Celje - skladišče smaL. Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 15 Rogaška Slatina September 1987 COBISS O Kratek pregled poletnih aktualnih dogodkov Vroče poletje -kakšna jesen? Kakor smo bili prejšnja leta vajeni poletnega mrtvila na vseh področjih, tako se letos neprestano nekaj dogaja. Žal je večina teh dogodkov takšnih, da nanje kot družba ne moremo biti ponosni — prej nasprotno — sram nas je lahko. To so dogodki, ki vzbujajo nejevoljo in nezadovoljstvo med ljudimi, ki se vse težje pretolčejo iz meseca v mesec. Pa se spomnimo nekaterih teh dogodkov: v mesecu juliju smo zvedeli, da je inflacija poskočila na preko 100% in da smo tako prebili mejo, po kateri je inflacijo dosti težje ukrotiti. - Agrokomec je »nasankal« celo Jugoslavijo z kupom nevrednega papirja, ki ga je izdajal in tako zamenjal Narodno banko v njeni vlogi. Seveda so mu pri tem pomagali najrazličnejši »botri«, pa ne zastonj. - O dogodkih v Vevčanih smo dobivali silno nasprotujoče si vesti in še danes se nikomur ne mudi, da bi raziskal zadevo do dna. Lep primer kako si lahko grupica vodilnih ljudi po občinski ravni prigrabi oblast, manipulira z ljudmi in zapre informacije. V mesecu avgustu smo izvozili za 1.071.563 ZDA dolarjev, skupaj v osmih mesecih pa za 8.356.219 ZDA dolarjev, kar je za 9,4% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Oba podatka sta izračunana iz srednjih tečajev tujih valut konec mesecev. Za september načrtujemo izvoz v znesku 1,32 milijona ZDA dolarjev. Glede na zadovoljiv obseg naročil do konca leta in na dejstvo da so poletni meseci in vročina za nami — je realno pričakovati, da bomo realizirali letni načrt izvoza v znesku 13,2 milijona ZDA dolarjev. - Stavke in prekinitve dela večjega obsega na mnogih koncih Jugoslavije, kažejo na to, da je mnogim že prekipelo. - Dodatno so pa razburjale javnost velike podražitve moke in kruha, premoga in mnogih drugih za življenje pomembnih dobrin. Morda smo pri tem kaj izpustili, a že samo zgoraj našteti dogodki kažejo, da nam vajeti na mnogih področjih bežijo iz rok. Na gospodarskem področju, kjer je kriza najbolj očitna, se mnogi nadejajo, da bodo našli varstvo v zavetju obubožane države. Vsi trkajo na karto pomembnosti njihove proizvodnje in vsi si želijo poseben status pa naj gre za proizvodnjo zdravil, energetiko in premogovništvo, kmetijstvo in prehrambeno industrijo, težko industrijo, pomembne skupne izvozne projekte itd. Živeti v okrilju in zavetju mogočnega skrbnika, čeprav obubožanega, je še vedno iluzija pretežnega dela našega gospodarstva, kateremu so besede o odprtosti meje, tržnemu gospodarstvu in konkurenci le dobrodošla tema pogovora, o kateri se pogovarjajo s figo v žepu. A po vsem, kar se je letos poleti dogajalo, lahko menda ugotovimo, da je čas iluzij res nepovratno minil. In prej, ko se bomo tega zavedli prav vsi, prej bomo lahko uspešnejše zaustavili nega- Preberile! Načrtovanju proizvodnje moramo posvetiti še več pozornosti____________2 Miller - Rogaška Event 4 Usklajevanje samoupravnih aktov____5 Ob stalnih spremembah obračunskih predpisov 6 Delovni koledar za leto 1988____________7 Zmanjšan delež stroškov energije v celotnem prihodku_____________8 8. oktobra ’87 na referendum___________9 Steklar, naše glasilo!__9 Visoki stroški za prehrano?_______ 10 MDA Fruška gora -partizanska pot_____10 Oktober - mesec varstva pred požarom_________H V juliju nas je bilo največ!_____________12 Tudi mi lahko prispevamo k varstvu okolja!___14 Delovanje skupnosti učencev Steklarske šole 14 Najboljše ekipe iz TOZD Osnovna izdelava__15 Nagradna križanka številka 143 16 V_________________________/ tivna gibanja. Ta bo pa mogoče le, če bo v tem sodelovala večina delovnih ljudi, ki pa mora biti prepričana, da se sedaj nečemu odreka za boljši jutri. Samo odgovornejše in bolj zavzeto delo ob hkratnem zmanjšanju apetitov vsem tistim, ki posegajo v dohodek, ne glede na to s čim to upravičujejo, lahko ob premišljeni ekonomski politiki, ki ne bo nikomur že vnaprej zagotavljala boljšega položaja, pričakujemo pozitivne premike. A to bo prekleto težka naloga, kajti streti bo potrebno prene-kateri odpor tistih, ki so lagodno živeli, zmanjšati moč vsemogočne birokracije in vztrajati na začrtani poti. Vse to, o čemer smo pisali do sedaj se tiče višjih ravni - nekako odmaknjeno od nas in našega vsakdanjega dela in težav s katerimi se pri tem soočamo. To pa ne pomeni, da je pri nas vse tako kot bi moralo biti in bi_lahko bilo. A s tem, ko smo preveč pod vpli- vom zunanjih dogodkov in povzročiteljev, ki vplivajo na naše poslovanje, podzavestno pozabljamo, da je dosti tega za postoriti tudi v naši sredini. Kajti le dobro organizirani, bomo lahko uspešno gospodarili v teh negotovih gospodarskih časih. Pri tem bi se lahko spomnili izreka, ki pravi: neumen je tisti, ki se ne uči na napakah drugih. Z. N. Mirko Trunkeij o načrtovanju in pripravi proizvodnje Načrtovanju proizvodnje moramo, posvetiti še več pozornosti! Zadnje čase večkrat slišimo govorice kako se je zadnja leta naš proizvodni program razširil, postal bolj zahteven tako za proizvodnjo, kot v načrtovanju. O tem smo se pogovarjali z enim od tistih naših sodelavcev, ki zagotovo najbolje poznajo našo proizvodnjo, njeno načrtovanje ter spremljanje od sprejemanja naročil, izdelave, plemenitenja, pa vse do skladiščenja izdelkov. To je Mirko Trunkeij, ki že deset let dela kot lanser proizvodnje v naši delovni organizaciji, pred tem pa je delal na delovnem mestu glavnega obratovodje in še pred tem obratovodja pri peči. Po poklicu je kemijski tehnik, ki že leta vsakodnevno živi s to našo specifično steklarsko proizvodnjo, ki jo dodobra pozna. - Dobro ste seznanjeni z vsakodnevnim delovnim in proizvodnim utripom Steklarne, saj na osnovi naročil razporejate delo posameznim tozdom, od-, delkom in skupinam. Kaj se je zadnja leta spremenilo? Pred leti smo načrtovali tako, da smo pri načrtovnaju izhajali izključno iz proizvodnih kapacitet in možnega števila izdelanih kosov pri pečeh. Takrat so bili steklarji ali steklopihači v večini in smo prcjdali večji del proizvodnje v kristalin izvedbi. Pri načrtovanju ni bilo večjih težav, saj so bili izdelani kosi pri pečeh osnovni kazalci uspešnosti dela Steklarne. Proces izdelave posmeznega artikla je bil hitro zaključen, v vsakem trenutku smo lahko spremljali uspešnost proizvodnje po vseh njenih fazah vse do vskladiš-čenih kosov. Po novi investiciji, ko so se kapacitete v brusilnicah bistveno povečale in ko je bil zaslužek Steklarne v pretežni meri odvisen od brušenega kristala smo potrebovali zaradi zahtevnosti načrtovanja veliko več kvalitetnejših podatkov in naporov vseh v proizvodni ciklus vključenih delavcev. Prva in zahtevna naloga je pravočasno zagotoviti naročla kupcev z vsemi potrebnimi podatki od designa, embali- ranja, etiketiranja, rokov izdelave, zahtevane kvalitete - kar nam jev začetni fazi, pa tudi še sedaj, povzročalo veliko težav. Te težave se pojavljajo iz meseca v mesec, istočasno pa je potrebno priznati, da se tudi v komerciali pri pravočasnem zagotavljanju teh podatkov srečujejo z mnogimi težavami predvsem s tujimi kupci. Načrtovanje je še posebej zahtevno zaradi tega, ker je Mirko Trunkeij časovno oziroma terminsko opredeljeno. Načrt moramo pripraviti v zadovoljivi kvaliteti pravočasno. Kakšna je vaša primerjava sedanjega izbora s tistim pred leti? Pred leti je planiranje in potek proizvodnje omogočal celovit pregled celotne proizvodnje, tako dnevne kot mesečne, po vseh njenih fazah. Izbor je že tokrat bil sicer širok, vendar ne tako zahteven, naročeni kosi po artiklu so bili med 10.000 in 30.000 kosi po artiklu. Takšno proizvodnjo smo dokaj dobro obvladali in odgovorni v svojih oddelkih so v vsakem trenutku lahko dali podatek o vseh fazah proizvodnje določenega artikla. Današnji proizvodni program je gotovo neprimerljivo zahtevnejši po širini in raznolikosti izdelkov. To nam hromi dotok dobrih informacij, saj se je pojavila cela vrsta novih vplivnih dejavnikov. Služba priprave dela se ni širila in dograjevala v takšnem obsegu in kvaliteti, kot se je širil obseg, veličina in zahtevnost pro-izvodneg programa. - Kako vendar bolj zadostiti zahtevam spremenjene in zahtevnejše proizvodnje in tehnologije? Lotili smo se naloge, da bi v najkrajšem času na področju priprave in načrtovanja proizvodnje dosegli ustrezne kakovostne premike. Pri iskanju najbolj ustreznih rešitev smo upoštevali lastne izkušnje in pozitivne izkušnje iz materialov, ki jih je o tej problematiki pripravil Zavod za produktivnost dela iz Kranja. - Kako torej nastane mesečni proizvodni načrt? Vedno gre za usklajevanje med željami naročnikov na eni, ter proizvod-no-tehničnimi možnostmi ročne proizvodnje pri pečeh, proizvodne linije na O pihalnem avtomatu in vvalter stiskalni- £ Pazljvejšemu ravnanju s steklenimi izdelki bi veljalo nameniti več pozornosti (foto: Z. Novak) Mojster - vodja učne brigade Ivan Furjan pri vsakdanjem delu (foto: Z. Novak) ci, ter v brusilnicah, po drugi strani. P'rav to usklajevanje je največkrat glavna ovira, da mesečni proizvodni načrti niso izdelani pravočasno, kar ima za posledico, da tudi priprava proizvodnje zaradi tega ni vedno takšna kot bi morala biti oziroma, da zamuja. Dogaja se, da imamo v nekaterih mesecih preveč proizvodnje ročno pihanega stekla in premalo spihalne linije in stiskalnice ali pa obratno. Pri brusilnicah se zaradi tega pojavljajo težave, ker za optimalno izkriščanje brusilni-ških kapacitet v osnovni proizvodnji zaradi vsega prej omenjenega ne moremo zagotavljati najustreznejšega izbora. - Kaj naj ukrenemo? Izkušnje kažejo, da ob vseh težavah v zvezi z načrtovanjem proizvodnje tako v Osnovni izdelavi kot Kristalu in ostalih tozdih leži glavno breme na komerciali. Le-ta mora sprotno spremljati razpoložljive kapacitete v Steklarni v celoti in poslovne partnerje pripraviti do takšnih naročil, da bodo pri lansi-ranju proizvodnje vsi tozdi in oddelki optimalno izkoriščeni. Preiti je treba položaj, da smo planirali proizvodnjo in potem ugotavljali kaj zmoremo in kaj ne. Potrebno je da gre, kolikor je to glede na tržne možnosti pač mogoče, proces v obratni smeri. To pa pomeni - najprej ugotoviti razpoložljive proizvodne kapacitete v vseh tozdih glede na vso specifikacijo in to 'naj bo osnova za izdelavo plana v določenem obdobju. Vendar je to proces dolgoročne narave, ki bi pa zagotavljal, da bi zastavljene načrte tudi kvalitetneje izvrševali. - Kaj menite o širini proizvodnega izbora in ali lahko tako velika delovna organizacija kot je naša, dela skoraj izključno po naročilih kupcev in ali je en mesec res tisti optimalni proces O planiranja ? w Izredno velike težave nam povzroča in nam še bo povzročal širok izbor v proizvodnji. Dejstvo je takšno, da so minili časi velikih naročil od deset do trideset tisoč kosov za en proizvod. Danes smo že zadovoljni s številko, ki dosega od 1000 do 2000 kosov, da ne govorimo o naročilih, ki so tudi občutno manjša. Naj navedem samo nekaj podatkov kakšne težave nam povzročajo takšna naročila: - priprava dnevne proizvodnje in predvidevanje vskladiščenih kosov so izredno težka. To povzroča, da imamo v skladišču veliko število kosov ostankov takšnih majhnih naročil, - velika je poraba lesenih modelov, kar je dandanes že velik materialni strošek, - velike težave imajo tudi v Dodelavi, ker je potrebno za vsak artikel ustrezno naravnati stroje za rezanje in tako izgubljamo dragoceni čas, ^ - pri tako širokem izboru majhnih naročil je večja možnost zamenjave različnih sicer podobnih in zaradi tega po nepotrebnem izgubljamo zaupanje kupcev itd. Na daljši rok je pa rešitev gotovo v tem, da si z našim lastnim designom oblikujemo kvaliteten lasten izbor, ki ga bomo v bodoče nudili kupcem in si tako olajšali proizvodne težave. Če bi nam to uspelo, bi polproizvode oziroma svinčeno gladko, lahko pripravili v večjih serijah na zalogo, kar bi pocenilo proizvodnjo in omogočilo kvalitetnejše delo. - Načrtovanje proizvodnje zahteva tudi analizo obnovljenega dela. Kako je s tem in kje smo najbolj »tanki«? Izredno pomemben je odgovoren način priprave naročil v komerciali z vsemi podrobnostmi. Zaradi zahtevnosti in širine izbora, bi se morali vsi operativni vodstveni delavci, ki se ukvarjajo z organizacijo proizvodnje še podrobneje seznaniti s plani proizvodnje v celoti in s svojo strokovnostjo vplivati na optimalno realizacijo planov. Boljše in temeljitejše izkoriščanje delovnega časa je prvi predpogoj za dosego tega cilja, ker so vsi podatki, ki se zajemajo v planu upoštevani za polno koriščen delovni čas. Pomembna je tudi služba normiranja, ki v takšni, pretežno ročni proizvodnji igra izredno pomembno vlogo. Sedaj s kvaliteto razpoložljivih podatkov ne moremo biti zadovoljni. Tudi služba kontrola kvalitete ima lahko izredno velik vpliv na doseganje zastavljenih ciljev. S svojo aktivnostjo lahko vpliva na dosežene izplene, skrbeti pa mora za pravilno zaščito kvalitetnih kriterijev vsakega posameznega kupca in za poslovni ugled steklarne, ki se odseva skozi kvaliteto končnih izdelkov. S pravočasnim ukrepanjem in opazovanjem na napake lahko prihrani marsikak kos. Vzemimo na primer, da pri vsaki brigadi izloči dnevno samo 5 kosov več kot je potrebno - že samo to pomeni 50.000 kosov letno. Tej službi bi morali konkretneje pripraviti določena pravila obnašanja in ukrepanja tako splošna kot za vsakega kupca posebei. - Kaj bi lahko napisali za povzetek? Hitreje moramo pristopiti k organiziranju oziroma reorganiziranju operativne priprave dela, da bomo v kar največji meri kos zahtevam, kijih pred nas postavlja vsakdan. Pri tem se na srečo zavedamo dejstva, da delamo pretežno za izvoz, za znanega kupca, da je on tisti, ki ima »glavno besedo« in da se moramo mi prilagajati tržišču. To naj bi bilo izhodišče za to, da bi poiskali pravo razmerje med željami in naročili kupcev ter našimi proizvod-no-tehničnimi možnostmi, ob upoštevanju zahteve, da še nadalje ohranimo našo veliko prednost - gibčnost proizvodnje. Z. N. Zanimiva akcija pospeševanja prodaje Miller -Rogaška Event V času od 3. julija do 21. julija sva se v ZDA mudila Karli Holešek in pisec tega članka. Namen najine poti je bil udeležba na akciji pospeševanja prodaje, imenovani Miller Rogaška Event. Na tržišču ZDA se ogromna sredstva porabijo za pospeševanje prodaje... Po koncu II. svetovne vojne ter v petdesetih in šestdesetih letih so se vsa svetovna gospodarstva začela zelo hitro razvijati. Potrebno je bilo odpraviti posledice divjanja vojne. Tržišča so bila nenasičena, pomanjkanja različnih vrst blaga so bila vsakdanjost. V takšnem položaju so proizvodne delovne organizacije oziroma podjetja stremela le za maksimalno izkoriščenostjo zmogljivosti. Prodaja izdelkov je bila vnaprej zagotovljena. Visoke stopnje gospodarske rasti so bile logična posledica takšnih razmer gospodarjenja. Seveda pa takšen položaj ni mogel trajati v neskončnost. Spremembe so začutili najprej v najbolj razvitih deželah. Zaradi pojava drugih proizvajalcev v istovrstni panogi prodaja naenkrat ni bila več vnaprej zagotovljena. Konkurenca je postala vsakdanjost. S pojavom konkurence pa se je začel tudi neizprosen boj za potrošnika. Proizvajalci in ostali udeleženci blagovno-denarne menjave so morali temeljito spremeniti svojo poslovno strategijo. Tržišče je pričelo narekovati kvaliteto. Ponudba je presegla povpraševanje in tržišča so postala zasičena. Vse zgoraj navedeno še posebej drži za tržišča ZDA. Gre za zelo odprto tržišče, kamor ima dostop skoraj vsakdo. Domača, ameriška ponudba se na istem tržišču srečuje s tujo, uvoženo ponudbo. V poplavi raznih vrst blaga ima največ uspeha tisti, ki prodaja kakovostno blago z dobro uveljavljeno blagovno znamko po konkurenčnih cenah. Potrošnika je po možnosti potrebno prepričati še preden pride v trgovino, za katero vrsto blaga se bo odločil. To pa je naloga pospeševanja prodaje. Izdatki za takšne dejavnosti so v ZDA zares zelo visoki. Barvna fotografija v znani reviji stane tudi 50.000 dolaijev, reklamni film, kjer kaka znana osebnost izjavnega življenja reklamira določeno blago pa tudi 100.000 dolarjev in več. Steklarna že dolgo sodeluje v tovrstnih akcijah Vemo, da je Steklarna že preko petindvajset let prisotna na ameriškem tržišču. V strukturi prodaje danes predstavlja to tržišče približno 70% vse prodaje na tuje. In kaj je bilo v preteklosti storjeno za izgradnjo imena Rogaška? Nekatere verige veleblagovnic že od vsega začetka uporabljajo ime Rogaška oz. prodajajo izdelke pod našim imenom. Izvedene so bile tudi propagandne akcije manjšega obsega, za reklamiranje v večjem obsegu pa glede na ceno, ki bi jo za to morali plačati in glede na razpoložljiva finančna sredstva ni bilo niti misliti. Leta 1980 se je rodila ideja, kako bi z razmeroma majhnimi stroški za obe strani lahko izvedli učinkovito akcijo pospeševanja prodaje. Šlo je za demonstracijo brušenja pred očmi potrošnika neposredno v trgovinah. Ker takšna demonstracija brušenja samo v eni trgovini ne bi bila preveč efektna, so bile zajete trgovine po vsej ZDA. Macy’s in Macy Co., ki sta začeli z Eventi, sta bili z rezultati zelo zad&-voljni. V ZDA uporabljamo tudi prodajne kanale preko Specializiranih grosistov - uvoznikov. Ti prodajajo naše izdelke pod svojo blagovno znamko, izjema je le firma Miller Rogaška oz. MRI. Ta firma je trenutno naš naj večji poslovni partner. V Dallasu Tretjega julija zgodaj sva s Karlijem krenila iz Rogaške na letališče v Zagreb, od koder sva z štiriurno zamudo, z letalom DC-10, poletela v New York. Tja smo prileteli namesto popoldne šele zvečer. Zaradi »točnosti« Jata si tako nisva uspela ogledati trgovin Blo-oningdale in Macy, kjer prodajajo naše steklo. Časa je bilo le za kratek pomenek z predstavniki MRI. Naslednji dan zgodaj zjutraj sva nadaljevala pot za Dallas. Takoj po pristanku in srečanju z Rickom Millerjem smo se odpeljali na prizorišče velikega velesejma v Dallasu. Ža primerjavo naj povem, da je Zagrebški velesejem v primeri s tistim v Dallasu zelo, zelo neznatna zadeva. Firma MRI ima v prostorih sejma v Dallasu stalno vzorčno sobo. Temno modri zidovi, steklene, v jeklene žice vpete police, halogenska osvetlitev, in paleta naših izdelkov, od že vpeljanih, na tržišču poznanih linij, do popolnoma nove, spomladi razvite kolekcije -je kratek opis zelo lepe vzorčne sobe. Da MRI pričakuje od sejma v Dallasu ugodne rezultate, jem razbral takoj po predstavitvi petih »salesmanov« (trgovski potniki, op. pisca). V normalnih okoliščinah je v vzorčni sobi le eden. Še isti dan sva s Karlijem usposobila majhen prenosni brusilni stroj za obratovanje. Da bi kar največ ljudi lahko videlo, kaj se dogaja, smo stroj postavili kar ob vhodna vrata. Karli seveda ni mogel zdržati in tako so naši prvi gostje bili kar »salesmani« ki so z veliko zanimanja in z vprašanji spremljali Karlijeve veščine. Veliko zanimanje za akcijo tako v Dallasu... Naslednji dan sva ob deveti uri zjutraj s Karlijem bila na svojih mestih, Karli pripravljen, da pokaže vse kar zna, jaz pa da bom odgovarjal na različna vprašanja. Karli je pognal brusilni stroj, vprašanja pa so začela deževati. Šele ob osmih zvečer sva si oddahnila. V takšnem ritmu sva nato živela pet dni, kolikor sva bila v Dallasu. Na trenutke seje v vzorčni sobi zbralo toliko ljudi, da je postala premajhna. Opazovalci so popolnoma zasedli prostor tudi na hodniku, tako da so naključni mimoidoči morali poiskati drugi prehod. Kadar je bilo vseh pet »salesmanov« zasedeno s strankami, sem tudi sam priskočil na pomoč pri prodaji. Tako sem celo pridobil nekaj strank, ki doslej niso kupovale izdelkov Rogaške. Vse stranke, s katerimi sva s Karlijem govorila, so demonstracije brušenja sprejele zelo dobro. Večina je prvič videla brušenje. Mnogi izmed njih so bili prepričani, da so vsi izdelki strojno delo. Vsi po vrsti so bili izredno veseli darila, majhnega obtežilnika, na katerega jim je Karli vgraviral datum in tekst po želji. »Tole bomo spravili za večno«, so bile pogosto izrečene besede. .. kot Atlanti Najina druga postaja je bil sejem v Atlanti. Taje za razliko od velesejma v Dallasu manjšega obsega in bolj specializiran za darilne izdelke. Razstavni prostori so prav v centru mesta, vzorčna soba v enajstem nadstropju. Po velikosti je manjša od tiste v Dallasu, vendar zelo okusno urejena. Tudi tu sva s Karlijem postavila brusilni stroj Karli Holešek in Darko Boršič med kupci v trgovini Maier & Berkele iz AÜante v ZDA prav ob vhod. Najin delovni dan se ni razlikoval od tistega v Dallasu, ogromno ljudi, ogromno vprašanj, veliko iz-brušenih in vgraviranih kosov. Še sedaj se živo spomnim Karlija, ki je zvečer dobesedno obsedel utrujen na stolu. V času sejma smo se dogovorili, da bova zadnje tri dni s Karlijem gosta v specializiranih trgovinah. Na koncu v verigi draguljarn Maier & Berkele Gre za trgovine na zelo visokem nivoju. Že po kratkem ogledu prve trgovine, v predelu Atlante imenovanem DECATUR, sva s Karlijem ugotovila, da prodajajo le izdelke zelo visoke kakovosti, npr. porcelan Wedgwood, diamante iz Južnoafriške republike, od stekla pa sva zasledila izdelke firme Baccarat, Waterford, Oreffors, in seveda Rogaške. Naši izdelki so bili razstavljeni na centralnem mestu v trgovini. Med delom so naju obiskali tudi predstavniki tiska. Zadnja dva dni Eventa naju je gostila prav tako Maier & Berkele Posebej mi je v spominu ostala starejša gospa, ki je izbirala darilo za svojo hčer. Sprva seje odločala za Jilly bean j ar. Ko ji je Karli pokazal vgravirani tekst, ki gaje želela, seje takoj odločila za nadaljnje nakupe. Kupila je deset različnih izdelkov. Še nekgj o ustrežljivosti prodajnega osebja; gospa je želela štiri Jilly bean j ar, na zalogi pa jih niso imeli toliko. Takoj so organizirali avtomobil, kije manjkajočega Jilly bean jar pripeljal iz druge trgovine, gospe pa so se seveda opravičili, ker ga niso imeli na zalogi. Besede »nimamo« ne poznajo. N^j omenim, da naju je s Karlijem Usklajevanje samoupravnih aktov, ki urejajo področje razporejanja sredstev za osebne dohodke in delitev' osebnih dohodkov bo potekalo v dveh fazah. Razen že omenjenih dveh druž- obiskal g. Frank Maier senior, n^jstarejši izmed treh oseb z istim imenom, star oseminsedemdeset let in lastnik vseh trgovin. Z velikim zanimanjem si je ogledal, kako mu je Karli zbrusil poseben vzorec na kelih. Razšli smo se kot pravi prijatelji s povabilom, naj jih spet obiščemo. Povečan obseg prodaje v času Eventa Povedati moram, da se je ta Event v nečem razlikoval od prejšnjih, ti so bili namenjeni končnemu potrošniku. Ta Event je bil namenjen lastnikom trgovin in raznim drugim nakupovalcem; se pravi osebam, ki nato izdelke naprej prodajajo končnemu potrošniku. Vsi so dejali, da bodo imeli kaj povedati svojim strankam. In fizični rezultati: več kot stoodstot- benih dogovorov pa bo pri usklajevanju potrebno upoštevati še Zakon o celotnem prihodku in dohodku, kakor tudi Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. no povečanje na obeh sejmih glede na prodajo leto nazaj. Nazaj domov Na letališču v New Yorku sem Karlija vprašal, ali bo Jato v DC-10 tokrat poletel točno. »Storim vse, da bomo imeli najmanj dve uri zamude, «je dejal. Spet se je zmotil, poleteli smo zopet s štirimi urami zamude. Še na letališču v New Yorku smo imeli probleme z desnim motorjem, ki seje pregreval. Daje letalo tehnično brezhibno, je pilot objavil šele, ko smo že leteli nad Jugoslavijo. Ko v Beogradu nisem dobil prtljage, ki se je izgubila, me je takoj potolažil uslužbenec, ki mi je v šali dejal: »Glavno, da ste prišli živi in zdravi, prtljaga ni problem«. In res sva bila vesela, da sva spet doma. DARKO BORŠIČ Dopolnjen samoupravni sporazum / V prvi fazi je potrebno spremeniti oziroma dopolniti Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Osnutek omenjenega sporazuma je že pripravljen in ga bo delavski svet DO na prvi prihodnji seji obravnaval ter dal v javno razpravo. V osnutek sporazuma so vnešena nekatera nova določila, zlasti pa: - določila, da se sredstva za osebne dohodke oblikujejo v odvisnosti od dosežene enotne mere uspešnosti, - določila o obračunavanju in izplačevanju osebnih dohodkov iz naslova živega in minulega dela, - določila o obračunavanju in izplačevanju osebnih dohodkov v primeru Spremembe družbenega dogovora o osebnih dohodkih Usklajevanje samoupravnih aktov V letošnjem letu sprejete spremembe zveznega in republiškega družbenega dogovora o dohodku nalagajo vsem organizacijam združenega dela, da do 25. septembra uskladijo svoje samoupravne akte o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z določili obeh dogovorov. V celoti morajo biti samoupravni akti usklajeni do konca leta. nelikvidnosti, motenj pri poslovanju ali izgube, 1 - določila o oblikovanju in porabi sredstev sklada skupne porabe. Oblikovanje sredstev za osebne dohodke Sredstva za osebne dohodke se oblikujejo od odvisnosti dosežene enotne mere uspešnosti, katera se izračuna na podlagi izhodiščnih vrednosti naslednjih pokazateljev: bruto osebni dohodek na delavca v gospodarstvu, faktor odstopanja osebnih dohodkov v gospodarstvu, sredstev splošne porabe v gospodarstvu in akumulacija na povprečno porabljena sredstva v podskupini dejavnosti. Tako določena možna sredstva za osebne dohodke se korigirajo še s faktorjem, določenim za neto doseženi učinek izvoza na konvertibilno področje. S takšnim oblikovanjem sredstev za osebne dohodke se mora upoštevati soodvisnost istih od akumulacije, katera mora naraščati praviloma hitreje kot sredstva za osebne dohodke. Kljub tako izračunanim možnim sredstev za osebne dohodke pa so le ti odvisni od razpoložljivega čistega dohodka. Družbeno primeren obseg sredstev se ugotavlja na nivoju delovne organizacije. OD iz naslova živega in minulega dela V osnutku sporazuma je v skladu z družbenim dogovorom določeno, da se osebni dohodki obračunavajo in izplačujejo na, osnovi živega dela in na osnovi gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi - minulega dela. Osebni dohodek delavca iz živega dela je odvisen od: - količine opravljenega dela, - kvalitete opravljenega dela, - posebnih delovnih pogojev in - skupne delovne dobe. Osebni dohodek delavca iz minulega dela je odvisen od tega, koliko je delavec s svojim delom prispeval k povečanju dohodka temeljne organizacije. Glavno merilo za ugotavljanje tega prispevka je dosežena stopnja akumulacije. Delež osebnega dohodka iz minulega dela se bo ugotavljal ob periodičnem in zaključnem računu glede na dosežene rezultate poslovanja. Osnova za obračun osebnega dohodka iz minulega dela je za posameznega delavca njegov osebni dohodek iz živega dela dosežen v času, za katerega se obračunava minulo delo. Izplačevanje OD v primeru nelikvidnosti, motenj pri poslovanju ali izgube V primeru, da pri katerikoli temeljni organizaciji pride do nelikvidnosti, motenj pri poslovanju ali izgube po periodičnem ali zaključnem računu mora obračunavati in izplačevati osebne dohodke skladno z zakonom. Zakon za te primere določa ustrezno znižanje osebnih dohodkov, če se v postopku ugotavljanja odgovornosti ugotovi, da so za nastalo nelikvidnost, motnje ali izgubo odgovorni poslovodni organ, vodilni delavci ali člani organov upravljanja, se jim glede na ugotovljeno stopnjo odgovornosti zmanjša osebni dohodek največ do z Zako- nom zajamčenega osebnega dohodka. Tem delavcem se lahko v takšnih primerih osebni dohodek zniža za več kot ostalim delavcem. Sklad skupne porabe * Sredstva sklada skupne porabe se formirajo iz čistega dohodka. Višina sredstev sklada skupne porabe se določi z letnim planom odvisno od potreb in dejanskih možnosti. Sredstva za neposredno skupno porabo se združujejo na nivoju delovne organizacije, namenjena pa so zlasti za: - regres za letni dopust, - solidarnsotne pomoči, - priznanja ob delovnih jubilejih in za izjemne delovne rezultate, - nagrade ob upokojitvi, - izobraževanje delavcev, - preventivno zdravstveno varstvo delavcev, - regresiranje stroškov prehrane med delom, - druge namene. Višina izplačil za posamezne namene je opredeljena z družbenim dogovorom. To so le nekatere bistvene novosti, kijih vsebuje osnutek sporazuma. Razen tega so v sporazumu rešene še nekatere druge novosti, ki naj bi poenostavile njihovo uporabo. Da bi lahko saporazum pravočasno sprejeli na referendumu pričakujemo, od vseh zaposlenih, da se aktivno vključijo v javno razpravo. Nosilci javne razprave bodo IO OOZSS. ALOJZ JUHART Aktualni problemi računovodstva in financ ozda Ob stalnih spremembah obračunskih predpisov Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Hrvaške je v mesecu maju imela 22. simpozij. Podani so bili referati o problemih, kateri tarejo tudi našo delovno organizacijo. O spremembah vrednotenja — revalorizaciji je izšel že prispevek v majski številki Steklarja, s tem prispevkom pa bi se na kratko dotaknil problemov financiranja OZD, obračuna proizvodnje glede na sedaj veljavne predpise ter razporejanja dohodka in sredstev za bruto osebne dohodke. Nekaj osnovnih podatkov iz razprav povzemam v tem prispevku, predvsem zaradi tega, ker je to splošna problematika značilna tudi za našo delovno organizacijo. Problemi financiranja ozdov Analize financiranja ozdov nam kažejo predvsem na naslednje probleme: - nezadostna sredstva za financiranje OZD; - učinkovitost poslovanja OZD je v upadanju; - razporeditev dohodka in čistega dohodka se slabša na račun akumulativ-nosti; - preobsežno normiranje, inflacija in neprimerna monetarno-kreditna politika slabšajo reprodukcijsko sposobnost ozdov. Takšne in podobne težave so značilne tudi za poslovanje v naši delovni organizaciji. Gotovo je, da bi bilo najboljše, če bi tekočo reprodukcijo lahko v celoti financirali z lastnimi sredstvi. Ker pa tega naše gospodarstvo zaenkrat ni zmožno, bi morali kar največ storiti za izboljšanje finančne discipline. Tudi monetarno-kreditna politika bi morala selekcionirati kreditiranje tekoče reprodukcije ozdov, ne pa vse monetarne ukrepe uvajati linearno. Posebno e pozornost je potrebno posvetiti izdelavi in ocenitvi investicijskih projektov. Potreba po enotni metodologiji za oceno učinkovitosti investicijskih projektov za celotno Jugoslavijo, je vse bolj prisotna. Obračun proizvodnje in vplivi novega obračunskega sistema Obračun proizvodnje v pogojih inflacije je zahteval spremembe v obračunskem sistemu. Zakonske rešitve pa niso onemogočile uporabo ugodnih kreditov samo za financiranje zalog, ampak se s temi krediti financirajo osebni dohodki, tekoča likvidnost, terjatve do poslovnih partnerjev ter plasmaji sredstev. Ugodnost prikazovanja stroškov kreditov pa izhaja iz zakonskih rešitev, saj poslovni rezultat bremenijo samo realne obresti, inflacijski - večji del obresti pa se pokrivajo iz povečanja vrednosti premoženja - revalorizacije OS, amortizacije materiala in gotovih izdelkov. Tako se iz obračuna izvzamejo stroški kapitala in zato ustvarja inflatorni dohodek. Največje breme takega obračuna nosijo tozdi, ki financirajo tekočo reprodukcijo z lastnimi sredstvi. Preostali del prostih sredstev pa imajo na žiro raču- nu ali jih pa plasirajo po povečanih stopnjah realnih obresti, kar tudi povečuje inflacijo. Tudi avansi oziroma predplačila pri tej inflaciji ne morejo biti več brezobrestni, zato so prodajalci primorani to vgraditi v ceno izdelka, povečanje cene pa pomeni povečanje inflacije. Spremembe obračunskega sistema omogočajo pokrivanje obresti za obratna sredstva s povečanjem zalog tudi nekorantnega blaga. Nerešeno vprašanje pa je ali je plačilo inflacijskih obresti res samo odliv sredstev, saj se v nobeni drugačni obliki ne pojavljajo več v premoženju uporabnika družbenih sredstev. To pa pomeni, da se inflacijske obresti pokrivajo fiktivno, kar povzroča povečanje nelikvidnosti. Delovne organizacije niso dohodkovno stimulirane za čimprejšnji vnos deviz v državo. Iz celotnega prihodka so izvzete tečajne razlike iz naslova deviznih kreditov, istočasno pa tečajne razlike pri komercialnih terjatvah. Ob stalni rasti tečajev tujih valut lahko prihaja do zavlačevanja vnosa deviz v državo. Kasnejši vnos deviz v državo ob stalni rasti tečaja povečuje celotni prihodek, istočasno pa negativno vpli- va na likvidnostno situacijo. Iz napisanega lahko sklepamo, da spremenjeni način obračuna proizvodnje ne more in tudi ne bo dal zadovoljivih rezultatov, saj na različne načine podpihuje inflacijo, kar je v nasprotju s programom stabilizacijskih ukrepov. Razporejanje dohodka in sredstev za BOD Osnovne spremembe se nanašajo na delitev osebnih dohodkov na - osebni dohodek iz živega dela in - osebni dohodek iz gospodarjenja z družbenimi sredstvi (minulo delo) S samoupravnim aktom je potrebno bolj konkretno opredeliti najnižji osebni dohodek ter minimalno stopnjo akumulacije. Vse spremembe pa zahtevajo usklajevanje samoupravnih aktov in pravilnikov, kar zahteva dodatno trenutno neproduktivno delo. Lahko bi zaključili s pripombo: z ne dovolj domišljenimi spremembami obračunskih predpisov in posameznih sistemskih zakonov ne bo možno izpeljati dolgoročnih stabilizacijskih ukrepov, saj včasih delujejo ravno nasprotno. IVAN KORAŽIJA Kako bomo delali prihodnje leto? Delovni koledar za leto 1988 Kot običajno tudi letos v septembrski številki »Steklarja« objavljamo predlog delovnega koledarja za leto 1988, ki je prestopno leto. Kljub temu, daje v prestopnem letu en dan več, bomo morali za izpolnitev sklada delovnega časa v višini 2.191 ur, zaradi večjega števila prazničnih dni delati dodatno eno delovno soboto in en solidarnostni delovni dan polnih osem ur. Skupno število delovnih dni s sobotami je planirano v višini 267 dni, od tega sta dva dneva solidarnostna. Predlog delovnega koledarja za leto 1988 mesec število število delovnih število število ur skupaj delovnih dni brez sobot sobot praznikov delov. praz. plačane ure januar 20 2 (9.1. in 16.1.*) 2 176 14 183 februar 21 2 (6.2. in 27.2) - 184 - 184 marec 23 1 (5.3.*) - 191 - 184 april 20 2 (9.4. in 16.4.) 1 176 7 183 maj 20 1 (7.5.) 2 168 14 182 junij 22 1 (4.6.) - 184 - 184 julij 19 1 (2.7.) 2 160 14 174 avgust 23 - - 184 - 184 september 22 1 (3.9.) - 184 - 184 oktober 21 2 (1.10. in 8.10.) - 184 - 184 • november 18 2 (5.11. in 12.11.**) 3 160 21 181 december 22 1 (3.12.) - 184 - 184 251 16 10 2.135 70 2.191 * 16.1. - solid, sobota - osem ur TP " * 5.3. - solid, sobota - sedem ur g ** nadomeščanje delovnega dneva pred praznikom Dneva republike Glede-delovnih sobot predlagamo razporeditev kot je razvidno iz tabele. Po dve delovni soboti predlagamo v januarju, februarju, aprilu, oktobru in novembru. - 16. januarja - solidarnostni delovni dan (osem ur) - 27. februarja - redna sobota namesto v marcu - 5. marec - solidarnostni delovni dan za bolnišnico Celje - 16. aprila - nadomeščanje delovne sobote v mesecu avgustu - 12. novembra - nadomeščanje ponedeljka pred praznikom Dneva republike Zadnji delovni dan leta pride na soboto, ki je prosta, zato v prihodnjem letu ni potrebno nadomeščati zadnjega dneva v letu, kot smo to delali prejšnja leta. Sicer pa smo skušati število ur z delovnimi sobotami razporediti čim bolj enakomerno, brez prevelikih nihanj. Od povprečja 182 plačanih ur v mesecu najbolj izstopa mesec marec, ko pride kar 10 ur več od povprečja ter mesec julij, ko bo z delovno soboto skupaj le 20 delovnih dni ter plačanih s prazničnima dnevoma 174 ur. Vsem sodelavcem priporočamo, da predlagani delovni koledar pregledajo ter pripombe dajo svojim vodjem. DANI BRČKO Kratek prikaz porabe energije in njenih povprečnih cen Zmanjšan delež stroškov energije v celotnem prihodku I. tabela — Primerjava količinskih porab za prvo polovico leta od 85-87 poraba v kWh verižni indeks bazni indeks I-VI 1985 I-VI 3,255.400 100 1986 I-VI 7,751.000 238,1 238,1 1987 8,346.000 107,7 256,4 II. tabela - Prikaz porasta cen elek- trične energije (vključno z energetskim prispevkom) cena v verižni bazni din za kWh indeks indeks I-VI/85 12,37 — 100 I-VI/86 16,05 129,7 129,7 I—VI/87 37,55 234,0 303,6 III. tabela — Količinska poraba zemeljskega plina poraba v m3 verižni indeks bazni indeks I—VI/85 1,429.626 — 100 I-VI/86 3.861.661 270,1 270,1 I-VI/87 3.839.236 99,4 268,5 IV. tabela — Prikaz porasta cen zemeljskega plina cena v din za m3 verižni indeks bazni indeks I-VI/85 67,00 — 100 I-VI/86 63,01 94,0 94,0 I—VI/87 73,07 116,0 109,1 Iz podatkov v tabelah je viden močan količinski porast porabe, tako električne energije kot tudi zemeljskega plina, v letu 1986 glede na leto 1985, ter umirjanje porabe letos. Pri tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da smo v letu 1985 šele konec leta začeli s proizvodnjo na novih kapacitetah. Poraba zemeljskega plina se je celo za nekaj nad 0,5% zmanjšala, medtem ko se je poraba el. energije v primeija- vi z letom 86 povečala za 7,7%. Popolnoma drugačna slika pa se kot posledica inflacijskih gibanj, odraža v vrednosti porabe energije - posebej električne. Tako je cena električne energije z lanskim enakim obdobjem porastla za 134% (indeks 234) ter v primerjavi z enakim obdobjem v letu 85 v povprečju porastla za 203,6% (indeks 303,6). Cena zemeljskega plina je porastla Postali smo dokaj veliki porabniki kisika, tako da en kamion prevozi največ časa na relaciji Rogaška - Ruše-Rogaška (foto: Z. Novak) dosti manj kot el. energiji in sicer se je v obdobju I-VI/86, v povprečju celo zmanjšala za 6% glede na enako obdobje v letu 85. V primerjavi obdobij 87 in 86 pa je porast cene le 16%. V. tabela — Primerjava rasti celotnega prihodka in porabljene energije celotni prihodek v 000 din TOZD 1-4 poraba delež energije energije v v 000 din celot. prih. I-VI/85 1,665.367 136.052 8,2% I-VI/86 4.137.172 367.715 8,9% I-VI/87 8.010.752 593.980 7,4% Iz tabele 5 je prikazan celotni prihodek za štiri prizvodne tozde in skupaj vrednostno porabljena energija. Zlasti zaradi manjšega porasta cen zemeljskega plina se je zmanjšal delež energije v celotnem prihodku od 8,2% v letu 85 na 7,4% v letu 87. Vendar zadnje podražitve plina, ter še napovedane podražitve dveh najpomembnejših energetskih virov v naši delovni organizaciji, lahko to za nas ugodno sliko kaj hitro spremenijo. Zato štednji energije velja slej ko prej namenjati vso pozornost. DANI BRČKO Delavski svet je sprejel, sklep o prilagoditvi avtorskih honorarjev Steklarja gibanju vrednosti točke v delovni organizaciji. Honorarji naslednji: Št. točk vrstica v časniški koloni 0,11 šala, anekdota 6,56 fotografija 4,21 križanka 30,90 karikatura 10,60 honorar urednika . 138,6 honorar tajnice 65,9 I. nagrada za križanko 4,38 II. nagrada za križanko 3,44 III. nagrada za križanko 2,81 S tem se je ustavilo večletno realno upadanje avtorskih honorarjev in honorarjev za sodelavce Steklarja. 8. oktobra ’87 na referendum Delavski svet DO razpisuje referendum na podlagi 86. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v DO za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, osebne dohodke in skupno porabo. Referendum je razpisan za 8. oktobra 1987. Pozivamo vse zaposlene, da se referenduma udeleže v polnem številu. Predsednik delavskega sveta DS DO CVETO SEDMINEK Ob nerednem izhajanju in težavah se moramo zavedati, da je Steklar naše glasilo! Petnajst let je že od takrat, ko je Steklar začel izhajati kot glasilo naše delovne organizacije. In ravno v letošnjem letu ste verjetno opazili, da izhaja neredno pa tudi z zamudami. Petnajst let je že kar dolga doba in gotovo je, da v njem lahko preberemo marsikaj zanimivega kar nas informira o gospodarskem položaju naše delovne organizacije, o samoupravnih odločitvah, o naših težavah in načrtih, predstavljamo naše poslovne partnerje, sodelavce, zanimivosti o delovanju društev in podobno. Če prelistamo stare izdaje Steklaija lahko iz njihove vsebine kot iz kronike ugotovimo kako se je ta kolektiv razvijal in živel ter da je bil pred leti že zanimi”ejši in pestrejši. Zavedamo se, da Steklar ni takšen, kot bi želel da bi bil in kot je bilo to zapisano v Sklepu o ureditvi izdajateljskih razmerij in v Temeljni vsebinski zasnovi glasila. Predvsem Steklar ni v zadostni meri tribuna izmenjave mnenj, predlogov in stališč, ni zadosti kritičen do vsega samoupravnega delovnega in družbenopolitičnega dogajanja v naši sredini. Zakaj je temu tako? Vprašanje, na katerega bomo morali čimprej odgovoriti in se odločiti, če takšen kot je in tako kot izhaja sploh služi svojemu osnovnemu namenu. Gotovo ste opazili, da se med avtorji prispevkov pojavljajo vedno ena in ista imena in da le redko zasledimo kakšno novo ime. Kljub temu, da mnogi prispevek obljubijo, potem na obljubo največkrat pozabijo, pa čeprav bi mnogi, glede na delovno mesto ali delegatsko funkcijo, bili dožni kaj sporočiti svojim sodelavcem. Samoupravljanje in informiranje sta dva med seboj tesno povezana pojma. Kajti več kot je samoupravljanja, večje so potrebe po informacijah in obratno. V teh težkih časih nas pa samo zavzetost in angažiranost vseh delovnih ljudi oz. več vsebinskega samoupravljanja, ki še o nečem odloča, lahko izpelje iz krize. t'M' ; ** !^\Xx