKLO prodamo ravno, zazidljivo parcelo za poslovno stan. gradnjo, cca 3300 m2. 23.900 SIT/m2, RADOVUlCA Predtrg prodamo 3 zaz. parcele, cca 800 m2 vsaka. 26000/m2. DOM NEPREMIČNINE. Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222 boa PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p.. Stritarjeva 4, Kranj. 202 33 00. 041 /333 222 609 PREDDVOR prodamo zaz parcelo in del kmetijskega zemljišča. 887 m2. vsi priključki v bližini, cena 15.5 mio SIT in KRANJ okolica prodam dve ravni, zazidljivi parceli 592 in 712 m2. dostop urejen, priključki ob parcelah, cena 21,000 SlT/m2 oz. po dogovoru, DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj. 202 33 00.041/333 222 . uf>b Prodam TRAVNIK, primeren za sadovnjak,' 7543 m2. 'S 5962-051 2159 ŠKOFJA LOKA Pevno ODDAM prostor za vikend in NJIVO za vrtičkarje. Možnost postavitve prikolice. Sončna lega. 'S 041/612 445 ' 2161 Prodam PARCELO cca 400 m2 na Zg. Brniku. 'S 041/295-450 2186 Prodam GOZD 4 ha, cena po dogovoru. 'S 533 83 54 2215 TRAVNIK ali NJIVO vzamem v najem, okolica Kranja. 'S 041/241 250 2221 POLJANE nad Šk. Loko okolica prodamo 1500 m2 veliko zazidljivo, ravno parcelo za gradnjo stan. HIŠE oz. poslovnega objekta. Plačani prispevki. Možna parcelacija, vsi priključki do parcele. Cena 10,9 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez, s.p., 50 60 300 2228 ODDAM ZEMLJIŠČE za vrt - severno od Kranja, 'S 070/220 701 2250 ZEMUlŠČE MEDVODE, Goričane, 715 m2, zazidljiva z lokacijsko dokumentacijo, sončna lega, deloma v hrib, z lepim razgledom, vsa infrastruktura v bližini, cena 13,9 mio SIT, ff 041 /333 374 in 01 /430 09 16 Ciril SENIČNO; 750 m2, prodamo tri parcele za vikend na lepi in mirni lokaciji. CENA: 14.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA; 10,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. MAKLER BLED cLa.< PRODAJA NEPREMIČNIN riöO bled, I jiibljaa^kčt ccsta 4. tel: 5767-600, 041/647-974 BOHINJSKA BISTRICA; 906 m2, z gradbenim dovoljenjem do 9/2005, sončna lega, v bližini vodnega parka, možnost dokupa dodatnega zemljišča. CENA: 18 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000, KRANJ - Strahinj; 750 m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2, SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VISOKO - stavbno zemljišče 1.000 m2 za stan.hišo, cena = 15.340,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Ambrož pod Krvavcem - stavbna parcela za počitniško hišico 375 m2. cena " 4,4 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2. Mike & Co. d.o.o., Bleiv^eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vmw.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 stt/m2. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. vww.mike-co.si GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo, 869 m2. prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - HRASTJE IND. CONA, prodamo 628 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo poslovnega objekta, lepa in ravna, vsi priključki na robu parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 17.700.000.00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net MLAKA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA: 12.440.000.00 SIT. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net RADOVLJICA - CENTER, prodamo 2110 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo večjih stanovanjskih objektov, vsi priključki na parceli. CENA: 37,500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, ki se nahaja nad OMV-jem v Sk. Loki, predviden zazidalni načrt, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net V NEPOSREDNI BUŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO, RAVNO, SONČNO. NE V BUŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, tel. 04-23^0-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PRIREDITVE Gostilna pri Cilki vas vabi vsako soboto na zabavo ob ŽIVI GLASBI. Rezervacije sprejemamo na rt 04/25 22 700 i9io POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri. tr 531-48-39, 070/302-014, GORFIN. d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica Iščem PARTNERJA za zastopstvo nemškega podjetja v Sloveniji. « 031 /314 202 POZNANSTVA POMUDNI VETER vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za občasna srečanja, da pokličete tP 031/615 541 ali 041/899 442 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! 2154 POMLADNI VETER 21-letno prijazno dekle in 54-letna gospa, obe Gorenjski, želita spoznati primernega nevezanega moškega. Gospodje prosimo pokličite 090 54 24 ali 090 54 25 (186 sit/min) od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo. Pokličite tudi drugi. 2155 RAZNO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave. « 041/718-019 1636 Prodam mešano SUHO SADJE in mlade ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo. Đ 595 68 91 2099 Prodam 50 I kotel za žganjekuho in avto-prikolico. Đ 23 10 317 2119 Kupim rezan les za nadstrešek 40 m2 in prodam PRIKOLICO za osebni avto ter MOPED APN 4. -ff 01/596 19 02, 031/725 542 2132 Prodam dvojno pomivalno korito z odcejal-nikom 120x60, raztegljiv kavč s predalom, star radio Savica in Nikola Tesla, tt 574 14 72, 031/846 410 2212 OBRAČALNIK za Gorenje Muta okrogli priključek in moško gorenjsko NARODNO NOŠO, prodam. "B 5880 124 2220 STANOVANJA ODDAMO ODDAMO STANOVANJE opremljeno. 2-sobno, centralno ogrevano, na Bistrici pri Tržiču. IT 041/366 724 2060 RADOVLJICA v podnajem dajemo 95 m2 opremljenega stanovanja z vsemi priključki. «031/584 796 2U9 KRANJ Planina, ODDAM 1 ss, 30 m2, novogradnja, pritličje, neopremljeno, najemnina 50.000 SIT, vseljivo 1.6.04. V 031/442 086 2i84 ODDAMO 2-sobno STANOVANJE v Skotil Loki. V 5132 146 2195 T NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2. 4240 Radovljica. leL: 04/531-44-24. 041/703-839 o o TS KRANJ center manjšim družinam ODDAMO nova, neopremljena stanovanja, 43 m2. 75 m2 in 80 m2, cena 1100 SIT/m2 plus stroški. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger. s.p., Stritarjeva 4 202 33 00,041/333 222 2225 KRANJ - Suha; 100 m2, mansarda nove hiše. oddamo, trisobno. I. 98, popolnoma neopremljeno. CENA: 83.000,00 SIT vključno s stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana. tel. 04/28 11 000. RADOVLJICA, center, Iss, opremljeno, oddamo. Cena 55 000,00 SIT/mesec. Predplačilo 6 mesecev. J&T NEPREMIČNINE. Radovljica, ŠIFTAR J., s.p,, 04-531 44 24.041-738 454. V Bistrici pri Tržiču oddamo stanovanje velikosti 80 m2, v 1. nads., dvostanovanjske hiše. Vsi priključki (CK. CATV, telefon). Takoj vseljivo. brez posrednika. It 041/520 16 2 2237 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ - kupimo GARSONJERO ali 1 ss (lahko starejše). DOM NEPREMIČNINE.Damjana Krautberger. s.p.. Stritaneva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 598 KRANJ- ŠORLIJEVO NASEUE, VODOVODNI STOLP, kupimo. 2- in 3-sobno stanovanje za naše znane stranke, Mike & Co. d.o,o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, wvw.mike-co.si KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno otinove, Mike & Co. d.o,o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031-605-114, wwv^.mike-co.si nepremičnine, a. o. o. Pod PlevM 42, Šk. Lokp, tel.: 5i]'04-20,041 /425'380 TRŽIČ - BISTRICA, kupimo eno sobno stanovanje, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www-mike-co.si KRANJ - OKOLICA. KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO 2S. + 1, AU 3SS, BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU. ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - Planina I, II ali III; kupimo dvosobno in večsobno stanovanje. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. QodKäcOi. 4220äMaü9i« T«l.: 04 S13 7S 90 _asm 041 eso »38 w>ww.tridarffiprefT«cnioe-|.sl V KRANJU IN OKOUCl kupimo več stanovanj. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Kupimo več enosobnih stanovanj do vrednosti 13.000.000,00 Sit - Kranj - okolica. INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel: 04-236-2730; 041-429-330, www.inf-ing.si Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296.040/204-661 - STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss in 2 ss za naše stranke in redne plačnike, najamemo manjše 2 ss za dve osebi in garsonjero za poslovneža. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, 202 33 00, 041 /333 222 i756 Najamem GARSONJERO na območju Rateč do Jesenic. Đ 041/626 154 i879 V Kranju brez posrednika najamem 2,5-3ss za sprotno plačilo, -ff 040/583 027 V Kranju išče mlad fant opremljeno in ogrevano SOBO. "ff 232 50 59 2249 Starejši išče sobo s souporabo kopalnice in kuhinje ali pomoč ali plačilo. ® 040/651 23 1 2269 STANOVANJA PRODAMO ŠKOFJA LOKA, trisobno stanovanje v hiši, 95 m2, 45 let, 1. nadstropje, 250 m2 dvorišča, garaža, ograjeno dvorišče, možna menjava. Cena 26.700.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p Škofja Loka 041 428 958, 04 512 51 22. KRANJ - MESTNO JEDRO, 1-sobno, 48,20 m2, 2. nad., leto izgradnje - mestno jedro, prodamo za 13,4 mio sit, Mike & Co.d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - DRAZGOSKA, 2SS. 58,63, nad., leto izgr. 1978, prodamo za 15,5 mio sit, Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - 2ss, 61,20 m2, II. nad. večstano-vanjske hiše, leto izgradnje, adaptirano 2003, prodamo za 12,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno s kabinetom, 69,50 m2, 4. nadstropje, leto izgradnje 1978 z obnovljeno kopalnico, prodamo za 20,0 mio sit. Mike & Co.d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vw/w.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno z 2 kabinetoma, v petem nadstropju, 87,20 m2, leto izgradnje 1977, prodamo za 20,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwww.mike-co.si ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja - sed-merček, prosto le še: 91,04 m2 (278.320 sit/m2). 46,93 in 45,85 m2 (328.020 sit/m2), v teku gradnje. Vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004. ALP-DOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 00, 04 537 45 15 RADOVLJICA: Prešernova ulica, nov sodobni stanovanjsko-poslovni objekt v središču mesta, stanovanja od 61 do 138 m2. 2 poslovna prostora, prostih še nekaj enot. vsi priključki, dvigala, vseljivo novembra 2004, cena v februarju: 356.930 sit/m2. ALPDOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 00. 04 537 45 15 ZG. GORJE: 45.9 m2, večje 1ssv2. nadstropju. popolnoma obnovljeno pred 7 leti. mirna okolica, etažna CK. drvarnica. Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUZE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju. 1999, zaprt balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo. z vso novo opremo. Cena: 17.000.000.00 sit ALPDOM. d.d. Radovljica. 04 537 45 00. 04 537 45 16 ZG. GORJE: 55.85 m2, večje Iss 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK. klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM. d.d. Radovljica. 04 537 45 00. 04 537 45 16 JOERNi NEPREMIČNINE Jei:2ö21-353 Unisnorir^ Ii 110X2022-566_KXid Kranj RADOVUlCA: 79.25 m2, večje 2,5 ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, terasa, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v febru-arju/m2: 356.930,00 sit ALPDOM. d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ZAPUZE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, 1.1999, balkon, klet, individulino ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja: 24.700.000,00 sit, oprema po dogovoru, možen odkup nadstrešnice. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00,04 537 45 16 BLED - ugodno: center, 90 m2, 4ss v 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom na grad, klet, drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVLJICA: Prešernova, 105,36 m2, 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, cena v februarju/m2: 356.930,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! NE KUPUJTE STARIH, DRAGIH STANOVANJ, AGENT KRANJ VAM PONUJA NOVOGRADNJO V BRITOFU, 15 NOVIH STANOVANJSKIH ENOT RAZLIČNIH KVADRATUR (od 28 m2 do 58 m2). VSA STANOVANJA IMAJO BALKON, LASTNA PARKIRIŠČA, VSEUlVA APRILA 2005. CENA: 308.576,00 SIT/m2 (1.302,00 EUR/m2) + PARKIRNI PROSTOR 711.000,00 SIT (3000 EUR). AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360.agentkranj.nepremičnine.net PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠESTSTANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ENO STANOVANJE, IN SICER: 3 SS (80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJE IMA BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/M2, KMALU VSEUlVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER, prodamo prazno garsonjero, 27,80 m2, komplet obnovljena leta 2003, CK-plin,TV-priključek, brez kleti, vseljiva takoj. CENA: 7.300.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI. ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE. NUJNO!! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2. nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti. CK - olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ ENOSOBNIH STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ITD+ nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj teiytoG2366^70,2366^77 GSM;041 /755-296 £-MAIL-ftd.fiepremicnine§ siol;iet IPRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DEIAMO ZANESUiVO, HITRO iN UGODNO. KRANJ - OKOUCA, KUPIMO več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net JESENICE - C. REVOLUCIJE, prodamo dvosobno stanovanje, 57,39 m2, 4. nadstropje/4, staro 43 let, balkon, CK, vsi priključki, garaža, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi kompletno adaptirani staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nad./2, CK-olje, vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. CENA: 15.900.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA Ii, prodamo lepo trisobno stanovanje. 79,50 m2, staro 23 let, 6. nad./7. CK, vsi priključki, balkon, lepa razporeditev. vseljivo po dogovoru. CENA: 18.800.000,00 SIT. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 74,50 m2, 2. nadstropje/2, staro 51 let, CK - elektrika, vsi priključki, nova okna in vrata, dobra razporeditev, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA II. prodamo lepo trisobno stanovanje, 79.50 m2, 6. nad./7, staro 23 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.800.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo trisobno stanovanje. 88,70 m2, staro 21 let, 7. nadstropje/7, 2*balkon, CK, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 18.800.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net I KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, pritličje, 2 x atrij, vsi priključki, staro 22 let, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net FR^ST d.0.0. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o, PE Šuceva 27,4000 Kranj 04/234-4080, 041/734-198 e-ma/(:nepreniicn/ne@frasf.si KRANJ - PLANINA lil, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom.75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let, balkon, vsi priključki, vseljivo junij 2004. CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net BLED; 74 m2, dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju lani obnovljene tristano-vanjske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo. CENA: 21,2 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ; 67 m2, dvoinpolsobno, 2. nadstropje, nizek blok, staro 14 let, dobra razporeditev, kompletno opremljeno, balkon, CK na olje. Vseljivo takoj. CENA: 18,3 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno. 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Uubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ■ m ^ ti ^ <0 U) 10 < J >< 4) O n i>i> S NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE n s S. KRANJ - Zlato polje; 93 m2. trisobno, bivalna kuhinja, 2. nadstropje, sončno, balkon, kvalitetno obnovljeno 1.98, opremljeno. CENA: 23 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni Stolp; 54 m2, 2 sobno, 4. nadstropje, funkcionalno, balkon, kompletno obnovljeno 1.00, nova kuhinja, vselitev 9/04. CENA: 15 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK. takoj vseljivo. CENA: 23 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. JESENICE, Titova, 1 ss, 37 m2, nad. VP/4, vsi priključki, balkon. 7.8 m sit Uredimo ugodno posojilo za nakup. Izplačilo v 1 tednu. EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com JESENICE - Javornik, 1 ss, 35 m2 (majhna sam. hiška), stara 10 let. 8.5 m sit EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 vww.exe-dra-nepremicnine.com MOJSTRANA. 1 ss, 40 m2 v nad. 2/2, sončen balkon z razgledom. Zelo mirno okolje. Delno opremljeno. 10.5 m sit EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 vww.exe-dra-nepremicnine.com JESENICE - Podmežakla, 1 ss, 37 m2, v nad. 1/1, delno obnovljeno. 7.8 m sit EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 vwvw.exe-dra-nepremicnine.com HRUSiCA - 36 m2, nad. P/4, opremljeno, vsi priključki. 8.5 m sit EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 vww.exedra-nepremicnine.com BLED, 2 ss, 85 m2, v nad. 2/2,1. 02. vsi priključki, mirna sončna lega. 25.0 m sit EXEDRA. 583 65 00, 041 703 806 www.exedra-nepremicnine.com BEGUNJE na Gorenjskem, 2 ss, 60 m2 v nad. 2/4, staro 16 let. Zelo mirna lega, sončen balkon s čudovitim pogledom na Triglav in Blejski grad. Nadstrešek za avto. 17.0 m sit EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 wvw.exedra-nepremicnine.com SPODNJE GORJE, 2.5 ss, 71 m2 v nad. 1/2, blok 1.86. sončna mirna lega. 2 x večji balkon. Dobra ponudba. Možno obročno plačilo. 17.0 m sit EXEDRA, 583 65 00, 041 703 806 vwvw.exedra-fiepremicnine.com BLED, 2 ss, 74 m2 v nad. P/2, let.02, primerno za starejše in invalide. Enostaven dostop. 22.0 m sit RADOVUlCA, Gradnikova. 3 ss, 61 m2 v nad. 4/4. I. 73. Obnovljeno. Uredimo zelo ugodno posojilo za nakup. Izplačilo v 1 tednu. 17.5 m sit EXEDRA. 583 65 00, 041 703 806 vww.exedra-nepremicnine.com JESENICE, Tavčaneva, 3 ss, 86 m2. nad. P/3, 2 X balkon, lastna CK. Možna menjava za 2 ss na Jesenicah. 13.3 m sit EXEDRA. 583 65 00, 041 703 806 wvw.exe-dra-nepremicnine.com KRANJ - Zlato polje; 47,3 m2. 2-sobno, visoko pritličje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00, ugodno. CENA: 13,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Goriče - Golnik, 4-sobno mansardno stanovanje v 3-stanovanjski hiši stanovanje je potrebno finalnih del ima vseljivo sobo v kletnih prostorih z naravno svetlobo, kjer se nahajajo še ostali skupni funkcionalni prostori: tuš z WC-jem, kurilnica, utility,., iz kletne sobe je direkten izhod na vrt - cca 150 m2 je lastniškega pred hišo sta dva lastniška parkirišča Cena: 15 milijonov Sit. INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel: 04-236-2730; 041-429-330. WVWV.inf-ing.si Kranj - Savska Loka: V meščanski hiši prodamo popolnoma obnovljeno 2 SS + kabinet, 68 m2, I. nad, vsi priključki, takoj vseljivo. vredno ogleda, cena 16,6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/900-009 Kranj - Dražgoška: ISS, 40 m2, VI. nad, vsi priključki, lepo sončno, urejen blok, vseljivo 06/04. cena 13.6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/900-009 Kranj - Orehek: V večstanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 52 m2. P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15.2 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661 Tržič - mestno jedro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52 m2, vsi priključki, vseljivo 04/04, parkirno mesto, cena 11,3 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70, 041/755-296 Tržič - novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, 1 SS 2^. različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,040/204-661 KRANJ, Cesta Staneta Žagarja - 2 SS 77 m2 + klet 23,7 m2 + podstreha 58,6 m2 v 1. nad. poslovno-stanovanjske hiše, letnik 1912, potrebno obnove, cena = 18,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, ) Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 81,7 m2 v 2. nad./3. nad., letnik 1964, obnovljeno pred 7 leti. vseljivo po dogovoru, cena = 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina II - 1 SS 52 m2 v 6. nad./7. nad., letnik 1982, balkon, cena = 11,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina 1-1 SS 44 m2 v 2. nad./12. nad., letnik 1975, balkon, cena = 11,8mio SIT, K3KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 ---- KRANJ, center - 2 SS 66,3 m2 v 2. nad./3. nad., letnik 1962, vsi priključki, velik balkon, cena - 14,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 DUPLJE - novogradnja 3 SS 82 m2 v pritličju z atrijem 40 m2 + garaža 14 m2, vseljivo takoj, cena = 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 77,8 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina II - 3 SS 88,7 m2 v 7. nad., I. 82. vseljivo po dogovoru, cena = 18,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700 KRANJ Center prodamo obnovljeno 2ss, 39 m2, lastna CK, 10,5 mio SIT, KRANJ Stražiš-če 4 ss v hiši z delom vrta, cca 95 m2/l., balkon, CK, možnost priključka na plin, potrebno obnove. 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 597 ŽELEZNIKI prodamo 2 ss, 60 m2, pritličje nizkega bloka, vsi priključki, cena po dogovoru. ® 510 22 90 1873 Najamem 1 - 1,5-sobno STANOVANJE, opremljeno, za daljše obdobje, brez posrednikov Kranj - Škofja Loka. tt 25-22- 834, 041/836 221 2152 Ugodno prodamo 2 ss s kabinetom na lepi lokaciji v Železnikih. ® 041/297 937 po 15. uri ali 040/307 139 2160 GARSONJERO ali ENOSOBNO stanovanje na relaciji Rateče - Jesenice, najamem. 0 031/626 154 2181 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1-sobno stanovanje 37,5 m2 zgrajeno I. 78 10. nadstr. vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. Cena 11 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez, s.p., 50 60 300 JESENICE v pritličju prodamo 1-sobno STANOVANJE, 37 m2, delno opremljeno, zastekljen balkon, vsi priključki, v 2355 399, 040/503 147 2234 PLANINA prodam 33 m2/lll nad., GARSONJERO za 11 mio SIT. V 2328 363 2257 Prodam GARSONJERO 24,30 M2, Savska C., kuhinja, soba, kopalnica, cena 7500.000 SIT, g 031/265 246 2271 ŠKOFJA LOKA, Frank. nas. 45 m2. V lega, I. 70.3/4. predelano v 1.5-sobno vsi priključki, cena 12, 9 mio SIT. Ciril. 041/333 374 KRANJ Planina 79 m2. J7Vlega, 3/6, vsa infrastruktura, potrebno delne prenove, cena 16,9 mio SIT. Ciril. 041/333 374 in 01/430 09 16 2288 STAN. OPREMA Ugodno prodam raztegljiv DVOSED in GARDEROBNO omaro. V 51 220 30 2143 Zaradi selitve ugodno prodam zelo ohranjeno SPALNICO in PRALNI STROJ. « 041/523 910 2268 ŠPORT Prodam SNOV\/BOARD GOLTES z vezmi in BUCI številka 39. Zelo ugodno. Tel.: 041/252 768 Prodam BOARD ELAN FRESTILE Z BUCI IN OKOVJEM. Ugodno. Tel.: 041 548 288 UGODNO prodam skoraj NOVE PAN-CERJE Tecnica 81/2, št. 39-40. tt 041/33 55 39, zvečer 2081 d.o.o. mfr ••v mmm nmmm Britof 152, 4000 Kranh tel.: 04/23 41 660 DELAMO ZA VAS OftO0O fN FINO: www.taber.si NEPREMIČNINE REAL ESTATE SVCT RS d.o.o, KaAMj NA20llj€VA vUCA 1 2 4000 Tli : 04.^2611-000 hf Tp;//w .«i Prodam nov BOARD z vezmi 114 cm za 30.000 SIT. fT 23 26 530, 23 30 314 2147 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena te^ nila do 30% prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, tr 041/694-229, 01/83 15 057. BE&MA, d.o.o., Eksierjeva 6, Kamnik SERVIS PEN, Rogelj Matjaž, s.p.. Krasno^ va 13, Kranj - POPRAVILO PRALNIH. POMIVALNIH, SUŠILNIH STROJEV. ŠTEDILNIKOV IN BOJLERJEV! tr 041/691-221 56 GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, Cerklje, IZVAJA OD TEMEUEV DO STREHE, OMETI FASAD IN NOTRANJI OMETI, KAMNITE ŠKARPE, UREJANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČA. V 041 /589-996 329 KITANJE in BEUENJE - hitro in kvalitetno. p 031/508-168, Roman Nahtigai, s.p., Šoriijeva 19, Kranj 809 ROLETE, ŽALUZIJE, SCREEN SENČILA, izdelamo in montiramo. Na zalogi elektromotorji za senčila. RONO SENČILA, Mav-sarjeva 46, 1357. Notranje Gorice, tr 01 /365 12 47, 041 /334 247 1073 jdomplan I družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem : in energetiko, d.d. ' kranj.bieiweisova 14 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO na Golniku 2S + 2 kabineta, 2. nad., izmere 75,40, starost 39 let; 17,3 mio SfT; Stražišče pri Kranju v 75 let stari hiši, obnovljeno maijše 2SS, pritličje, izmere 45,2 in2,12,9 mio SIT; Kranj, Planina I, manjše 2S, VI. nadstr., izmere 50,7 m2; starost 25 let; cena 14,5 mio SIT; Kranj, Planina I; 3S; VII. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; dvosobno - Planina III., VII. nadstr., izmere 62,5 m2, starost 17 let, cena 16,5 mio SIT; HIŠE - PRODAMO Kranj, Zg. Bitnje, visokopritlična; tlorisa 80 m2; parcela 589 m2; starost 14 let; cena 48 mio SfT; Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2. starost 10 let, cena 54,5 mio. SIT; bližina Gerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12 x 11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT; Brezje nad Tržičem - vas Lese - starejša kmečka, na parceli 80 m2, staro 50 let, 7 mio SIT; bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; bližina Podnarta, polovica starejše hiše - 65 m2 stan. površine ter pomožni prostori in vrt v izmeri 390 m2, staro 66 let, 13 mio SIT. bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 x 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 43 mio SIT; Golnik, IV. gradbena faza, tlorisa 3 x 100 m2, na parceli 700 m2. starost 8 let, cena 29 mio SIT; HIŠE • ODDAMO V NAJEM: Šenčur, enonadstropna, stara 25 let, velikosti 16 x 10 m, ki obsega v 1. nadstropju štirisobno stanovanje s kabinetom v izmeri 160 m2, v pritličju delavnico za mirno obrt (možnost oddaje ločeno) v izmeri 150 m2, višina delavnice je 3,10 m, mesečna najemnina 195.000,00 SfT; Trboje - dvonadstropna, I. nadstropje v celoti, 160 m2, starost 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 120.000 SIT/mesec; POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO Kranj, Ranina III., v trgovskem centru Špar, I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29,8 mio SfT; Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2. starost 38 el, cena 63 mio SfT; Kranjska gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT; Križe pri Tržiču, pritličje (primeren za trgovino), izmere 64 m2, paridrišče, star 53 let, 11 mio SfT; Kranj, Planina I, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SfT ali najemnina 83.600 SfT mesečno; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: Primskovo v Kraniu, dve poslovni stavbi različnih ve-ikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; enonad-stropni objekt, leto izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995, 116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SfT; Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2. na parceli 1010 m2, leto prenove 1962, 120 mio SfT. POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2, stare 22 let, 112.000 SIT mesečno in skladišče 50 m2, cena 35.000,00 SfT/mesečno; Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2, 116.500 SIT mesečno; v bližini ceste Kranj - Škofja Loka, 2 postavna prostora, velikosti 150 in 60 m2. starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SfT/m2 + stroški; Kranj, Planina L, oddamo ali prodamo, izmere 44,8 m2, starost 24 let, adaptirano 1990, naiem 84.000 SfT mesečno, za prodajo 9 mio SIT; PARCELA - PRODAMO v bližini Kranja, na lepi tokaciji - parceli, velikosti 596 m2 in 712 m2; cena 21.500,00 Srr/m2. Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m2; Podreča, izmere 1900 m2. cena 19,000 SlT/m2 ali možna delitev 3x cca 630 m2, cena 21.500 srr/m2. Hrastje, za poslovni objekt, 846 m2. komunalno opremljena, cena 22,5 mio SfT; VIKEND PARCELA Kranj. Pševo pod Joštom. izmere 1166 m2, cena 4,7 mio. PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI - podrobne informaciie o še prostih stanovaniih na tel. 041 647 433 - možnost ogleda na intemetu: domplan.si ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVUATA ZANESUlVOST IN USPEH. f i petek. 20. februarja 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN hitri prevozi, selitve, montaža pohištva, prenosi klavirjev, blagajn, odvoz pohištva in odpadnega materiala. hitro in ugodno! Tadej 041/737 245, Matej 041/35 80 55, Brce Tadej, s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj "KERAMIČNE PLOŠČICE POLAGAMO Hl-TBO in KVALITETNO - Ljubljana in Kranj z okolico, -ff 031/756-926, Gačnik Leopold, s.p., ul. T. Čečeve 23, Lj use Kupim Zastavo Jugo ali Z 101. Đ 040/326 712 2106 Po ugodnih cenah vam nudimo VSA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA NA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTIH. ADAP-TACUE PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu suhomontaže Knauf in Riggips ter vsa sliko-pleskarska dela. Sprejemamo nanoćila za izdelavo novih in obnovo starih fasad. V 204 96 30, 040/624 078, e-maii: JD.doo@siot.net, JR KRANJ, d.o.o., Golniska 13 i449 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718 13 041/632-047 Klenwnc Vhidimir s.p. TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Izkopi in nasipi, utrditev terena, izdelava vseh vrst škarp, strojni izkopi za priključek na mestni kanalizacijski sistem. ® 202 57 69, 041/711 842, Milutin Bijelič, s.p., Struževo 28, Kranj 1494 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP, NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, ff 041/680-751, 01/839 46 14, Adrovic&Comp., Je-ovška 10. Kamnik 1559 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade. Gradbeni inženiring, d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik, 'B 01/8317 285, 031/803 144 1789 jMOfiiPt / rmpi^miMfwini Fajiar Janez s.p. Kapucinski trg 13. (nad avtobusno postajo) Škofja Loka. tel.: 04/50-60-300, 041/647-547 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DEU\ -OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE. NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ. KANA-UZACIJA - DELAMO HITRO IN POCENI. Đ 051 /354 039, Bytyqi oče in sin, d.n.o, Ce-gelnica 48/b Naklo 1793 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. TT 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica POPOLNA ADAPTACIJA KOPALNIC, OBLAGANJE STOPNIC IN COKLA. IZDELAVA IN POPRAVILO KAMINOV IN KRUŠNIH PEČI, TLAKOVANJE DVORIŠČ. 'S 041/648 920, GIT, d.o.o., Lom 5, Tržič ELEKTROINSTALACIJE, Janez Valter, s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTROIN-STALACIJSKIH DEL. tt 041/ 760 616 Zidarska in fasaderska dela od temelja do strehe, notranji ometi, adaptacije, omet fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, z našim ali vašim materialom. Delamo hitro in poceni. V 041 /561 838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj 2064 Nudimo strokovne, računovodske storitve - ugodno. 'S 040/343 997, Rendi, d.o.o.. Čebelarska ul. 24 B, Ljubljana 2168 CELOSTNO RAČUNOVODSTVO, DAVČNE NAPOVEDI, USTANOVITEV IN PRERE-GISTRACIJA DRUŽB. ADMINISTRACIJA, KOMERCIALA, SVETOVANJE. Pokličite, pridemo k vam. C 041/661 369, ARMS, d.o.o., Ukova 12 C, Jesenice 2173 Izdelava podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. ® 5186 055, 041/765-842, Mesec Damjan, s.p.. Jazbine 3, Poljane 15927 VARSTVO Od septembra 2004 potrebujemo zanes-jivo varuško za 11-mesečno deklico na re-aciji Žabnica Kranj. 'S 041/542 017 2236 VIKENDI Na lepem sončnem griču, v bližini Celja, prodam VIKEND s sadovnjakom ali menjam za Gorenjsko. P 041/602 395 ZATRNIK; 95 m2. zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj, CENA: 23,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VOZILA DELI VLEČNE KUUKE montaža in vpis. Drole, ^p., Zg. Bitnje 312, 041/896 134 me NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TOTALKO. TAKOJŠNJE PLAČI-LO. PREPIS, ODVOZ. P 031/770 833 AVTOODPAD CrmOEN rabljeni in novi re-zenmi deli, odkup avtomobilov, tt 50 50 500 Prodam STREŠNE NOSILCE Zupan za Peugeot 306. O 040/296 333 2125 Prodam MENJALNIK (5 prestav) in hladilnik za OPEL ASCONO diesel, menjalnik in motorzaZ 101. 'S 051/229 081 221/ VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od I. 96 dalje. Super Finish, d.o.o,, Tržaška 2. Ljubljana, 'S 01/4261 315, 041/614-013 so VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1994. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADR lA AVTO, d.o.o., Partizanska C. 1, Skofja Loka (bivša vojašnica). ® 5134-148, 041/632-577_^ ODKUP PRODAJA RABUENIH VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. 'S 2323 298, 041/773 772, Mepax, d.o.o. GOTOVINSKI ODKUP VOZIL, PRODAJA NA LEASING. MOŽNA MENJAVA IN PREPIS VOZIL. PRIS, d.o.o., Sp. Brnik 98, 'S 2526 860, 041/816 528 1272 Pfrtmftt T nfipr^mitMMmi a Trg Svobode 6. 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 primm.trzic@siol.net, http;//agencija-primo.5i AUDI A4 1.8, I. 97, 55000 km, prodam. 'S 25 36 222 1790 OPEL VECTRA KARAVAN, I. 97, vsa oprema, razen usnja, ugodno, zelo ohranjen. "B* 031/62 18 62 1819 Prodam OPEL KADETT 1.4 S, I. 90, reg. 6/04, bele barve, prevoženo 150.000 km, dobro ohranjen. TP 040/884 093 1991 MAZDA 323 F, I. 97, 105.000 km, rdeče barve, radio, elek. pomik strehe, reg. do 18.9., 950.000 SIT. 'S 041/386 844 2016 Prodam VW POLO 1.4,1. 96, elek. pomik, stekel, centralno zaklepanje, serv. knjiga, radio, ff 2343 100 2076 Prodam R 5, I. 92, tehnično brezhiben, nov hladilnik in akumulator, redno servisiran, pločevina slabše ohranjena, cena 100.000 SIT. 'S 041/895 075 2096 HONDO CRV, I. 2000, komplet oprema, srebrne barve, prodam, ff 23 43 100 2102 Prodam osebni avto OPEL KADETT, I. 91, ugodno, ff 595 7328 2f03 AUDI A 4 QUATRO, 1.98, ahatno sive barve, avtom, klima, kupljen v Sloveniji, prodam, ff 041/653-789 2i05 Ugodno prodam ohranjen CITROEN BX 15TGE, I. 91. ff 041/912 135 2107 Prodam R 19, letnik 1994. ff 2311 778 Ugodno prodamo CLIO 1.2 RL 3 v, 1.98, MEGANE 1.6 16 V AIR 1. 2002, LAGUNA BREAK 2.0 RXE I. 96, LAGUNA 1.6 16 V RXE 1.98, LAGUNA ALIZE 2.0 1.97, DAEWOO TICO SX 5 v, I. 96, HYUNDAI ACCENT 1.5 TOP K I. 99, ŠKODA FELICIA GLX 1.6 I. 97, R 5 CAMPUS 3 v I. 91, MEGANE RN 1.6 I. 96, LAGUNA 1.8 I. 94, LAGUNA GT 1.8 16 V I. 2000. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ff 281 5711 ali 281 5712 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 2123 PONY 1.5 GLS, I. 90, ohranjen, prodam, nalepka do 6/04. ff 031 /329 207 2129 Prodam RENAULT 19 CHAMADE TSE, I. 92. ff 041/366 923 2130 Prodam RENAULT CLIO 1.2 I. 93, cena 370.000 SIT. ff 041/711 026 2135 UNO 60,1. 92,114.000 km, CZ, elek.p.st, prodam za 150.000 SIT. ff 040/316 163 LANCIA DEDRA 1.6, I. 90, reg. do 8/04, šibedah, elek. paket, nastavljiv volan in sedežno, po višini, prodam za 280.000 SIT. ff 040/72 56 46 2144 Prodam GOLF DIESEL, ohranjen, ff 041/643-949 1988, dobro 2158 Ugodno prodam OPEL VECTRO 1.6, 1992, za 260,000. ff 031/828 446 2165 Prodam ŠKODO FELICIO, 1. 96, prevoženih 132.000 km, metal srebrne barve, lepo ohranjena, cena 370.000 sit ali menjam za drugo vozilo, ff 040/575 993 2169 - ^....... AVTOSERVIS AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO MENJAVA AVTOSTEKEL myroH d.o.o. JERSIN, tel.: 04/201 53 10 Pogodbe z zavarovalnicami Priprava vozila za tehnični pregled • Meritve plinov • Nastavitve motorja HONDA SHUTTLE 1.6 4x4, lepo ohranjena. I, 91, metalne barve, registrirana in MOTOR za HONDO 1,616 ventilov, zelo dober in menjalnik 4x4, ugodno prodam, ff 031/563 015 2174 ODKUP. PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, ff 201 14 13. 041/707 145, 031/231 358, AVTO KRANJ, d.o.o.. Savska C. 34. Kranj 2177 TWINGO, I, 2002, prva lastnica, ff 2591 263, 041/869 599 2132 CLiO 1.2 BEBOP, I. 96. model 97, odlično ohranjen, prodam, ff 031/307 057 R 4 GTL. I. 92, 138000 km, registnVan do maja, ugodno prodam, ff 531 46 55 2139 SUZUKI SWIFT 1.3 GLS, I. 96/4. prvi lastnik, nekaramboliran, serv. knjiga, zelo ohranjen, 490.000 SIT. ff 041/761-760 ift'Ci B'ütov Prapratnik 10. 4?U2 Naklu ' Tcl./Fax: 04/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV VW CADY 1.6 CL FURGON, I. 96, prva reg. 97/2, reg. do 2/05, prvi lastnik, nekaramboliran, serv. knjiga, zelo ohranjen, ugodno, 750.000 SIT ali menjam za osebni avto. ff 041/761 760 2192 Prodam AVTO SUZUKI SWIFT 1.6, I. 94, cena po dogovoru, ff 2028-336 2194 Prodam HONDO CIVIC 1.4 iS, I. 96, 2 x AB, elektro paket, original strešno okno, reg. do 2005. ff 041/350 348 2199 Prodam CORDOBO 1.4,1. 11/95, 137,000 km. dobro ohranjeno, ff 031/690-950 2208 HYUNDAI ACCENT 1.5 16 V, I. 2001, me-talina barva, vsa oprema, ugodno, ff 041/632 577 2235 Ugodno prodam R 5 I. 91, dobro ohranjen. ff 041/226 805 2239 Prodam R 5 FIVE 1.4,1. 94, rdeče barve, 3 vrata, ff 040/747 789' 2253 JUGO 45 KORAL, I. 89, reg. do 25.5.04, ohranjen, brezhiben, prodan, ff 041 /874 943 Nastran trade, d.o.o., Trata 4, Cerklje Ne ustrašite se tehničnega pregleda, čeprav imate starejši avtomobil. Pokličite nas in vam bomo očistili vbrizgalni in izpušni sistem na vašem avtomobilu. Tel.: 04/25 25 740, 041/636 565 RCUO 1.2,1. 2000, 3 v, kovinsko srebrn, elek. paket, registriran, ff 031/885-313 Ugodno prodam AVTO SUZUKI MARUTI 800, I, 93, druga lastnica, ff 041/302 2 2 0 2267 R MEGANE coupe 1.6, L. 98, 75000 km, servisna knjiga, lepo ohranjen, cena po dogovoru, ff 031 395 605 2282 Prodam RTWINGO 1.2 PACK, I. 97, elektro oprema, cena po dogovoru, ff 041/738 448 VOLVO 460 1.8i, I. 95, lepo ohranjen, centralno daljinsko zaklepanje, 230,000 km ... cena 560.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 ŠKODA FAVORIT GLX 1.3, I. 94, rdeče barve, prvi lastnik, 65.000 km, cena 230.000sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT MEGANE 1.4, 1. 96, metalno sive barve, prvi lastnik, lepo ohranjen, centralno daljinsko zaklepanje, airbag, servo volan, deljiva zadnja klop, avtoradio ... Cena 840.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 CITROEN AX SPOT 1.0, 1. 97, rdeče barve, nastavljiv sedež, deljiva zadnja klop, 1. lastnik ... Cena 450.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE družba za giadbenižtvo, mžeraiing, trgovino Stara cesta 2. 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA, LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR. STANOVANJA ČRNUČE S 04/51 92 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si PEUGEOT 307 XS 2.0 Hdi, 90KM, I. 01, 85.000 km, 1. lastnik, servo volan, 6 x airbag, avtomatska klima naprava, avtoradio, CD izmenjevalec, elektro paket ... Cena 2.950.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 HYUNDAI ACCENT 1.5 LS, I. 96, 98.600 KM, prvi lastnik, servisna knjiga, avtoradio ... Cena 500.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 ŠKODA FORMAN LX, 1.95, 172.000 KM, prvi lastnik, nove gume, deljiva zadnja klop ... Cena 160.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275- 93-93 FIATTIPO 1.4S, 1. 94 133.600 KM, prvi lastnik, centralno zaklepanje, električen pomik stekel, deljiva klop ... cena 350.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT 5 FIVE, I. 94 5V rdeče barve, lepo ohranjen, avtoradio. 95.000 km ... Tel.: 041/256-910 KROVEC - KLEPAR Zaposlimo delavca za delo v stavbnem kleparstvu in krovstvu. Izkušnje zaželene. Nastop dela 1. 3. 2004. Pisne prošnje posredujte na naslov: MARKO SVETEL), s.p., Grmlčeva 31. Kranj, 041/642 424 iMONROE^ PEUGEOT 406 BREAK 2.0 Hdi. I. 99 servo volan, metalno modre barve. 4 x airbag, ABS, elektro paket, električno nastavljivi sedeži, avtoradio. CD izmenjevalec ... Tel.; 041/256-910 FIAT TIPO 1.4SX, I. 92, servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, servo volan, avtoradio. meglenke ... Tel.: 041/256-910 ZAPOSLIM VODJO SKUPINE terenskih prodajalcev ali zastopnika z željo po napredovanju, zaposlimo. 041/617-132, Jancomm. d.o.o.. Tržič. Retnje 54 629 Zaposlim atraktivno dekle za delo v šanku, 1000 SIT/ na uro in KUHARJA PICOPEKA. 'S 031/325 442. Pavlin Dare. s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica mi6 STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA, TESARJA in POMOŽNEGA DELAVCA, zaposlim. 'S 041/62 82 92, Spartak, d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 1495 Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije za domači promet. Vehar Marjan, s.p.. Sv. Urbana 24, Gor. vas, 041/652 138 1679 Zaposlimo PICOPEKA, KUHARJA IN NATAKARJA. ff 041/624 994, Pizzerija Dante, Riklijevac. 13, Bled 1794 Zaposlimo dve NATAKARICI, starost 25 let naprej in zaposlimo PICOPEKA. ff 041/75 11 66, Avtobit, d.o.o., Zg. Bitnje 191 i836 Za pomoč v kuhinji zaposlimo mlajšo žensko. Zaželene izkušnje. Taverna Rekar, Re-kar Janez, s.p.. Zasavska 13, Kranj, ff 23 55 885 1974 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja CO 2. Damjan Žvelc, s.p., Lahovče 87, Cerklje, ff 041/571 887 1939 Za čas poletne planinske sezone iščemo: OSKRBNIŠKI PAR za Kočo na Golici, DELAVKO za pomožna dela v Tičarjevem domu na Vršiču, od 1.7. do 31.8., DELAVKO v strežbi v Tičarjevem domu na Vršiču, KUHARICO v Tičarjevem domu na Vršiču, DELAVKO za pomoč v Erjavčevi koči na Vršiču od julija do septembra, KUHARICO za kočo pri izviru Soče, PRODAJALKO v kiosku v koči pri izviru Soče. Vse informacije na ff 04/586 60 70, pisne prijave osebno ali po pošti na: Planinsko društvo Jesenice, Cesta železarjev 1, 4270 Jesenice 2007 Zaposlimo sodelavca za opravljanje poslov posredovanja v prometu nepremičnin. Delovno mesto je v Kranju. Pogoji: najmanj višja strokovna izobrazba, strokovni izpit in nekaznovanost v skladu z Zakonom o nepremičninskem posredovanju (licenca). Prijave nam pošljite do konca februarja na naslov: SVET fli Io.Gm enota Kranj. Nazorjeva ul. 12,4(H)0 Kranj. Iščem ZIDARJA ali manjšo zidarsko SKUPINO za izdelavo ometov, ff 031/414 539 2054 Zaposlimo ŠOFERJA E kategorije. Bert-transport, Bertoncelj Pavel, s.p., Na trati 22, Lesce, 041/678-336 2061 DEKLE za pogodbeno delo v dnevnem baru, zaposlimo, ff 041/335 979, 041/369 051, Logar Igor, s.p., Hotemaže 3a, Preddvor 2087 Honorarno zaposlim dekle za delo v šanku. ff 041/749 112, Jordan Jože, s.p., Ži-ganjavas 75, Križe 2092 4 12-urno STROKOVNO POMOČ na domu za mamo, prizadeto po kapi, iščemo, ff 041/587 355 ' 2093 Zaposlim STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE za delo na bagru, ff 041/653 789, Kepic Vid. s.p., Dvorje 7. Cerklje 2104 Iščete delo? Potrebujemo potnika za prodajo naravne kozmetike STYX iz Avstrije in URTEKRAM 2 Danskega. Imate prevozno sredstvo? Lepi zaslužki. Informacije tel.: 041/643 111 ali 040/670 680, BIOTA 2UPET Co., d.n.o., M. Beličeve 63, U. Zaposlim NATAKARICO K.K. Štalca. Bri-tof 48. ff 041/331-875 2111 Družba Jurčič &Co., d.o.o., Bodovlje 9 a, Škofja Loka zaposli VEČ VOZNIKOV tovornih vozil za mednarodno špedicijo, za področje EU. Pogoji: končana IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, izpit C in E kategorije. Informacije v zvezi z zaposlitvijo dobite na ff 5060 500 2118 Brez tveganja in stroškov, odličen zaslužek - NI AKVIZITERSTVO, nudimo kredit. Edita Wolf, s.p., Kvedrova c. 5, Koper, 041/43 43 83, 041/784 151 2150 DOBER PRODAJNI PROGRAM, ODLIČEN ZASLUŽEK TER PRIJETEN KOLEKTIV. Vse to vam je zagotovljeno z delom pri nas. ff 070/610-120, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 2153 Redno zaposlimo DISTRIBUTERJA Vidi kartic. Pogoji: izpit B kategorije, dinamičnost, lasten prevoz zaželen. Zainteresirani pokličite 041/638 685, Linea Media, d.o.o., Hruševska44, Lj. 2185 Zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO, ff 236 13 02. Stare Hribar Mateja, s.p.. Koroška c. 59. Kranj_2218 Iščem FRIZERKO, ff 2310 861, po 20. uri, Kmenič Valerija, s.p., Tominčeva c. 38, Kranj V živilski trgovini v Medvodah honorarno zaposlimo TRGOVKO oz. ŠTUDENTKO, ff 041/694 635. Mant Co.. d.o.o.. Ob poto-ku 19, Ziri 2258 Zaposlim več TRGOVCEV ali TRGOVK ZA DELO V NOVI ŽIVILSKI TRGOVINI, ff 041/646 494, Mesarstvo Kmečki hram, Trg D. Jenka 6, Cerklje ??64 Iščemo MOŠKEGA 50-60 let za manjša opravila okrog hiše in kmetije, ff 041 /674 266 PICOPEKA KUHARJA in DEKLE ali fanta za strežbo v piceriji Jaka na Homcu pri Domžalah takoj REDNO ZAPOSLIMO, ff 041/672 776. Simona Schonlieb, s.p.. Pločanska 8. Šmartno 2?do ZAPOSLITEV ISCE Zaposlitev išče One man band ali "duo" za igranje na ohcetih, obletnicah, zabavah, zelo poceni, ff 2521 498, 031/595 163 Iščem zaposlitev: pomoč pri delu v gozdu in na kmetiji, ff 051/351 845 2133 Iščem delo za čiščenje bivalnih in poslovnih prostorov, kvalitetno in zanesljivo, ff 031/490 911 ?i39 Iščem zaposlitev VAROVANJE OTROK na mojem domu. ff 5743 091, 040/535 269 ?1b6 V sodelovanju s Fakulteto za upravo iz Ljubljane v organiziramo v Skofji Loki L letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Ljudska rnt\erza Škofj;! Loka Podlu bnik la 422» Škofja Loka tel.: 04/506 13 UO fa\: 04/512 08 88 HHH.Iu-skofjaloka.si JAVNA UPRAVA (izredni študij) Informativni dan bo v ponedeljek, 1. marca, ob 17. uri. Rok za oddajo Prve prijave za vpis je 8. marec 2004. Informacije: 04 506 13 80 ali osebno na v LU Skofja Loka, Podlubnik Ib, kjer dobite tudi brezplačni obrazec Prve prijave za vpis. Delo išče uspešna inštruktorica matematika in fizike za OŠ in SŠ. ff 041 /874 671 2198 Sprejmem kakršnokoli delo na domu. ff 041 /847 500 2202 ŽIVALI Prodam RAZLIČNO TE2KE PRAŠIČE in jih pripeljem na dom. ODOJKE lahko tudi očistim, ff 041/724 144 uo7 ENODNEVNE JARKICE in BROJLERJE lahko naročite v Kmetijski trgovini Cegnar Škofja Loka. ff 041/344 099 isot RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. ff 512 78 78, 041/725 850, Oman. Zminec 12 2059 Prodam 4 OVCE, 1 KOZO in SENO. ff 031/515 726, 2326 507_2063 Prodam BREJE OVCE. ff 255 11 71, 051/410 138_20^ BIKCA čb starega teden dni, prodam, ff 2042 638_20^ Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. ff 2511 007 2100 Prodam TEUCO simentalko, visoko brejo, ff 2501 373 2117 BERNSKI PLANŠARSKI PES, lepe samičke z rodovnikom, prodam, ff 041/429 722_2120 Prodam JAGNJ^. ff 031/828 594 Prodam teden starega BIKCA in SADILCE za koruzo. Podbrezje 67 2145 Prodam KOBILO UP[CANKO staro 5 let z žrebetom in ŽREBČKA lipicanca, ff 041/675453 2163 Prodam ČB BIKCA 6 tednov ter kupim čelni nakladalec za Deutz 40 KM. ff 2571 548 2170 Prodam BIKCA simentalca, težkega okrog 200 kg. ff 595 81 42_^ Prodam BIKCA križanca, ff 514 68 59 Prodam več TELET starih od 3 tednov do 3 mesecev in pšenico. Sp. Bitnje 21, 231 19 6 4 2203 Prodam BIKCA in TELIČKO 200 in 130 kg oba simentalca. ff 5333 697 2204 BERNSKI PLANŠARSKI PES, mladiči brez rodovnika, prodam, ff 040/539 023 2209 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka. Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel,: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041 /357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA ODJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. GORENJSKI GLAS • 30. STRAN KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 20. februarja 2004 AC-KONIM / Zastopanje in trgovina Baragova 5, 1000 Ljubljana 0.0. Tel.: 01 5883 333 01 5883 334 Fax: Ol 5883 380 MITSUBISHI MOTORS www.m1tsubishi.ackonim.si MnSUBISHICARISMA Carisma pripoveduje zgodbo o zapeljivi zunanjosti in razkošju udobja v potniški kabini. Prepričljive vozne lastnosti zagotavljajo štiije sodobni, zmogljivi in okolju prijazni motoiji in uravnoteženo podvozje, ki skrbi za brezskrbno, varno in udobno vožnjo. Za tiste, ki od avtomobila pričakujejo več, je carisma prava izbira. MHSUBISHI L200 Je eden redkih predstavnikov v razredu terenskih pick-upov, ki lahko zadostijo zelo različnim potrebam svojih uporabnikov. Na voljo je v različnih izvedbah kabin in tovornega prostora, priklopljiv štirikolesni pogon pa omogoča prilagodljivost vsem cestnim podlagam. Odlična kombinacija prepoznavnega sloga, kabinskega udobja in vsestranskih zmogljivost*. NOVO! Kmalu v prodaji MHSUBISHI UNCER Ime Lancer je bilo v preteklih let'h pri Mitsubishiju že sinonim za zanesljiv in tehnološko napreden avtomobil z Daljnega vzhoda. V marcu prihaja Lancer v popolnoma novi podobi, ukrojeni po vseh modnih smernicah, na voljo pa bo v elegantni limuzinski in prostorsko uporabni kombijevsiri različici. Pravi partner za tiste, ki iščejo harmonijo prostornosti, udobja in zmogljivosti. t. - • i • If,.. . • t' V-. , 11 « et.-:. v. UHCER i Pa, — • • ^ . MITSUBISHI SPACE STAR Space star predstavlja več avtomobilov, združenih v enem. Odlično se znajde v vseh okoljih inje pripravljen na vse izzive - na križaijen-je po središčih mest, v bližnji in daljni okolici in na odprtih cestah. Zaradi nekoliko dvignjene karoserije ponuja prostornost in prilagodljivost, ki jo dosegajo občutno veqi avtomobili. y / .t 46-JK-PB mm 4 t MHSUBISHIPAJFRf» Nedvomno je pajero sinonim za enega najbolj trdoživih terencev, ki je v svoji športni podobi tudi kralj ene najbolj zahtevnih preizkušenj avtomobilske tehnike, rallyja Pariz - Dakar. Več kot dva milijona zadovoljnih uporabnikov v dveh desetletjih je zgovoren dokaz, da pri premagovanju terenskih preprek in pri uglajenem obnašanju na asfaltu nima enakovrednega nasprotnika. v s£ -v. . • \ 1 ' A - . A, A. > ^ > l A I MITSUBISHI OUTLANDER Mitsubishi je svoje dolgoletne bogate izkušnje s terenskimi avtomobili, domiselno prinesel tudi v razred športno rekreacijskih terencev. Outlander ni samo modna muha, temveč lahko ponazarja življenjski slog tistih, ki živijo dinamično in so jim blizu majhne in velike avanture. Udoben na cesti, zmogljiv na brezpotjih. MITSUBISHI COLT S predstavitvijo na avtomobilskem salonu v Ženevi se bo Mit-subishijevi paleti pridružil novi malček colt, avtomobil, ki bo pisan na kožo tudi okusu slovenskih kupcev. Nova všečna oblika, tri- ali petvratna karoserija, pester izbor motorjev in opreme in sodobna tehnologija so vsekakor prepričljivi argumenti, ki bodo colta postavili v razredni vrh. 1. nagrada: 5% popusta pri nakupu vozila znamke MITSUBISHI (od 147.000 do 618.000 SIT) 2. nagrada: Vikend uporaba vozila znamke MITSUBISHI $ 3. nagrada: Dnevna uporaba vozila znamke MITSUBISHI 4 in 5. nagrada: Obvezna oprema za vozilo Trt nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešrtve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 3. marca 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka a!i Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. FW • DEČEK (NAREČNO) država v zda MODEL . VOZlU ^ MrrsuBisHi ^ URANOV DIOKSID v 1. NASEUE PRI KRANJU K- • ; 'i -- i* •K. umi k • EMIL ZATOPEK A- Srt'Ä IV. »sVc MODEL ^ VOZILA m MITSUBISHI ^ k' • k »v .•"■■f^r-'A .i« - - •• »Vi v ' i ' ' I «i. "»U k.« DEL TENIŠKE IGRE sestavil f. kalan PRIP. ZA MERJENJE HFTFOSTl VETRA NAŠ SMUČARSKI SKAKALEC (RŽ.) STARORIMSKA ZGRADBA VPUU VEZNIK MEDNARODNI JEZIK FRANCOSKI SUKAR MONET PRIPADNIKI APAČEV ZMEDA, KAOS UKPRI ČETVORKI KUMAK-TERU OSVEŽILNA PUAČA IZ POMARANČNEGA SOKA 1 MIA ŽNIDARIČ KAMEN IZ TERCIARJA antl-kvtteta ČOK ZA SEKANJE drv OTOČJE V SREDNJI AMERIKI BODEČ PLEVEL lantan LADUSKI KROV ZEMUlŠČE, OZEMUE HRVAŠKI PETROL PAS, PREDEL AMERIŠKA FILMSKA ZVEZDA NÄDO- MESTEK KOVANCA NAŠ VES-LAČ(ERIK) NOGOME-TAŠ FIGO MODEL ^ vozlu m MITSUBISHI ^ SIMBOL ZA NIKEU r KEMIČNI ELEMENT (At) AMERIŠKI MACESEN S TRDIM LESOM PRIPADNIK ITAUKOV 7v vodi- teuk:a vonta LETOPIS IZLETNIK, POPOTNIK PTICA (POG.) SUMERSKI BOG NEBA ATALOS (KRAJŠE) MODEL ^ VOZILA m MITSUBISHI ^ ŠAHISTKA KUŠNIR IGRALEC HUNTER ANAFORA, ATACAMA, EOUT, TAMARAK, URANAT PUŠČAVA V ČILU GOZDNA PTICA PEVKA LTTERARNI UKZ DIVJEGA ZAHODA (WYATT) GLAVNO MESTO ARMENUE BOŽJE-POTNIK MESTO V FRANCUl diktat TFAPEC, TEPČEK UMETNO USNJE anika horvat MUSLIMANSKO MOŠKO IME SIMBOL za TELUR NUŠA TOME UMETNOST (LAT) TATINSKA PTTCA MESTO NA AŽURNI OBAU ITAU-JANSKI PEVEC NOGOMETAŠ štUAK MODEL ^ VOZlU m MITSUBISHI ^ VRHUNEC VROČINE propaganda 1 ANDREJ BRVAR 11 12 13 14 15 21 22 23 24 25 ČRKA RUSKE ABECEDE ŠVEDSKO MOŠKO IME MODEL VOZlU MITSUBISHI BIVŠI AVS-TRUSKI SMUČAR (HANS) ALENKA PINTERIČ ukana, zvuača ČRTOMIR MIHEU temeuni zakon države GORENJSKI GLAS ARHITEKT MIHEVC STANKO LORGER AMTON FOERSTER GRŠKA ČRKA PREPROSTO UUDSTVO MATEMATIČNI IZRAZ S PESKOM UTRJENA CESTA VEUK SNOP SLAME AMERIŠKI KROKODIL PONOVTTEV BESEDE NA ZAČETKU VSAKEGA VERZA 8 10 16 17 18 26 27 28 31 32 33 34 35 r r 36 37 38 19 20 29 30 39 petek, 20. februarja 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN Črno belega BIKCA, starega 10 dni, pro-jam. ® 031/837 519 2223 prodam KRAVO simentalko s teletom, drugo tele A kontrola. » 031 /256 001 . 2231__ 'Vodarn MLADIČE NEMŠKI OVĆAR z ro-jjovnikom, odličnih staršev, cepljeni, tt 041/695 506 2248 prodam OVCKO, staro 8 mesecev, težko 28 kg, ugodno, tt 041/686 887 2255 prodam 10 dni starega BiKCA križanca. Voklo 68, 031/542 877 2261 19 marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE {20-tedenske jarkice), cepljene, deblkirani kljuni, talna vzreja zbiramo naročila, tt 23 11 767, Žabnica 2276 Prodam dva ČB BIKCA, star 10 dni. Zg. Bitnje 17, 231 23 75 2286 ŽIVALI KUPIM Kupim bikca simentalca, starega 3 tedne. ff 031/875 730 2090 Kupim BIKCA simentalca ali belgijca do 14 dni, g 041/912 135_^ Kupim BIKA simentalca od 20-300 kg. ® 533 80 54 2134 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. 031/245 415 2138 Kupim 2 BIKCA simentalca, težka od 150-200 kg. n 031/344 423 2U8 Kupim več ČEBELJIH DRUŽIN, ff 01/8392 237 21/6 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. tt 041/78 79 95 2197 Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme, starega do 10 dni. ® 041/841 632 KtHttO BetuK Hrani 9B.SMHX Glasbene ^elje: 04 231 60 60 SMS box: Q31 383 383 Marketing: 041 713 972 RAMćirMdo« ^Yiei'tS 400CK>«'I1 ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in tašča MARIJA FRANTAR roj. Knific, iz Šenčurja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja, hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Navček za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. VSI NJENI, Šenčur, Trboje, Kranj, 12. februarja 2004 ZAHVALA 11. februarja 2004 smo se poslovili od naše mame, stare mame in prastare mame MARIJE OBLAK roj. Šubic iz Škofje Loke, Mestni trg 19 Zahvaljujemo se zdravnikom ZD Škofja Loka za lajšanje bolečin in pa-tronažni sestri za obiske in nego na domu, g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ter pogrebnemu zavodu. Hvala vsem, ki ste jo pokropili, darovali sveče, izrekli sožalje, zanjo molili in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ŠkoQa Loka, Gabrška Gora, Vincarje ZAHVALA ■ v rÄCir»^ 'š ,. u v:. -. -,- - v........ ,-.v.S;v , •'v. ♦••••Ä Ob izgubi moža, očeta in deda ZDENKA REBICA Hvala vsem za izrečena sožalja in zadnje spremstvo. Za skrb se posebej zahvaljujemo zdravstvenemu osebju itcv Žena Justi,^sinova Avgust in Borut z družinama Škofja Loka, februar 2004 V SPOMIN "Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te i' zvezdah, ki sijejo name. " (M. Kačič) 19. februarja 2004 je minilo drugo žalostno leto, odkar nam je umrla naša draga žena, mami in stara mama MATILDA B URGAR rojena Ocepek Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu. VSI NJENI Valburga, 19. februarja 2004 i OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest', da je umrl KAREL SMODILA upokojeni delavec Pošte Slovenije PE Krai\j Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili včeraj, v četrtek, 19. februarja 2004, na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci Pošte Slovenije, PE Krai^j ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta JANEZA B L AZNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre osebju Bolnišnice Jesenice in dr. Rusu za požrtvovalno nego in zdravstveno oskrbo. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Navček za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga z lepo mislijo pospremili k počitku. Žalujoči: žena Darinka, sin Igor in hci Jana z družinama ter ostalo sorodstvo Zg. Bitnje, 14. februarja 2004 Ljubezen, delo in trpljenje bik) tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. V SPOMIN Minilo jc leto dni, odkar nas jc zapustil naš dragi mož, ati in stari ata \ 1 FRANC TERAN iz Šenčurja, šofer v pokoju Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu r/ VSI NJEGOVI V SPOMIN Srce t\'oje je zastalo zvon i' slovo ti je zapel, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, Je res, da te več med nami ni? 21. februarja 2004 bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat in nečak ANDREJ MARKELJ iz Smokuča Mineva leto, odkar ti je zmanjkalo življenjske moči. Sedaj hodimo tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vsak dan gori, saj to je edino, kar ti še lahko damo za vsa lepa leta, ki smo jih preživeli skupaj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate in prižgete sveče. VSI TVOJI Smokuč, 21. februarja 2004 ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi oče ALBIN STARIC iz Kranja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Stanetu Zidarju in pevcem za lep obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI zadnje novice / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo fHi, S»ik»Ko, J/iZ fc IfAKb GteO^ VSAK O^f^ v to: ndtOmA PETEK od-4°C do 1 °C SOBOTA NEDEUA od 3°C do6°C Danes, v petek, bo delno jasno. Jutri, v soboto, se bo spet pooblačilo. Čez dan se bodo začele pojavljati padavine, po nižinah sprva še rahel sneg, popoldne pa v glavnem dež. Ponekod se bo lahko pojavljala poledica. V nedeljo bo oblačno In bolj ali manj deževno. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. V Med počitnicami bodo otroci lahko izbirali med številnimi prostočasnimi dejavnostmi. Kranj - Zimske počitnice so pred vrati in šolarji bodo vsaj za nekaj časa lahko pozabili na šolske obveznosti. Dolgčas jim kljub temu zagotovo ne bo, saj so zanje v različnih organizacijah pripravili pestre počitniške dejavnosti. Za vesele zimske počitnice bodo v Kranju med drugim poskrbeli pri društvu prijateljev mladine, kjer so pripravili pester izbor počitniških aktivnosti. Kranjski zavod za šport organizira rekreativno plavanje v pokritem olimpijskem bazenu, v tekstilni šoli pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji namiznega tenisa. Studio Tango in plesna šola Urška vabita v počitniške plesne tečaje, društvo Domen pa organizira smučarski živ žav na Starem vrhu. Smučarski tečaj na Starem vrhu organizirata tudi smučarski klub Alpetour in prodajalna Elan Skofja Loka, prijaviti seje mogoče še danes in jutri. Obilo zabave obljubljajo še v Mladinskem centru Kranj, kjer bodo med drugim organizirali sankanje na Jezerskem, po- v hod v maskah na Smarjetno goro in kopanje v Termah Sno-vik. Od počitnic se bodo posIo- 1 babici in dedku v Mokricah. Vsak dan se bomo šli kopat v Čateške toplice. Treba pa se bo tudi učiti, saj bo en teden po počitnicah že konferenca." V ponedeljek se bodo začele počitnice tudi na Gorenjskem. vili z zaključno zabavo v petek. Za bolj ustvarjalne bodo kot nalašč delavnice v vrtcu Biba v Zg. Bitnjah. Izdelovali bodo rože iz papirja in voščilnice, slikali na vaze in še marsikaj. Na izlet v neznano se bodo otroci lahko podali s planinskim društvom Slovenski Javornik -Koroška Bela, mladinski odsek planinskega društva Jesenice pa obljublja pet dni smučanja, tudi turnega, družabnih večerov in likovnih delavnic v zimskem taboru na Vršiču. Dolgčas bodo Naprej na Emi, potem v Mexikani Ljubljana - Slovenski poslanec, ki ga je decembra lani European Voice v Bruslju razglasil za Evropejca leta 2003, Lojze Peterle, je v nedeljo zvečer po končanem finalnem izboru Eme na tiskovni konferenci čestital zmagovalcema duu Platin, v sredo zvečer pa je v Cantini Mexikana v Ljubljani pripravil manjši, a prisrčen sprejem za novinarje. Idejo za večer je dobil pred časom med nekim ne tako uradnim intervjujem, poimenoval pa ga je ''en fejst večer z Lojzetom, SaŠom in Vami." Družabni večerje uspel, saj kadar povabite v goste Saša Hribarja, to pomeni, da povabite tudi številne politike in znane osebnosti, ki jih pričara s pomočjo glasovnega posnemanja. Glasba in okusni mehiški prigrizki so izbrano druščino povabljenih sprostili, Sašov humor - na "naš in evropski račun", pa jih je nasmejal do solz. Alenka Brun Čestitamo mladoporočencem Jesenice, 7. februarja - ELENA SIMONA PAUN in NEDAD DELIĆ iz Hrušice št. 70 Škofja Loka, 7. februarja - BORUT BEZLAJ in TANJA KRA-GELJ Jesenice, 14. februarja - MARKO STRUNA z Lipe 61 in DIJANA ČVOROVIČ z Jesenic, C. Cirila Tavčarja 8; MEHMED MID-ŽAN z Jesenic, Delavska ul. 3 in MERSIHA BRKIČ iz Kranja, Trg Prešernove brigade 10. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino ča-sopisa. r pCI tU 97.3 M« ^oHumf ßE^^Het RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si V fS lo; POSLUŠAfSlA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM otroci na Jesenicah lahko preganjali še v delavnicah, ki jih bodo pripravili v otroškem oddelku knjižnice Jesenice in na posameznih osnovnih šolah, udeležili se bodo lahko tudi Številnih športnih dejavnosti. Ustvarjalnim delavnicam se bodo lahko pridružili tudi tržiški otroci v knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Razen tega zanje pripravljajo smučarska tečaja na Zelenici in v Bodentalu, taborniki pa organizirajo štiridnevno zimovanje na Planini Šija. Kako bodo preživljali počitnice, pa nam je zaupalo tudi nekaj mladih, ki smo jih ustavili na ulici. Tina Frigelj, Srednja gostinska in turistična šola Radovljica: "Počitnice bom preživela pri Špela Novak, Lea Sitar in Ai\ja Snedec, Biotehniška šola Kranj: "Kakšnih posebnih načrtov nimamo, bomo kar doma. Hodile bom ven, ga 'žurale*, gledale televizijo in brskale po Internetu, pa tudi drsale. Skratka, prav počitniško. Na učenje ne bomo niti pomislile." Anže Cunk, osnovna Šola Franceta Pre- "S starši serna: bomo šli najverjetneje na morje. V Zadru imamo namreč apartma. Vozili se bomo s čolnom in lovili ribe. Kakšen dan bom šel tudi smučat. Ker takoj v ponedeljek po počitnicah pišemo zgodovino, pa se bo treba tudi uČiti." Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič, Tina Doki GLASOV JEZ Vse nsüboijse, župan Kranj - Kranjski župan Mohor Bogataj svojega 48. rojstnega dneva, ki ga je praznoval v torek, sicer ni izkoristil za medijski pomp, kot to znajo, resda predvsem ob okroglih obletnicah, nekateri njegovi kolegi, zato pa je za presenečenje dan kasneje na seji mestne-'ga sveta poskrbel svetnik stranke mladih Slovenije Beno Fekonja. Ko so svetniki nizali svoje pobude in vprašanja občinski upravi, je za župana predlagal zdravico. In jo tudi zapel: Vse najboljše za te ... dragi župan ... Pritegnila mu je le peščica. Zakaj je večina ostala nema, lahko samo ugibamo: ker župan ni dal za pijačo ali pa zato, ker petje zdravice preprosto ne sodi v razgreto sejno ozračje. Je pa gotovo vedel, zakaj poje. Beno Fekonja, kije županu blizu. Ne nazadnje zavod Mladinska mreža pri študentski organizaciji Fakultete za organizacijske vede prireja vrsto veselic, kijih občina sofinancira. No, ja, pa vse najboljše, župan. Na sejah se (še) bolj potijo Medobčinske športne igre delavcev in delavk obČin Škofja Loka, Gorenja - vas - Poljane, Železniki in Žiri so z leti prerasle v množično druženje domačinov na škofjeloškem koncu, ki je tudi sicer poznan po množici dobrih športnikov in rekreativcev. Tako ni čudno, da so povabilu (sicer med zadnjimi) sledili tudi člani občinskega sveta, ki jih za tekme spodbuja in pripravlja zlasti podžupan Dušan Krajnik. Organizatorji so ga na sobotni prireditvi - ob zaključku že 23. športnih iger - zato nagradili s simboličnim priznanjem, podžupan Krajnik pa je priznal, da se občinski svetniki Še vedno večkrat spotijo na sejah in sestankih kot na športnih terenih. Toda, ker je znano dejstvo, da zdrav duh biva i' zdravem telesu, je pričakovati, da se bodo v naslednjih letih občinski možje vedno večkrat potili zgolj na prizoriščih športnih tekmovanj. Usode Milena Miklavčič Knjigo lahko naročite po telefonu: 04 201 42 41 samo 990 SIT S i Milenine zgodbe izšle v knjigi "H C» • - . . Naročilnica za knjigo Usode Naročam knjigo usode po ceni 990 SIT + poštnina. me in priimek Ulica, hišna številka, pošta in kraj Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1, 4000 Kranj. GLAS /a r«v hi'letimo čas! +