LETO XXXI., ST. 2 Ptuj, 13- Januar 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Kje in kako graditi hleve (stran 3) Spoštujmo naše spomenike iz NOB (stran 4) Za participacijo v zdravstvu (stran 5) Peš po 50 km na dan (stran 6) Komu prvo priznanje kulturne skupnosti (stran 7) Osankarica^ Gbbok spomin na zadnji boj Slovendca Bistrica se je v nedejyo kopala v soncu. Ljudje so bili praznično razpoloženi. Že ob sedmih zjutraj seje začel spominski pohod mladinskih enot Pohorskega bataljona na Osankarico. Zbralo seje veliko mladih, ki so s svojo prisotnostjo pokazali in dokazali, da spo^ivo neg:ujejo pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Na osrednji proslavi je več tisočglavi množici govoril Stane Dolanc, sekretar IK P CK ZKJ l,^. večER Ob 11. uri so se pri Treh žabcih, na kraju, kjer so juna3ci beg bili borci Pohorskega bata^ona Šarh, njegovi sinovi in drugi tovariši. Spominske svečanosti so se udeležili pionirji, mladinci, borci, občani in cfclovni Ijuc^e ter števihii vidni družbenopoUtični delavci iz SRS, podravske regije in občine Slovenska Bistrica. Osrediga prodava je bila na Osankarici, pred prenov^enim Slavnosti na Osankarici so se udeležili številni g«^.^' med njimi: Sergg Kraigher, Lidga Sen^urc, Mi^a Ribičic, Franc Tavčar-Rok (z leve), Janez Baiborič m drugi. partizanskim muzgem. ki postaja eden od "^J^orobiskanih muz^ev revolucije v Slovenfii. Na Osankarici se je zbralo "^og« ^ pripadniki teritorialne obrambe, civilne in narodne zascite, dui so pripadniki jugoslovanske ljudske armade, borci, obcain in ml^^aina. SlavnostS govornik ib tem velikem in pomembnem socialističnem pomniku je bU STANE DOLANC, sekretar izvršnega komitga predsedstva CK ZKJ. Povzetek njegovega govora objav^amo poseoej. j Za tem se je slavje še nada^evalo. Vile so se zastave, shsala se je pesem, glasba in lepa slovenska beseda .,. 2K. j Iz govora Staneta Dolanca Stane Dolanc je najprej orisal zgodovinske dogodke pred 35. leti in poudaril, da je Pohorski bataljon sicer padel, vendar ni doiivel poraza, njegov poslednji boj je bil v bistvu politična zmaga! Nato je omenil vlogo KP, ki je prekaljena v ilegalnem delovanju edina bila sposobna uspešno voditi osvobodilni boj in revolucijo. Enako uspešno je tudi po osvobodit- vi vodila in vodi izgradnjo socialistične driave in druibe. Ko je opisal izredne uspehe, ki smo jih dosegli po vojni na področju gospodarske rasti, je omenil tudi napredek našega območja, zlasti še stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja občine Slovenska Bistrica. Pri tem je poudaril, da je razvoj materialnih sil in druibeno-ekonomskih odnosov v naši družbi dosegel danes takšno stopnjo, na kateri postaja socialistično samoupravljanje sestavni del zavesti našega delovnega člove- ka in občana. V zvezi z nalogami, ki nas čakajo pa je med drugim dejal: ,.Letošnje leto je za našo družbo leto pomembnih dogodkov in akcij, leto v katerem bomo izvedli volitve in organizirali XL kongres ZKJ in kongrese, oz. konference v republikah in pokrajinah. Dogovorili smo se, da bo kongres jugoslovanskih komunistov kongres akcije, da bo to kon- gres konkretnega dogovora o tem, kako razrešiti konkretne probleme in protislovja, ki jih poraja sedanja stopnja družbeno-ekonomskega, mate- rialnega in samoupravnega razvoja družbe in kako postaviti in aktivirati politični sistem, da bo le-ta zares omogočal delovnim ljudem da bodo neposredno odločali o svoji usodi in o vseh družbenih zadevah. Ob tem želim posebej poudariti, da za Zvezo komunistov, če želi biti zvesta kontinuiteti svoje programske in revolucionarne strategije in če se želi prilagoditi razvoju družbeno-ekonomskih in političnih odnosov ter učinkovito sodelovati v njihovem razvijanju, danes ni druge poti, kot da deluje znotraj političnega sistema, znotraj njegovih samoupravnih in demokratičnih institucij." Pri tem je omenil sklep 30. seje predsedstva CK ZKJ in študijo tovari- ša Kardelja ,,Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samo- upravljanja", ki je bila sprejeta kot osnova za XI. kongres ZKJ. To delo je daljnosežen prispevek k marksistični teoriji, k pojasnjevanju in razreševanju sodobnih protislovij in problemov socialistične graditve — je naglasil Stane Dolanc in nadaljeval: ,,Spričo vsega tega moramo danes drugače gledati in ocenjevati pojem r^olucionarnosti. Biti revolucionaren pomeni danes predvsem — boriti se za razvoj samoupravljanja. Boriti se za samoupravljanje pa pomeni aktivirati vse svoje energije, sposobnosti in znanje znotraj samoupravnih organov, organizacij in skupnosti. Revolucionarnost komunistov in vseh drugih za sociaalistično samoupravljanje opredeljenih članov te družbe, se danes meri po tem, kako samoupravno se obnašajo in delujejo komunisti v samoupravnih organih, v delegacijah in delegatskih skupščinah od temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občin pa tja do federacije, kako se znotraj vseh teh oblik samoupravljanja in delegatskega političnega odločanja z argumenti, z znanjem, skupaj z drugimi delovnimi ljudmi, borijo za samoupravne in napredne rešitve. Revolucionarnost se danes meri tudi po tem, kako komunisti v procesih samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, tej najbolj demokratični in najbolj moralni instituciji za izražanje, razreševanje in usklajevanje mnoštva samoupravnih interesov, zastopajo celoto, kako pojasnjujejo in se borijo za širše oziroma splošne družbene interese. Revolucionarna vloga ZK se danes izraža tudi v tem, koliko so njeni člani sposobni, da pobude, predloge in stališča, ki se oblikujejo v delavskih svetih, delegacijah in delegatskih skupščinah, v sekcijah socialistične zveze, družbenih svetih, strokovnih in znanstvenih združenjih •itd., spreminjajo v stvarnost in v življenje." VOLILNI POSTOPEK V SZDL KOT FRONTI ORGANIZIRANIH SOCIALISTIČNIH SIL Ko je Stane Dolanc govoril o volitvah, ta naloga je neposredno pred nami, je med drugim rekel: ,,Te volitve morajo pomeniti realizacijo načel naše razredne kadrovske politike, realizacijo vseh dogovorov o kadrovski politiki. Biti ; morajo samoupravno dejanje naših delovnih ljudi v smislu besed, ki jih je tovariš Tito izrekel na X. kongresu ZKJ, ko je dejal, da mora biti kadrovska politika najbolj neposredna funkcija samoupravnih odnosov, da morajo biti delovni ljudje njeni neposredni nosilci in da mora biti na vseh področjih predmet demokratičnega odločanja samih delovnih ljudi. Kandidiranje mora zato potekati na osnovi najširših razprav delavcev TOZD, delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, v občinah itd. Komunisti in njihove organizacije v vseh osnovnih celicah naše družbe, na katerih je glavna teža demokratičnega volilnega postopka, imajo v vseh volilnih fazah nezamenljivo vlogo. Skupaj z drugimi samoupravljale! se morajo boriti in si izboriti, da bodo v vse samoupravne organe, delegacije, delegatske skupščine in delegatska telesa, zares izvoljeni najboljši samoupravljale!. Merilo kandidature in izvolitve je lahko samo konkreten prispevek; samoupravljalca, delavca, delegata, občana k razvijanju samoupravnih,; demokratičnih odnosov v delovnem kolektivu, v KS, v naselju,, stanovanjskem bloku, samo konkretni rezultati v družbeni in politični aktivnosti v določeni sredini in pa seveda tudi konkretni rezultati dela na; delovnem mestu. Samo na tak način nam bodo bodo volitve zares dale: najboljše in najbolj sposobne ljudi. To pa je tudi temeljno načelo naše \ kadrovske politike... Celoten volilni postopek bo potekal v okviru socialistične zveze kot fronte organiziranih socialističnih sil, ki mora v tej akciji izpričati, da je v resnici neforumska, najdemokratičnejša in najširša organizacija vseh za socializem in samoupravljanje opredeljenih ljudi, ne glede na določene j ideološke in nazorske razlike. Pri tem se bo treba konkretno spopasti z j vsemi poskusi in oblikami sektaškega odnosa do izbire možnih kandida- ' tov, s poskusi kadrovskega ,,vrtenja v ozkem krogu" in z vsemi drugimi tendencami, ki bi pomenile ohranitev starega, preseženega, konzervativnega. Tovarišice in tovariši! Naša bodočnost zavisi od nas samih. Vsi skupaj moramo dojeti, da lahko samo s konkretnim delom v materialni proizvodnji in v vseh sferah družbenega dela, ki so v združenem delu povezane z njo, ustvarjamo boljše, bogatejše življenje, svobodo, demokracijo in vse druge univerzalne človeške vrednosti. Od konkretnih rezultatov tega dela, od družbenega proizvoda v širšem pomenu besede, je odvisna kvaliteta našega življenja, je odvisna stvarna možnost zadovoljitve potreb in interesov posameznika in družbe. Kot pravimo, socializma ne moremo imeti več, kot ga lahko ustvarimo. Mi pa, resnici na ljubo, večkrat želimo obratno." V nadaljevanju svojega govora je Stane Dolanc poudaril še veliko bitko za znanje, ki bo našega človeka usposobilo za uspešno samoupravljanje, boj proti vsem tistim ideologijam in idejam posamezni- kov ali skupinic, ki želijo zamegliti pravice svobodnega delovnega človeka. To pa nas ne sme odvračati od tega, da ne bi razvijali in utrjevali demokratičnih odnosov v naši družbi in demokratičnih razprav o vseh družbenih vprašanjih. Ob koncu je poudaril, da so uspehi in rezultati, ki so jih dosegli naši delovni ljudje na vseh področjih dela in samoupravljanja, obenem tudi najboljše poroštvo naše stabilnosti. Jugoslavija, samoupravna, socialistična, neuvrščena skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, uživa zaradi uspehov, ki jih dosegajo njeni delovni ljudje, nedeljen ugled in spoštovanje v vseh delih sveta. To so pokazala tudi lanskoletna potovanja tovariša Tita. „V svetu nas sprejemajo takšne kot smo, ker vedo, da se v Jugoslaviji ne more ničesar spremeniti. To, kar imamo da- nes, samoupravni socializem, je preveč težko priborjeno, da bi se odrekli najmanjšemu drobcu. V to vgrajena odrekanja, žrtve in trpljenja brez števila revolucionarjev in borcev v jugoslovanski socialistični revoluciji, delovni elan in požrtvovalnost naših delovnih ljudi, v to je vzidan tudi herojski boj in padec slavnega Pohorskega bataljona, katerega obletnice se spominjamo danes...", je končal svoj govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, čestital občanom za praznik in zaželel še veliko nadaljnjih uspehov pri delu in pri samoupravljanju. -- //-^ Zdomci spet na tujem VELIKO BESED, MALO LJUDI Novo leto je čas razgovorov in sestankov z zdomci. V občini Ptuj smo letos organizirali tri sestanke in sicer v krajevni skupnosti Kidri- čevo, Gorišnica in Ptuj. Pogovori z delavci, ki so na začasnem delu v tujini so bili po novem letu, kar je bila letošnja novost. Bolje bi bilo sestanke organizirati že pred novim letom, pa še takrat je bolj čas za obiske svojcev, prijateljev in znan- cev. Zato našim zdomcem mnogo- krat zmanjka časa za takšne sestan- ke. Tudi tuje jim zveni takšno vabi- lo enkrat v letu._.____ ._______ Sestanki so si iz leta v leto bolj podobni. Zakaj? Več ali manj so vsi slabo obiskani. Letos se je ses- tankov udeležilo nekaj nad 20 zdomcev. Če je sestanek dobro obi- skan, je odvisno od dobre organizacije in obveščenosti, rado- vednosti in še kaj. Zelo dobro obis- kan sestanek, še ne pomeni, da smo veliko konkretnega storili za naše zdomce. To je le kamenček v mo- zaiku problema. V občini Ptuj si zelo prizadeva- mo, da bi k pogovorom pritegnili, več delavcev, toda pravega uspeha ni. V občini Ptuj, pa tudi v Ormožu in Slovenski Bistrici bi se morali vprašati, kje in kdaj organizirati se- stanke. Zakaj v času okrog novega leta in zakaj le v eni ali dveh krajev- nih skupnostih. Sestanke je potrebno razširiti na več krajevnih skupnosti, pogovori ne smejo biti stereotipni in enolični, nezanimivi in ponavljajoči. Dodati jim je potrebno novo obliko, novo vsebino. O delu, možnosti zaposlit- ve, o davkih, o razvoju krajevne skupnosti in občine so danes zdomci seznanjeni že po časopisu, radiu ali televiziji. Zato jim mora- mo tudi mi bolj zastavljati vpraša- nja, moramo vedeti kako živijo, kje in kaj delajo, kje stanujejo in drugo. Morda jim mi lahko nudimo boljše stanovanje, boljše delo, boljše pogoje za šolanje, bolj- ši življenjski prostor, čeprav manjši osebni dohodek. No, vprašanj, od- govorov, problemov in težav je že več. Naloga SZDL je, da z zdomci vzpostavi boljše, tesnejše in več- kratne stike. zk Razgovor Staneta Dolanca s političnim aktivom mariborskega območja PET MISU ZA SPODBUDO V okviru programa obiska STANETA DOLANCA, sekretarja izvršnega komitga predsedstva CK ZKj, v občini Slovenca Bistrica in na mariborskem območju, je bil v soboto popoldne, v domu družbenih organi- zacij v Mariboru, razgovor z ogim poUtičnim aktivom iz občin, kijih povezige medobčinski ^et ZKS Maribor. Tema razgovora je bila - delo komunistov v pripravah na XI. kor^es Za uvod v razgovor je ALOJZ GOjCiC, sekretar MS ZKS Maribor, seznanil tovariša Dolanca z organizacgskimi in kadrovskimi pnpravami na kongresa ZKS in ZKJ, ki so v glavnem končane. V nada^evaiiju pa je poudaril „pet misli za spodbudo", pet glavnih skupnih nalog, ki v predkongresnem obdobju stojijo pred komunisti in pred vsemi subjektivnimi silami na mariborskem območju, te so: 1) usposobiti slehernega člana ZK za samostojno pohtično delo; 2) urediti odnose na področju gospodar- stva, zlasti dohodkovne odnose, planiranje, kadri in svobodna mergava dela; 3) napraviti celovito analizo stanja v kmetijstvu, sanacgske programe, povezovanje itd.; 4) uresničevanje določil zakona o združe- nem delu, zlasti položaj delavca, organiziranost ter povezovanje dela in sredstev; 5) SLO in družbena samozaščita, ki jo mora sprejeti in razumeti vsak delavec in občan. Za tem so sekretarji komitejev občindcih konferenc ZKS iz posameznih občin še na kratko poročali o delu ZK in najpomembnejših nalogah v jx)sameznih občinah, sledilo je še nek^ vprašanj drugih navzočih na razgovoru, potem pa je povzel besedo Stane Dolanc, kije pohvalil prizadevanja v občinah, saj so doseženi uspehi v dcladu s politiko ZK. Nato je obširneje spregovoril o nalogah, ki so pred nami. Glavne misli izvajanja tov. Dolanca smo zapisaU v „tednikovem uvodniku" na 2. strani. FF O vodilnih funkcijah v občini Evidentiranje sodi med naj- aktualnejše naloge v občini Ormož. O evidentiranih kandi- datih za vodstva družbeno- političnih organizacij in skupnosti ter drugih samoupravnih organov so prea dnevi obravnavali tudi 3ani komiteja občinske konferen- ce ZKS Ormož. Že v jungu lanskega leta je komite OK ZKS Ormož evidenti- ral širok krog ^udi za vodilne funkcije v občini. V oktobru sta kadrovska komis^a pri OK ZKS in politični aktiv občme pretehtala tadrovanje in potek evidentiranja. Reči je potrebno, daje bila prva faza zelo uspešna. Glavna aktiv- nost se je odvflala v decembru,ko je občinska konferenca ZKS tudi verificirala vse predloge evidentira- nih kandidatov in stališča posre- dovala predsedstvu občinske kon- ference SZ'~>L Ormož. Sed^ v ormoški občmi prek biltena poteka javna razprava v vseh kr^evnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela o evidentiranih kandidatih za vodil- na delovna mesta v občini. Po zak^učkih javne razprave bo predsedstvo OK SZDL tudi dokončno oblikovalo predloge za družbenopolitične funkcije v ob- čini. Seja predsedstva bo predvi- doma v drugi polovici tega meseca, ko bodo znana tudi vsa imena novih kandidatov. Poleg tega so na seji komiteja in ra posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK razprav^ali še o pripravah na kongrese ZK in se dogovorili za pripravo gradiva prve seje občinske konference v novem letu. zk 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 12. januar 1978 - TEDNIKI TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Z lastnim vzgledom v pripravah na kongresa ZK Slovenije in ZK Jugoslavije ocenjujemo delo komunistov v obdobju po zadnjih kongresih z namenom, da si na podlagi tega zastavimo konkretne, akcijske naloge za naprej. In kongres ZKJ bo kongres akcije, je med drugim naglasil Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, na sobotnem razgovoru s političnim aktivom mariborskega območja. Pri tem je poudaril, da smo ie dosegli enega od ciljev v razvoju naše samoupravne druibe, ki je v tem, da ZK postaja od partije resnično ZVEZA KOMUNISTOV. V skladu s tem se mora ZK tudi ustrezno organizirati. Ni toliko pomembno teritorialno ali proizvodno načelo povezanosti, za vsakega člana ZK je predvsem pomembna akcijska povezanost. Prav tako so pomembne metode dela komunistov. Zagotoviti je treba, da bo ZK prisotna v celotnem samoupravnem sistemu, da bodo komunisti vedno in povsod tam, kjer poteka samoupravna in politična aktivnost mnoiic. Pri tem pa se je treba zavedati, da je Zveza komunistov Se vedno avantgarda delavskega razreda, vendar v sistemu samoupravljanja, kakršnega gradimo in ki mu komunisti morajo nenehno dajati idejno marksistično vsebino. Prav dejstvo, da je vloga ZK v tem trenutku našega druibenega razvoja še pomembnejša in odločilnejša kot kdajkoli prej, nalaga pred ZK odgovornost, da za to vlogo usposobi vsakega svojega člana. To ni in ne bo lahka naloga. ZKJ se je po desetem kongresu okrepila za dobro tretjino in šteje ie 1,600.000 članov ZK, v Sloveniji je v tem obdobju poraslo članstvo za 40 odstotkov, na mariborskem območju še več, v ptujski občini čez 60 odstotkov, zato nas čaka toliko več idejnega dela, da vse te nove člane usposobimo za samostojno politično delo. ^ Prav zanje je prvi element novega dela, brez znanja ni uspešnega samoupravljanja, ni dviga proizvodnje. Največja bolezen socializma je prav primitivizem. Zato je naša skupna naloga, da pripravimo in usposobimo ljudi na novo samoupravno Življenje. Če bomo več znali, se bomo znali bolj samoupravno obnašati, znali bomo razumeti potrebe in interese drugih, lahko bomo skrajšali besedila naših samoupravnih aktov, skrajšali sestanke, zmanjšali administracijo itd. Ob tem pa bo treba najodločnejše razbijati monopole posameznikov in skupin v upravljanju in odločanju, odpravljati zapiranje informacij v ozke kroge in doseči, da bo vsak delavec informiran — biti informiran pa pomeni poznati! Gre za odnos komunistov do nalog, ki nas čakajo, za usposabljanje pri uresničevanju praktične politike, za odnose do samoupravnih skupnosti in delegatskega sistema. Predvsem moramo komunisti z lastnim vzgledom izkoreninjati egoistična obnašanja. Res je, da imamo različne interese in da vsak ieli, da bi bil njegov interes najprej uresničen, toda pri tem mora prevladati sfera medsebojnega zaupanja in razumevanja v skladu z realnimi motnostmi. Ob tem je čudi zelo pomembno, kakšni smo kot ljudje, kako se ujemajo naše besede z našimi dejanji. Zavedati se moramo, vedno znova in znova, da je naš razvoj odvisen od proizvodnje, od gospodarjenja, da lahko trosimo le toliko, koliko ustvarimo. Žal so gibanja pri nas daleč od teh relnih spoznanj. Razmere v gospodarstvu so težke. Tudi na mariborskem območju in v vsaki občini posebej, gibanja gospodarstva v letu 1977 v primerjavi s potrošnjo niso ugodna. Vse oblike porabe so daleč čez ekonomske zmogljivosti. Proračunska poraba se ne zmanjšuje, samoupravne interesne skupnosti enostavno zamenjujejo državni aparat. Tu je pomembna naloga ZK, da se v SIS ne bi formiral birokratski sloj, ki bi neprestano pritiskal na gospodarstvo, ki edino lahko ustvari in da denar. Pri tem je treba seznanjati proizvajalca, da se bo znal pravilno odločiti, da bo sprejemal odgovornost za svoje odločitve. S posebno odprtostjo in ostro bo treba začeti razpravo o naši osebni porabi, ki je v popolnem nasprotju z načelom — boljše in več proizvajati. Naš delovni človek nima pravega odnosa do dinarja, ki ga pač prelahko zasluži. Na besedo VARČEVANJE smo v naših delovnih organizacijah skoraj že pozabili. To potrjujejo številne drage proslave pred novim letom v delovnih kolektivih in skupnostih. Kako Jugoslovani znamo ceniti dinar kaže podatek, da smo v dveh prazničnih dnevih iz privatnih žepov potrošili v Trstu okrog 30 milijard starih dinarjev. Koliko smo mi z našega območja znosili trgovcem iz naše severne sosede, naj vsak sam izračuna. Kupujemo vse dražje avtomobile, ki so merilo ,,družbenega ugleda", da mnenja o tistih, ki so še brez avtomobila niti ne omenjamo. Podobno je tudi na drugih področjih osebne potrošnje. Vse te, sicer banalne, vendar resne zadeve lahko škodujejo našemu sistemu, ga kompromitirajo. Smo za solidarnost, vendar smo proti lažni solidarnosti do tistih, ki slabo gospodarijo in veliko trosijo. O tem bo treba v ZK odločneje spregovoriti in iti v politično akcijo skozi samoupravno politično življenje — v okviru SZDL, sindikatov, drugih DPO in celotno samoupravno strukturo — od temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti do federacije. Zveza komunistov bo te in druge naloge morala opraviti v predkongresnem obdobju in v uresničevanju akcijskih nalog po kongresu. Pri tem je postavljena v samoupravni odnos kot enakopravni partner vseh drugih subjektivnih socialističnih sil, vendar z odločno nalogo razvijanja samoupravnega življenja. Ob tem pa se Zveza komunistov določenih nalog ne bo nikoli odpovedala. Z vsemi sredstvi bo varovala osnovne pridobitve naše revolucije, z razvijanjem vseh oblik SLO in družbene samozaščite bo zagotavljala naš socialistični in nacionalni razvoj. Franc Fideršek TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK V teku je javna razprava o zdravstvu KAJ VSE PRINAŠAJO NOVE OBLIKE ZDRAVSTVA V NAŠI REGIJI? Že sam obisk na tidcovni konferenci, ki jo je na pobudo medobčindcega sveta SZDL Mari- bor, sklicala regionalna zdravstve- na dcupnost Maribor z namenom, da bi se tudi sredstva javnega obveščanja v čim večji meri \icljučila v potekajočo razpravo o samoupravnem sporazumu o pra- vicah m obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Slovengi in samoupravnem sporazumu o pravicah in obvez- nostih iz zdravstvenega varstva na območju podravske regije, je bil porazen. Od 42 vabljenih novinar- jev, predstavnikov vseh sredstev javnega obveščanja (tudi uredni- kov tovarniških glasil) se je tiskovne konference, danes teden v Mariboru, udeležilo le 7 predstavnikov. Pa menda ja ni tema obeh sporazumov o novih oblikah zdravstva za vse nas, delovne ^udi in občane nezani- miva? Nasprotno. Če že ne drugo, bo iz vsebine novih samoupravnih sporazumov gotovo zanimalo vsa- kega občana, zavarovanca, kako in v koliki meri bo treba odslej — če bosta oba sporazuma v takem obsegu sprejeta - do plačevati določene zdravstvene storitve. Že na decembrski sqi med- občinskega sveta SZDL Maribor, so bile dane konkretne pripombe k obema osnutkoma. Sprejet pa je bil tudi sklep, da gresta oba samoupravna sporazuma takoj v javno razpravo, vanjo pa se n£g \k^učgo sirše množice, vsi delovni ljudje, vsak naj bo seznanjen podrobno resnično o spremem- bah, ki jih prinaš^o nove oblike zdravstvenega varstva. Okvirno pa je bil sprejet sklep, da bi naj zaključili z javno razpravo že 20. januarja letos. To pa je, po dosedanjih podatkih skor^da ne- izvedljivo. Javna razprava se zaenkrat še ni bistveno premaknila iz vrhov med delovne ^udi. O vsebini se še zmeraj „toIčejo" tam na vrhu, čeprav bodo nove spremembe najbolj prizadele prav njgnige sloje občanov. Naj navedemo le nekaj predlaga- nih sprememb prispevkov uporab- nikov k stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je oprav^en na zahtevo uporabnika bi naj v bodoče vsak plačal 60 din (Za socialno šibke ni razlage). Vprašanje je če bo po tem sodeč sploh lanko vsak zahteval obisk na domu. Novost pa je vsekakor neposredno plačevanje za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah, ta bi nq znašal 20 din. Novosti so dcoraj v vseh zobozdravstvenih storitrah in pri- pomočkih, dosedanje participacge pa so zvišane. Tudi „hotelsko" zdrav]yenje v bolnišnicah bo odslei vejalo prvih 15 dni dnevno 30 din. Zanimive pa so tudi spremem- be zaradi bolezni. Zvišano je nadomestilo za odsotnost delavca nad 30 dni, znašalo bi nq 90 odstotkov. Odstotnost z dela zaradi nege otroka starega do 7 let bi naj oUo nadomeščeno 80 odstotno, za nego drugih družin- skih članov in otrok nad 7 let pa bi naj zavarovanec dobU nadome- stilo v višini 70 odstotkov. Vsekakor bo zvišano nepo- sredno doplačevanje zdravstvenih storitev žgoča tema na vseh javnih razpravah, ki jih po občinah vodijo posebni Štabi, sestavljeni iz družbenopolitičnih delavcev in predstavnikov zdravstva. N^- verjetneje pa je, da javne razprave ne bodo zakfiučene do predvide- nega roka, 20. januarja in da na seji repubUace zdravstvene skup- nosti, ki bo predvidoma 24. januarja v Ijub^ani o tem še ne bo lonkretno izrečenih sklepov. Ne glede na to pa morajo po kr^evnih skupnostih in organi- zacijah združenega dela razprave dobiti pravi razmah, vsi se moramo zavedati, da se vse spremembe in novosti tičejo nas vseh, tudi našega žepa in prav je, da si natočimo čiste^ vina in ga ptem tudi čistega spjemo sami. Če bodo zneski participaog. predvideni v obeh samoupravnih sporazumih sprejeti, potem bomo na področju mariborske rerfe — vseh petih občin - zbrali letno 43,615.000 dinarjev, kar bo naše že tako krizno obdobje zdravstva v veliki meri razbremenilo. Potem nas verjetno ne bo več strah pred odhajanjem zdravstvenih delavcev v druge pokhce in podobno. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da bo z uv^anjem neposrednih doplačil zdravstvenih storitev pre- cej obremeigena zdravstvena ad- ministracija in tako lahko spet pričakujemo tista zoprna čakaria pred ambulantami; Kakorkoli ze, zdravstvenflci predvidevjgo, da bodo že s prvim marcem letos uvedli novi način doplačevarga — v kakšni višini, pa je za sediy še odvisno od vseh nas, vsakega psameznika, ki lahko na javnm razpravah pove svoje mnei^e. Mnerga se lahko združno v javno mnerge in lahko se zgodi, da se na zahtevo nas uporabnikov še kakšen znesek spremeni. Torej, zahtevate nq v vaši delovni organizacfli čim prej predložgo v javno razpravo oba osnutka samoupravnih sporazumov, pre- listajte jih do podrobnosti in pretehtajte vsako številko posebej. S^ boste vse to še ndcoč lepo čutili. M. Ozmec Nič več komunalno-potrošniška skupnost Po razdelitvi krajevne skupnosti Ptuj nas čakajo številne naloge, saj bo treba poiskati kadre in prostore za nove krajevne skupnosti in usta- noviti družbeno-politične organiza- cije v njih. Preoblikovanje krajev- ne skupnosti je bil pomemben ko- rak pri uresničevanju ustave. Tako je krajevna skupnost prerasla iz ko- munalno-potrošniške skupnosti v temeljne samoupravne skupnosti družbeno-političnega sistema, ki so postale pomembne prvine družbe- noekonomskih odnosov. Takoj bo treba pristopiti k reše- vanju kadrovskih vprašanj saj smo namreč sredi priprav na volitve. Evidentiranih že cela vrsta možnih kandidatov za delegatske naloge v novih krajevnih skupnostih. Čim- prej je potrebno pristopiti k organi- zaciji družbenopolitičnih organiza- cij. K temu je potrebno privabiti kar največ občanov, ki so doslej morda niti ne po svoji krivdi — stali ob strani. S krepitvijo samo- upravijaisKC zavesti, za kar bodo morale največ narediti osnovne ce- lice družbeno-političnih organiza- cij, pa bo moč usklajevati ožje inte- rese posameznikov in širše interese krajevne skupnosti in iskati take re- šitve, ki bodo vsem najbolj ustreza- le. Za reševanje prostorskih proble- mov, bomo morali za začetek za dejavnosti novih krajevnih skupno- sti iskati možnosti pri družbenih objektih, šolah, delovnih organiza- cijah, sčasoma pa bo treba urediti domove občanov, za kar bi združe- vali denar, ki ga bi prispevalo zdru- ženo delo za krajevne skupnosti, denar samoupravne stanovanjske skupnosti in samoprispevek obča- nov. V novih krajevnih skupnostih bo treba rešiti še vrsto problemov, med njimi vprašanje vloge krajevne skupnosti v sistemu planiranja. Se- danja krajevna skupnost je sprejela program, vendar se ne upoštevajo razpoložljiva sredstva, v bodoče bo potrebno izdelati prioritetno listo potreb, ker le tako lahko izdelamo realne plane. Tudi sama povezava z organizacijami združenega dela je bila dosedaj precej šibka, odslej bodo morale programe krajevnih skupnosti obravnavati in usklajeva- ti še delovne organizacije. V teh programih bo potrebno dodati Se stvari, ki so skupnega interesa de- lovnih ljudi in občanov. ap Ormož Začetek politične šole v okviru delavske univerze Ormož in ob sodelovanju občinske konference ZKS Ormož se bo v po- nedeljek, 16. januarja začela poli- tična šola za članstvo Zveze komu- nistov. To je v Ormožu prva oblika konkretnega idejnopolitičnega us- posabljanja komunistov. Program šole obsega 120 ur predavanj in razprave. V oddelku politične šole bo 25 slušateljev, ki bodo v dveh mesecih intenzivnega študija obravnavali temeljne marksistične ideologije, zakon o združenem delu in druge aktualne teme za splošno izobrazbo članstva Zveze komunistov. Semi- nar bodo vodili ugledni družbeno- politični delavci občine Ormož in profesorji mariborske univerze. Poleg tem marksizma in družbe- noekonomskega razvoja bodo slušatelji še poslušali razlago študi- je Edvarda Kardelja in organizira- nost Zveze komunistov ter priprave na oba kongresa. zk Slovenska Bistrica^ Nova toplarna Zaposleni v delovnem ko- lektivu IMPOL Slovenska Bistrica so letošnje prazno- vanje 8. januarja, občinskega praznika, obeležili še z dvema pomembnima pridobitvama, to sta nova toplama, ki je plod skupnih vlaganj in nadaljnjih načrtovanj med delovnim kolektivom in pre- bivalci mesta Slovenska Bistri- Nova toplama v začetnem dbratovai^u! ca, predvsem naselja Zg. Bistrica. Nova toplarna je namenjena za gretje prostorov tako v delovnem kolektivu IMPOL kot celotnega naselja Zg. Bistrica, ki bo s tem čistejša, predvsem zato ker bo prenehalo delovati kar sedem kurilnic v stanovanjskih blo- kih. V IMPOLU pa so zabeležili še drugi proizvodni uspeh. Svojemu namenu so predali tretji del programa rekon- stmkcije v TOZD Valjama, kjer bodo odslej pridobivali najkvalitetnejšo aluminijsko folijo raznih vzorcev in barv. Besedilo in posnetek: Viktor Horval Pripis obresti v poslovni enoti Kreditne banke Maribor v Ptuju so te dni pričeU s pripisovanjem obresti. Znesek pripisanih obresti na dinarske hranilne vloge znaša 14,514.000 dinarjev. Dinarske hranilne vloge so koncem leta 77 pred pripisom obresti znašale 218,997.000 dinarjev; skupno z obrestmi pa izkazujejo 233.511.000 dinarjev. V pri- merjavi s stanjem vlog v letu 1976 so le-te porasle za okrog 35 odstotkov. Število dinarskih var- čevalcev pa je naraslo na 49.976 varčevalcev. Prihranek hranilnih vlog iz prenosa osebnih dohodkov na hranilne knjižice znaša 95.648.000 dinarjev. Pripis obresti na devizne hranilne vloge je znašal 8,517.000 dinarjev, stanje vlog pred pripisom je bilo 120,477.000 dinarjev. Po pripisu pa je le-to naraslo na 128,994.000 dinarjev. Na porast deviznih hranilnih vlog je vplivala tudi nenehna rast vrednosti tujih valut. V poslovni enoti imajo trenutno v evidenci 7464 deviznih hranibiih vlog. Porast deviznih hranUnih vlog je zabelešena s 40-odstotki. V celotnem bančnem potencia- lu poslovne enote v Ptuju so aedstva prebivalstva soudeležena s 25 odstotki, MG Nova asfaltna prevleka - pot iz manj razvitosti Studenice Letošiija praznovanja občin- dcega praznika Slovenace Bistrice so pričeli z otvoritve o nove asfaltne prevleke na regionalni cesti Studenice—Makole. V krajev- ni dcupnosti Studenice, ki sodi med manj razvite v občini in v kateri prebiva okrog 1000 kraja- nov, so v preteklem letu dosegU pomembne uspehe. Asfaltirali so cestni odsek do Krepečje vasi, napehali novo telefondco omreae, uredili mrhSco vežo na pokopališ- ču in pričeU z gradnjo doma družbenopohtičnih organizacij. Takšni uspehi so tudi plod uspešnega sodelovanja s sosedrrjo kr^evno skupnostjo Makole in pomoči širše družbene skupnosti. V tem letu pa skup^ s krajani Makol načrtujejo gradnjo vodo- vodnega omrega Studeni- ce-mScoIc. Zraven tega pa bodo dokončali gradnjo doma druSje- nopoUtičnih organizacij in reševali tekoče naloge, ki se v krajevni skupnosti pojav^ajo, med drugim tudi zaposlovanje krajanov. V ta namen bo Lesnoindustrgsko pod- jetje Litija razširilo obrat za predelavo plastike in povečalo število zaposlenih od sedanjih 16 na 50. V prvi polovici letoši^ega Julij an Lončarič, predsednic KS Makole Je odprl pot prihodnosti. Fotn: V. Horvat leta pa bo stekla tudi proizvodnja v novi Iskiini tovarni električnih aparatov v Makolah. Vsaka takšna pridobitev pomeni korak naprej iz manj razvitosti, je v pozdravnem govoru ob otvoritvi ceste povdaril predsednik sveta kr^evne skirp- nosti Studenice Janko Kidrič. Nove pridobitve bodo pospešile razvoj na vseh področjih, tako v gospodarstvu kot negospodarstvu, turizmu, kjer je grad Statenberg dosedaj le bo^ ,,životaril". Dobre komunikacige in prometne zveze pa pomenijo tudi bolje urejeno delovno sredino občanov, ki na tem področju živigo in delajo. Sredstva za modernizacgo omenje- nega cestišča smo prispevali vsi, ki smo vpisali posojilo za ceste, saj je ta cestna povezava republiškega pomena. Cestišče je tako dobilo novo asfaltno prevleko v skupni dolžini f km., Namenu jo je s simbohčnim prerezom traku pre- dal eden najzaslužnejših kr^anov, ki so veliko prispevab k hitrejšemu razvoju, Julgan Lončarič. Zahvahl se je vsem, ki so s sredstvi prispevah del mozaika lepše prihodnosti kr^ev na tem področ- ju. 1. kotar TEDNIK -12- i«""«^ ^978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 -K Sergeju Kraigherju častna plaketa občine Slovenska Bistrica Na slavnostni seji skupščine in vodstev družbenopolitičnih orga- nizacij občine Slovenska Bistrica, ki je bila na predvečer 8. januarja, praznika občine Slovenska Bistri- ca, v avli nove osnovne šole v Zg. Polskavi, so podelili tudi letošnja občinska odličja za najboljše dosežene delovne rezultate v minu- lem letu. Letošnjo častno plaketo občine Slovenska Bistrica je prejel Sergej Kraigher za organiziranje ljudske vstaje in partizanskega bojevanja v času NOB na Pohorju in na celot- nem slovenskem ozemlju ter za prizadevanja pri uresničevanju samoupravnih odnosov in zakona o idruženem delu v praksi kot tudi njegov prispevek v povojnem raz- voju socialistične in neodvisne Ju- goslavije. NAGRADO POHORSKEGA BATALJONA za leto 1978 je pre- jela občinska organizacija Zveze združenj borcev NOV Slov. Bistri- ca za prizadevno in vztrajno zavzemanje za reševanje material- nih in drugih vprašanj borcev ljudskega odpora in družbene sa- mozaščite, razvijanja in prenosa tradicij NOV na mlajše generacije, založniške dejavnosti, dajanje konkretnih pobud pri reševanju varstva in zaščite grobov padlih borcev NOB ter spomenikov in drugih obeležij NOB. PLAKETA OBČINE SLO- VENSKA BISTRICA za leto 1978 je prejel ALOJZ KORES, dolgo- letni družbeno politični delavec bistriške občine. Med drugimi je opravljal funkcije sekretarja komi- teja OK ZKS Slovenska Bistrica, bil poslanec družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine, sedaj pa je predsednik skupščine občine Slo- venska Bistrica. Razen tega tov. Kores uspešno že vseskozi deluje na vodilnih delovnih mestih v OZD IMPOL. PRIZNANJE OBČINE ZA LE- TO 1978 SO PREJELI OZD EMI Poljčane za hiter razvoj iz obrtne delavnice z nekaj zaposlenimi v so- dobno tovarno svetlobnih teles. Republiška skupnost za ceste SR Slovenije in njene strokovne službe za visoko stopnjo pripravljenosti pri reševanju problematike vzdrže- vanja in modernizacije cestnega omrežja na območju bistriške ob- čine. IVAN BRGLEZ, kmetova- lec—kooperant iz Črešnjevca za izredno prizadevnost in dosežene rezultate v kooperacijskih dejav- nostih. Predvsem pa uspešnega prenašanja modernih dosežkov v praktično proizvodnjo kmetovanja na svoji preusmerjeni kmetiji. Po- sebne rezultate je dosegal pri pro- izvodnji mleka, v letu 1977 kar 35.391 litrov. ANTON ŠVAGAN, upokoje- nec, ki vsa leta svoje učiteljske iz- kušnje, na področju kulture us- pešno prenaša na mlajše rodove, predvsem kot pevovodja moškega pevskega zbora in vodja treh tam- buraških zborov v Makolah. Miroslav KOLENKO iz Zg. Polskave, se je že kot mladinec ak- tivno vključeval v družbenopoli- tično življenje okolja, predvsem v IMPOLU, kjer je bil tudi predsed- nik mladinske organizacije. Leta 1960 pa je bil izvoljen za pred- sednika občinske konference ZSMS. Opravljal je dolžnost pred- sednika občinskega sindikalnega sveta, bil je sekretar komiteja OK ZKS Slovenska Bistrica, nato pa predsednik skupščine občine. ŠTEFKA BLAŽIČ, medicinska sestra v domu upokojencev v Poljčanah si ves čas svojega službovanja zavestno prizadeva za izboljšanje zdravstvene službe in nege ostarelih občanov v tem do- mu. MAKSIMILJAN ZOHAR, komandir postaje milice v Slo- venski Bistrici, s svojim prihodom je vnesel pomembne novosti in spremembe pri delovanju delavcev milice ter njihovemu usposablja- nju, še posebno mlajših milični- kov. OSNOVNA ŠOLA POLJČANE za doseganje zavidljivih učno- vzgojnih uspehov učencev in uspešno uresničevanje programa celodnevne osnovne šole v življe- nje. Posebno uspešno pa šola sodeluje tudi z življenjem in doga- janji v kraju. ŠTEFAN FRAS, upokojeni ravnatelj OŠ Črešnjevec za uspehe na področju razvoja telesne kultu- re v kraju službovanja. Posebne zasluge pa ima za razvoj odbojke, šaha in množične telesne kulture v občini Slovenska Bistrica. Viktor Horvat ODSLEJ URBANISTIČNO PLANIRANJE V PTUJU Med občani ptujske občine smo stalno poslušali kritiko in to upravičeno, da je treba čakati na pridobitev lokacijskega in gradbe- nega dovoljenja tudi po eno leto in več. To je povzročalo investitorjem, družbenim in zaseb- nim, dodatne stroške in številne poti Pooblaščen za izvajanje teh mlog pa je bil Zavod za urbanizem v Mariboru. Zaradi tega so že leta 1974 v Ptuju razpravljali o preureditvi urbanistične službe. Od Zavoda za urbanizem Maribor so zahtevali, da se naj ustrezno organizira, kei so menili, da lahko samo časovno in prostorsko prisotna strokovna služba zadovoljivo izvaja naloge na področju operativnega urbanizma. Enako stališče je zavzela tudi Samoupravna stanovanjska skup- nost občine Ptuj. Zavod za urbanizem Maribor se je s tem sicer strinjal, vendar po treh letih te službe še ni organiziral na območju ptujske občine tako kot je bUo dogovorjeno. Da bi zadevo na tem področju uredili, fe izvršni svet skupščine občme Ptuj predlagil, da se za izvajanje nalog operativnega urba- nizma pooblasti Projektivni biro Ptuj, ki je za dejavnost te vrste tudi registriran in ima ustrezno usposobljene ljudi Predlog izvrš- nega sveta z osnutkom odloka so defegati na ločenih sejah zborov skupščine občine Ptuj, 28. decembra 1977, tudi brez pripomb sprejeli, zato lahko realno sklepamo, da bo ta odlok kot predlog na eni od naslednjih sej sprejet, saj so se vse temeljne delegacije z besedilom osnutka strinjale Ce bo ta odlok sprejet, bo z njim Projektivni biro v Ptuju pooblaščen opravljati za ptujsko občino strokovne zadeve s področja urbanističnega planira- rga, zlasti bo spremljal gibanje urbanizacije in preučeval proble- me ureditve in razvoja naselij, strokovno pomagal za urbanizem pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine, arhiviral in evidentiral urbanistično dokumen- tacgo, izdeloval urbanistične iz zazidalne načrte, urbanistične rede in lokacijsko dokumentacijo. Neštete naloge bo Projektivni biro Ptuj opravljal v skladu z določbami zakona o urbanistič- nem planiranju, bodisi samoinicia- tivno ali na zahtevo oziroma po naročilu občinske skupščine in njenih organov, delovnih organi- zacij, krajevnih skupnosti in občanov. Zakoličenje objektov, to je geodetski prenos gradbenega načrta na dovoljeno lokacgo na območju ptujske občine pa bo opravljala geodetska uprava SO Ptuj, ki mora voditi tudi evidenco o opravljenih zakoličenjih in arhivirati načrte bodoče^ stanja zakoličenja objekta. Z izvajanjem določil, ki jih predvideva osnutek odloka, bo prav gotovo med graditelji družbenih in zasebnih objektov manj negodovanja in hitrejše urejanje dokumentacije. FF Pojasnilo k sestavku v 50. štev. Tednika, zadnji v letu 1977, je bila v sestavku pod navedenim v naslovu, zapisana tudi trditev: ,,zakaj krajevna skupnost Destrnik in Leskovec nista oddali izpolnjenih popisnic in podatkov o evidentiranih možnih kandidatih ..." Kot tajnik KS Destrnik dajem v zvezi s tem pojasnilo, da popisnic ni bilo možno izpolniti in dostaviti na pristojno mesto zato, ker še vse do „3264 MOŽNIH KANDIDATOV JE ŠE VEDNO PREMALO" danes, 5. januarja 1978 odgovorni pri KK SZDL Destrnik niso dostavili potrebnih podaticov za izpolnitev popisnih listov. Zato menim, da v zvezi s tem izjave odgovornih niso bile umestne in ne odražajo dejanskega stanja in dela med krajevno skupnostjo in družbeno-političnimi organizacijami v njej. Anton Kovačec Slovenska Bistrica Tako kot v drugih občinah, tudi na območju občine Slovenska Bistrica poteka te dni javna razprava o osnutku samouprav- nega spcKazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Pred tem je bila široka aktivnost v okviru občinskega sveta ZSS, zlasti v okviru komisije za družbeno-ekonomske odnose, ki je tudi pripravUa program in Solidarnost v zdravstvu vodi javno razpravo. V bistriški občini se delovni ljudje načeloma strinjajo z vsebino osnutka samoupravnega spora- zuma, vendar so doslej v javni razpravi že dali nakaj konkretnih predlogov in pripomb, ki jih bo treba upoštevati. Nanašajo se predvsem na solidarnost v okviru republike in na odpravo razlik v pogojih in možnostih uresniče- vanja pravic iz enotnega programa v posameznih občinah. Občani so prepričani, da bodo razlike odpravljene v okviru enotnega programa in uveljavljanja solidar- nosti, ki naj upošteva razvitost in materialne možnosti posameznih regij. Vprašanje solidarnosti v okviru republike je toliko bolj prisotno, saj je mariborska regija, razen občine Maribcff, v celoti manj razvito območje, kjer prevladuje kmečko prebivalstvo. To je tudi razlog, da razpravljalci v bistriški občim zahtevajo, cla naj industrij- sko razvitejši predeli v okviru enotnega programa zdravstvenega varstva pomagajo pokrivati razli- ke, ki nastajajo v zdravstvenem varstvu kmetov. V razpravi je bilo povedano tudi mnei^je, da bi morale delovne ch-ganizacije s področja zdravstva v podravski regiji pripraviti obšir- nejšo informacijo o tem, ^ kako zdravstveni delavci uresničujejo stabilizacijske programe. V občini Slovenska Bistrica bodo z javno razpravo končali do 20. januarja. Viktor Horvat KJE IN KAKO GRADITI HLEVE Gradnja hlevov za vzrejo pi- ščancev se je zelo razmahnila. Kmetje kooperanti gradijo danes različne hleve. Najpogosteje se odločijo za gradnjo hlevov za vzrejo piščancev, telet in govedi. Prav gotovo je ta oblika sodelova- nja med kmetom, kmetijskim kombinatom in drugimi mesnimi predelovalnimi delovnimi orga- nizacijami dobra, kajti posp»ešuje se gospodarski in ekonomski raz- voj. Prav tako se uresničujejo pro- grami zelenega načrta Slovenije. Oblik neposrednega sodelovanja je več. Tako na primer delovna orga- nizacija nudi kmetu ugodne kredi- te in ugodna sovlaganja, da na Franc Hergan svoji zemlji zgradi sodoben hlev, kjer v ciklusu vzredi in proda od 2000 do 20.000 piščancev, starih okoli dva do tri mesece. Ze dalj časa se kmetje navdušu- jejo nad takšno obliko sodelova- nja. Med kooperanti so se v zad- njem času pojavili tudi delavci, ki so sicer 8 ur na delovnem mestu, v popoldanskem času pa se ukvarja- jo še z vzrejo piščancev ali govedi. Kako to zmorejo, kakšen je njihov zaslužek in drugo prepustimo dru- gim? Ustavili bi se namreč pri gradnji teh objektov. Idealno bi bilo, če bi te tako imenovane ,,farme" gradili na nekem kompleksu zemlje, daleč proč od naselij, kjer bi bila urejena kana-^ lizacija in vsa druga infrastruktu- ra. Ker pa takih za to pripravljenih urbanih središč ni, se kmetje in drugi odločajo, da gradijo hleve poleg svojih ali sosedovih hiš. Tako se izognejo tudi uničevanju rodovitne zemlje. No, tukaj je tudi ključ problema, kateremu namera- vamo posvetiti nekaj besed. V občini Ptuj, najbrž ni krajev- ne skupnosti, kjer bi ne stala kak- šna ,,farma". In kot je dejal na- čelnik za gospodarstvo in urbani- zem občine Ptuj, Jože Botolin, je Dravsko in Ptujsko polje izrazito poljedelsko območje, vendar pa s tem ni rečeno, da bi se v teh krajih ne razvijala tudi živinoreja. S pospešenim razvojem živinoreje in poljedelstva, bomo v občini tudi uresničevali program zelenega na- črta. Dejal je tudi, da se naj hleve gradi v vaseh in v prihodnje si moramo v občini Ptuj, krajani, urbanisti in še nekateri, prizadeva- ti, da individualna stanovanjska gradnja ne bo motila razvoja kme- tijstva, s tem pa tudi ne gradnjo hlevov. Odnos ljudi do kmetijskih povr- šin je vedno slabši. Vse vasi so se pred stoletji razvijale in rasle ob obronkih hribov ali ob obrobjih močvirij. Danes žal ni več tako. Zelo se spreminja odnos do zemlje. Kmet ima pravilen odnos do kmetijskih površin, delavec do- sti manj. Gradnja hlevov je dovo- ljena v vsaki krajevni skupnosti, seveda ima odločilno besedo svet krajevne skupnosti, oziroma zbor občanov in zbor delegatov, ki odloča o urbanističnem redu. Že dalj časa nastajajo spori okrog gradenj hlevov. Spor pona- vadi nastane med kmetovalcem in med lastniki stanovanjskih hiš. Takšni primeri so že bili v Cirkov- cih, Dornavi, Lovrencu in dru- god. Do takšnih trenj in sporov pa prihaja zato, ker nobena krajevna skupnost v občini Ptuj nima ureje- nega zazidalnega oziroma urba- nističnega reda. Sedaj je v javni razpravi dogovor o temeljih prostorskega načrta občine Ptuj za obdobje do leta 2000. O njem bi morali v vsaki krajevni skupnosti širše spregovoriti in sicer na zboru občanov, kjer bi občani povedali svoje mnenje, predloge in zamisli. Le s pametmm in konkretnim dogovarjanjem bomo rešili vse probleme, ki nas trenutno tarejo. Ali bomo gradili hleve ob stanovanjskih hišah? Obstaja pa bojazen, da ta razprava ne bo dosegla svojega namena, kajti za dogovor se v krajevnih skupnostih niso kaj dosti zmenili. In spet se bo ponovila ista pesem. O gradnji hlevov smo povprašali tudi kmetovalca, Franca Hergana iz Zg. Jablan, ki je dejal, da se je za gradnjo hleva za piščance odlo- čil zato, ker je kmetovalec in že dalj časa kooperant ptujske Perut- Jože Kotnik foto: zk nme. ,,Seznanjen sem, da je grad- nja hlevov dovoljena, da gradnji ne nasprotujejo v občini, niti sani- tarna inšpekcija, niti moji bližnji sosedi. Živimo pač .na kmečkem foto: zk območju in moramo razvijati živi- norejo poleg že ustaljenega razvoja poljedelstva. Hlev bom zgradil tik za gospodarskim poslopjem in si- cer za 10 tisoč piščancev. Hlev bo nadstropen in bo meril 30 X 12 metrov. Upam, da mi bo uspelo zgraditi hlev, kajti sčasoma bo posestvo prevzel sin, ki ga živinoreja zelo veseli. O smradu in o drugih neprijetnostih pa ne bi govoril..." Jože Kotnik iz Zg. Jablan: „Že dalj časa se v krajevni skupnosti Cirkovce srečujemo s problemom gradnje „farm". Ker sem se udeležil sej sveta krajevne skupno- sti in izvršnega odbora KK SŽDL Cirk ovce, bom povedal stališča, ki smo jDi zavzeU: Ker v krajevni skupnosti nastaja problem urbanističnega reda, smo sklenili, da za gradnjo stanovanj- skili hiš v krgevni skupnosti „odprcmo" parcele v Sp. in Zg. jablanah, morda šc v Pongercah in sc tako odločimo proti gradnjam hlevov za pi.ščance na tem območju. Namreč določeno je, da je gradbeni okoliš prav na mestu, kjer sedaj nastaja spor zaradi gradnje „farm". Krajani si mora- mo prizadevati, da v krajevni dvupnosti uredimo urbanistični načrt, sicer sc nam bo lepega dne zgodUo, da bomo en drugemu rapoti in da naši potomd, sinovi in hčere, ne bodo mogli zgraditi nobene hiše, nobenega lileva. Na zboru občanov, ki bo IS.jaH^rja. bomo imeli priložnost, da *ic o tem pogovorimo." zk Še ena celodnevna osnovna šola Praznika občine Slovenska Bistrica so bili prav gotovo najbolj veseli tudi učenci iz Z g. Polskave in širše okolice, saj so prestopili prag nove šolske zgradbe, zgrajene predvsem iz sredstev samopri- spevka prebivalcev občine Sloven- ska Bistrica. Nova štiri oddelčna podružnič- na osnovna šola v Zg. Polskavi pa je tudi prva v občini, ki je bila namensko grajena za celodnevno osnovno šolo. Na novi sistem celodnevnega pouka pa bodo na tej šoli prešli z driigim polletjem tega šolskega leta. Ta šola je tudi prvi šolski objekt v občini ki je že ob otvoritvi dobila oprernljen Kostor za telovadbo. Z novo kactio šole so v Zg. Polskavi rešili še več problemov, med katerimi Je prav gotovo najpo- membnejši zagotovitev varnosti učencev na pofi do šole in nazaj pa tudi pot je mnogo krajša do noye. Šolska zgradba ima 82 6,48 kv. metrov površine, od tega so štiri učilnice, večnamenski prostor, kabinet in telovadnica. V njej pa so tudi kuhinja, jedilnica, shram- be, garderobe m drugi potrebni prostori. Trenutno obiskuje osnovno šolo v Zg. Polskavi 93 učencev od prvega do četrtega razreda. Organizacijsko pa je ta šola vezana na osnovno šolo v Sp. Polskavi Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Na otvoritveni svečanosti, udeležili so se tudi Stane Dolanc, iidga Šentjurc in Sergej Krai^er in drugi gostje, so šolo poimenovali osnovna šola Zg. Polskava ,,30 talcev". Za pomoč pri delu v krajevnih skupnostih Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je na zadnji seji imenovalo tudi 5 članske aktive za pomoč pri delu družbeno-političnih organizacij in društev v krajevnih skupnostih. Imenovani so bili za dobo do 15. maja 1979, to je do konca mandatne dobe OK SZDL sedanjega sklica. Člani aktivov so imenovani iz vrst članov OK SZDL, komiteja in komisij OK ZKS, OS ZSS, OK ZSMS in mladih komunistov, ki bodo v sodelovanju s starejšimi pridobih potrebne izkušnje za samostojno delo v bodoče. Glede na to, da bo zlasti v letošnjem letu potrebno izvesti v krajevnih skupnostih vrsto pomembnih akcij, je OK SZDL Ptuj organizirala za jutri, 13. januarja, celodnevni seminar za člane teh aktivov, ki se bodo tako usposabljali za učinkovito pomoč pri delu v krajevnih skupnostih. Program seminarja obsega: Poglavje iz Kardeljeve študije o nalogah vodilnih subjektivnih sil družbe pri nadaljnji graditvi našega političnega sistema, o tem bo govoril Franc Zadravec, predsednik OK SZDL. Nadalje statut občine Ptuj, o njegovi vsebmi bo govoril Oton Polič, podpredsednik SO Ptuj in predsednik komisije za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine Ptuj. O neposrednih nalogah v pripravi in izvedbi volitev pa bo govoril Stanko Lepej, predsednik volilne komisije pri OK SZDL Ptuj. ______________................ 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 12. januar 1978 — TEDNIK Pogovor s Sonjo Kukovec ,Jrudimse, da bi bila pravična" PREUDARNA PORAVNAVA JE VEČ VREDNA KOT NAJBOLJE NAPISANA SODBA Občinsko sodišče v Ptuju, Potrkam na vrata, kjer piše Sonja Kukovec, diplomirani p-avnik. Vstopim kot radovednež in ne kot obdolženec ali priča. Prijetna plavolaska je, velikih oči, po- zdravu sledi nekaj uvodnih besed in takole steče najin razgovor: Lani avgusta ste prišla v Ptuj in postala sodnica na občinskem sodišču. Kakšni so vaši prvi vtisi? „Ptuj je zelo romantično mesto in marsikdo misli, da v tej stari romantiki ni zabave, sprostitve za mladega človeka, jaz mislim prav nasprotno. V Ptuju je vsega na pretek. Tudi malo mestece lahko nudi veliko. In meni nudi. Na Ptuj sem vezana bolj po delu kot po prijate^ih in zabavah." Kaj veste o ljudeh, o Ptujčanih in o ostalih? „Zelo malo. Ljudi ne poznam in ne bi mogla o njih nič konkretnega reči Nekatere sem spoznala le na sodišču in sodišče ni merilo niti mesto za spozna- vanje ljudi Poznam samo svoje sodelavce." Ste nafli kakšno povezavo med romantiko mesteca in težavnostjo vašega dela? „Ne bi mogla reči, da gre za kakšno povezavo, namreč pri morjem delu romantike ni, je le težavnost..." Upam, da boste kljub težavam, problemom ostali v Ptiiju? «Da..." Nič ne rečete? „Da, že^a ostaja. Dogovorili smo se, da ostanem še nekaj časa, kajti v Ptuju sodnikov ni dovolj." Kaj vam pomeni sojenje? ,Ja, kaj mi pomem sojenje? Skotaida nenavadno vprašanje. O tem se ne bi mogla konkretno govoriti, kajti moje izkušige so še preSbke. Nisem še izrekla nobene zaporne kazni. Do sedaj sem izrekla le pogojne sodbe, kar pomeni, da storilec oziroma obdolženec še ne sodi v zapor zaradi kaznivega dejanja, anipak se kazen pogojno odloži za cas od enega do petih let v tem času storilec ne stori nove» kaznivega dejanja, kazni nima več. Vsak obtoženec je zame le človek in to predstavo imam vedno pred očmi, v srcu. Nočem si pred obravnavo ali med samo obravnavo ustvariti kakršnekoli dike. Mnenje si ustvarim kasneje. Med obravnavo spoznavam člo veka, njegove lastnosti, njegov značaj. Z vprašanji, ki so oblika lazsojeiga, spoznavam krivdo ali krivico." Vaš dlj na obravnavi je priznanje? „Je, toda ne v največji meri Zelo cenim tistega obdolženca, ki je v kazenskem postopku in prizna svoje kaznivo dejanje, kajti s tem K dejansko priznal svoje napake. Takšno priznanje je veliko vredno in mi dosti pomeni. Ne maram pa priznanj s sobami Dogaja se, da obdolženec ves čas sodne obrav- nave zanika dejanja, ki jih je storil, ko pa mu poveš olajševalne dcohščine za priznanje, nastopi jok, stok in drugo in takrat se „stopi" tista neprirodna trmo- ^avost zanikanja. Je priznaiije samo uspeh za vas ali,..? ,^e uspeh, vendar to še ni vse. Sledi dc*:azni postopdc, ko zaslišujem priče. Že pri tem postopku ugotovim ah sem uspela ali nisem. Uspela sem tedaj, ko se igamejo izpovedi prič s prizna- iyem obdolženca. To ni osebni uspeh, kar sem dosegla, ampak u^eh, da se je kazenska zadeva rešila, seveda če ni pritožbe zoper sodbe." Ste energična ženska? „Veste kaj... nisem energična. Samo pravična sem. Morda sem doslej bila samo enkrat energič- na," Ste glasna sodnica? ,,Ne, nisem. Mislim, da imam prijeten odnos, vsaj tako drugi pravijo. Res pa je, da sem na koncu vsake obravnave „za eno stran in ne za drugo". Sem kot nek „Bau-bau". Morda še nekaj besed o vašem delu? ..Občinsko sodišče v Ptuju je eno izmed tistih sodišč v Sloveniji, kjer se pravzaprav dogajajo posebna kazniva dejanja ..." Kaj to pomeni? „Ce primerjam občino Maribor in občino Ptuj opazim, da je tu več nasilniškega obnašanja, da je dosti telesnih poškodb, mnogo je tistih klasičnih žaljivk med ljudmi in tako dalje." Kaj mislite kje so vzroki za to? „V kulturi človeka in manjraz- vitosti prav gotovo ne. Vzrok za vsa nasilja pripisujem alkoholu in celo podnebju. Mislim, da je v Halozah prav posebno podnebje in misUm, da klima nekako vpliva na človeka, na njegovo sovražnost do sosedov." Morda ob koncu še nekaj o bližajoči se ustavni preobrazbi sodišč? „Znano je, da se bodo občinska in okrožna pa tudi vrhovna sodišča reorganizirala. Gre za preobrazbo po organizacijski in tudi po vsebinski plati Oblikovala se bodo temeljna sodišča, enote sodišč in tako dalje, V Ptuju bo enota sodišča, lahko bi bila tudi temeljno sodišče, vendar so se že pred mojim prihodom dogovorili, da bo v občini enota temejnega sodišča, S tem se pripad zadev v Ptuju ne bo znižal, temveč bo še večji in še težja kazniva dejanja se bodo obravnavala." Kaj pomeni pripad zadev? ,JPripad pomeni pripadajoče kazenske zadeve na konkretno sodišče. Pripad je vedno večji, kajti vedno več je storilcev kaznivih dejanj. Na območju občine jih je kar precej. Največ je Sonja Kukovec: ,>ioj cilj ni, da obsodim človeka" besedilo in slika: zk kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Novosti pri preobrazbi sodišč bodo nastale tudi pri vseh samoupravnih aganih, samoupravna sodišča bodo v delovmh organizacijah združenega dela, v krajevni skupnosti Veliko in pomembno vlogo bodo v prihodrije morali imeti poravnalni sveti v krajevni skupnosti in še kje. Do konca leta bo potrebno evidentirati člane poravnalnih svetov. Potrebno bo to urediti tudi po prostorski plati Nova vsebina bo prinesla veliko sprememb." Kakšno vlogo bodo imeli poravnalni sveti v krajevnih dcupnostih? „Poravnalni sveti bodo primogli k hitrejšemu reševanju kazenskih zadev in sicer pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime. Tako pripad kazenskih zadev na sodiščih ne bo tako širok in množičen za ta kazniva dejanja. Poravnalni sveti so oblika samec upravnega sodišča. Pokg tega pa v preobrazbo sodstva še spadajo druge vsebinske kvalitete. Omenila sem že pripad kazenskih zadev, velja pa dodati, da bodo ob reorganiziranju rednih sodišč, konkretno znašo enoto teme^nega sodišča bo primanjkovalo sod- nikov. Primanjkovalo jih bo ob novi sistematizacgi delovnih mest. Potrebno jih bo 19, sedaj pa 15. Trenutno so na občinskem sodišču le štirje predsedujoči sodniki Oblikovane bodo notra- nje in stalne arbitraže, ki bodo delovale v organizacijah združe- nega dela in drugih samoupravnih tefesih. Poleg tega bodo še priložnostne arbitraže, ki bodo ustanovljene zreševanje posamez- nih sporov iz pogodbenih raz- merij. Te arbitraže bodo morale imeti še konferenco delegatov, ki pa ne sme biti preštevilčna, da bi tako delo bilo učinkovitejše in ažurnejše. No, še več je konkretnih akcq v preobrazbi sodstva. Med drugim tudi to, da bi v krajevnih skupnostih delovah profesionalni sodniki ki bi vodih poravnahie svete. Seveda pa je to stvar sporazumevanja in samoupravne^ dogovarjanja. Ob koncu leta 1978 bomo prav gotovo že lahko govorih o uspehih .. ." Slovenska Bistrica Srečanje najstarejših komunistov Na pobudo komiteja OK ZKS so postala srečanja najstarejših komunistov z območja občine Slov. Bistrica ob novem letu že skoraj tradicionalna. Osnovni namen srečanja je, da se člani, ki ne morejo več redno obiskovati sestankov in se udeleževati družbenopolitičnih akcij, vsaj enkrat letno pogovorijo o mlogah in se seznanijo z dosežki na raznili področjih gospodarstva in družbenega življenja. Letošnjega srečanja se je udeležilo tudi večje število članov ZK, ki so postali lomunisti že pred vojno in v času NOB. Predstavnici komi- teja OK ZKS so jih seznanili z rezultati dela v letu 1977 in z nalogami v letošnjem letu, zlasti še z gospodarskimi dosežci v občini. Izročili so jim tudi knjižna darila. Bolne in onemogle, ki se srečanja niso mogli udeležiti pa bodo obiskali na domu. Besedilo in slika: V Horvat Tudi letošnje srečanje je potekalo v prgategskem in tovari9tem vzdu^u KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ Obračun finančne realizacije za leto 1977 o tem so na zadnji decemberski seji razprav^ali člani sveta krajevne skupnosti Ptuj. Pri tem so ugotovili da so bUa skupno planirana sredstva do 20. de- cembra realizirana v višini 13,300.000 dinarjev ali 94 odstotno. Tako je pričakovati, da bo končen obračun finančne reahzacije načrta za leto 1977 z dne il. decembra pokazal 100-odstotni rezultat ali celo preseždc Poročilo realizacije finančnega načrta za leto 1977 zajema tri vrste osnovnih virov financiranja. Glavni vir je 1-odstotni krajevni samoprispevek, katerega realiza- rfa je zabeležena s 103 odstotki ali v višini 4,300.000 dinarjev. Presežek dotoka sredstev krajev- n^a samoprispevka je nastal zaradi nekoliko višjih osebnih dohodkov zaposlenih. Tudi pri dotoku drug^a vira sredstev, ki se napaja iz sredstev prispevkov za uporabo mestnega zemljišča je zaznaven občuten presežek sred- stev, kar 23 odstotkov. Sredstva po samoupravnem sporazumu, po katerem naj bi za realizacijo nalog v krajevni dcupnosti prispevale teme5enyorganizacije, pa so prite- kala znatno pod planom. Predvi- deni dotok sredstev iz teg? naslova je bil realiziran le s 34 odstotki. Izpad sredstev je bil zabeležen tudi pri zahtevku za izgradnjo parkirnih prostorov. Sredstva bi naj prispeval občinski proračun. Vse to je povezano z vrsto nerealiziranih nalog od ureditve parkirnih prostorov, peš poti in raznih pločnikov v mestu. Iz sklopa teh nalog je bila izvedena le ureditev Cučkove ulice. Prav tako je pričakovati, da bodo v celoti realizirani vsi planirani izdatki iz načrta. Tako prispevek za gradnjo otroškega vrtca Turnišče-Hajdina, za grad- njo novega gasilsk^a doma; nekoliko več sredstev pa se ie porabilo za obnovitvena dela domov občanov (Tumišče, Vi- čava). V letu 1977 je bib prav tako porabljenih več sredstev za vzdrževaige krajevnih cest in za vzdrževanje iavnih površin. Iz realizacije dosedanjih nalog je razvidno, da bodo v celoti realizirane vse programske naloge, zastavljene v obdobju petletneg?i razvoja od leta 1973 do leta 1978. MG Turistično društvo Ptuj Priprave na občni zbor društva z vrsto uspehov na področju utrjevanja vloge turistične društve- ne organizacije bo obeležen prihodnji občni zbor turističnega dništva Ptuj, ki bo predvidoma v drugi polovici meseca januarja. Na zboru bodo obravnavali predvsem delovno in finančno poročilo za obdobje zadnjih dveh let. Izvzeti je potrebno uspehe, ki jih je društvo doseglo pri vključevanju podmladka v svoje vrste, turističm vzgoji prebivalstva in drugod. Omenimo tudi dejavnost nekaterih komisij druš- tva, ki so v precejšnji meri prispevale k razvejani turistični dejavnosti, še posebej pa njeni kaJcovosti. Uspehe je žela komisga za prireditve, komisija za izdajo spominkov. Turistično društvo pa je v tem obdotj u izdalo tudi načrt mesta Ptuja v 20.000 izvodih, ki uspešno dopolnjuje dosedanji turistični prospekt in s tem hkrati dopolnjuje splošno turistično informacijo Ptuja. Njegova vloga pa se je odrazila tudi pri ustanovitvi občinske turistične zveze, ki povezige in koordinira dejavnost vseh turistič- nih društev v ptujski občini; v zadnjem času pa tudi turističnih dejavnikov s področja združenega dela pri enotnem nastopu in kompletiranju turistične ponudbe. Posebno pozornost bodo člani turističnega društva na zboru namenili obravnavi jMioblematike financiranja turističnih organi- zacij. Vprašanje financiranja je namreč se vedno pereče, saj ni sistemslco urejeno. Po mnenju ipravnega odbora turističnega društva bi bilo potrebno turisti- čno takso izvzeti iz hmitirane splošne (proračundce) porabe in jo namensko usmeriti turističnim organizacijam za financiranje splošne turistične informacije in splošne turistične propagande. z ureditvijo tega vprašanja bodo turistična društva v občini skupaj s turističnim društvom Ptuj sposobna opraviti tudi preostale naloge, v katerih vsaj dosedaj niso bUa najbolj uspešna. Že površni pregled dela turističnega društva Ptuj v minulih dveh letih kaže na to, da bo potrebno v bodočem programu dela društva veliko pozornosti posvetiti še nadaljnjemu vk^uče- vanju mladih v vrste turističnih delavf^V, ustrezni vzgoji prebival- stva in ustanavljanju novih turističnih društev v ptujski občini, zlasti še na območju Slovenskih goric in Haloz zaradi njunega izrednega bogastva turisti- čnih motivov. MG Spoštujmo naše spomenike iz NOB Spominkih obeležij, postav- 5 enih v spomin na težce dni našega narodno-osvobodilnega bo- ja in ljuddce revolucije, je po naši lepi, svobodni socialistični domo- vini mnogo. Ta obelega opozar- jqo sedanje in bodoče rodove na strahote fašističnega nasipa, na težci narodnoosvobodilni boj - z namenom, da se kaj takega v bodoče ne bi več dognalo. V Spomenik žrtvam v Jesenovcu, kjer so v zloglasnem taborišču ustaši strahotno mučili in zverinico pobili na tisoče ljudi, ki niso želeli nič drugega kot biti svoboden na svogi zem^i Foto: K. Zoreč lanskem letu Titovih in partijdcih jubilejev smo cesto organiziraU Kako varujemo spomenik v Ludbregu smo lahko prebrali v gornjem sestavku, pri nas pa na Katarinin sejem kar takole .. . Kaj je rd^el tržni inšpektor? Foto: R izlete v kraje, znane iz NOB, si ogledali spomenike iz epopeje naše revolucije in obljubljah, da si jih še ogledamo, da priporočimo tudi svojim znancem, da jih spoznqo. Igemen primer, kako znajo ljudje varovati spomin na padle borce za svobodo, smo srečali v Ludbregu, v SR Hrvatski, kjer imajo čudovit spomenik borcem in talcem, ki so darovali svoja dragocena živ^enja za vse to, kar mi danes imamo. Posebej ve^a poudariti, kako ljudje v Ludbregu varujejo ta lepi zgodovinski pomnk, saj ga brez dovo^eiga pristojnih forumov in občanov niti ne dovohjo fotografirati. Morda se bo to zdelo komu čudno, toda razumeti je treba ljudi, ki im^o slabe izkušrge s tuj d. Mnogi so sovražno razpolo- ženi do naše socialistične samouprave družbe, ne le tujci, tudi doma se še najdejo taki psamezniki. Zato so v Ludbregu sklenih, da v okviru programa družbene samozaščite in ljudske obrambe varujejo tudi ta spome- nik, da ga kdo ne odcruni, da se ne bi šopiril s kamero okrog spomenika kaki tujec, kije morda sam sodeloval pri ubijanju žrtev, katerim v spomin stoji spomenik. Spomenik v Ludbregu, ko smo povedali, kdo in odkor smo, so nam pustili napraviti posnetek tega lepega spomenica. Foto: K. Zorec Vzpon do Titove pečine nad Drvarjem pomoii za vsakega obi^ovalca enkratno dožive- le Foto: K. Zorec Lepo vzdrževano spomini o obelege ob robu gozda v Kcarju Foto: R Ob tem se mije nehote zastavilo vprašanje, ah smo tudi mi v okviru družbene samozaščite pripravljeni organizirati tako varstvo naših spomenikov iz NOB? Vprašajmo se sami sebe! France Me3co TEDNIK — 12. januar 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Dragica Štumberger Franc Dobič Šteflco Kmetec Pogovor z zdomci Udeležili smo se vseh sestan- kov in pogovorov z delavci, ki so na začasnem delu v tujini in nekatere zaprosiU za kratke igave: Dragica Stumberger iz Kidriče- vega: „Devet let sem že v tujini, v Dornbirnu, v tekstilni tovarni sem. Vračam se. Rada bi našla delo kje v bližini Kidričevega. V marcu pridem domov. Tu imam sina, ki zc hodi v šolo, vesel bo moje vrnitve. Upam, ua bom našla delo. Na zavodu za zaposlovanje so me vpisali, misUm, da je to zdaj „VRNIL SE BOM" dovolj. Po novem letu odhajam naz£g, toda po treh mesecih se vračam, vračam . Franc Dobič iz Mihove: „Že day časa razmišljam o vrnitvi. V VVeissenbur^uže delam 9 let, vrnil sem bom čez tri leta. No, še dolga leta so to. Udeležil sem se sestanka. Veliko novega sem zvedel, čeprav vehko novega zvem iz časopisov. Redno berem VE- ČER in TEDNIK, tako da sem seznanjem z vsem. Doma se bom najveijetneje ukvarjal s kakšno obrtjo. Tu vidim velike možnosti. Veliko novic imam in te bom prenesel tudi v jugoslovanski klub ,,Edvin Zdovc**, katerega aktiven član sem.** Štefko Kmetec iz Cirkovc: „Žc dolgo sem zaposlen v tujini. Sem tehnik za klimatske naprave, moje delovno mesto je v Heilbrunnu v Zahodni Nemč|i. Reči moram, da š^a po vrnitvi obstaja. Nekega dne se bom vrnil. Rad bi našel ustrezno delo in stanovanje, ki ga je v Ptuju težco dobiti. VmU se bom, če bom našel delo in stanovanje. Želja po domačem kruhu in domači zemp je velika in teaco jo jc krotiti. Vrnil se bom." Besedilo in posnetek: zk Se bomo odločili za participacijo v zdravstvu Participacija je soudeležba ali so- ,JvMovanje. Pri zdravstvu gre kon- kretno za soudeležbo pri plačeva- nju zdravstvenih uslug oziroma sto- ritev. Že sredi minulega leta seje v zdravstvu pojavilo krizno obdobje. S podobnim materialnim proble- mom se srečujemo tudi danes, ko je v javni razpravi samoupravni spo- razum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Krizna si- tuacija je v zdravstvu nastala zaradi prešibke materialne in ekonomske osnove celotnega slovenskega zdravstva. Posebej pa to velja za občino Ptuj. Krizo v zdravstvu bo- mo rešili tako, da bomo z enotnim programom v republiki in z republiško solidarnostjo odpravili obstoječe razlike v pogojih in mož- nostih uresničevanja pravic iz enot- nega programa v posameznih obči- nah. Prav gotovo ,,krivdo" nosi tudi neurejenost republiške solidar- nosti nasproti občinskemu zdrav- stvu, ki ne upošteva povprečna stopnja oziroma nivo razvitosti ob- čine. V občinski zdravstveni skupnosti je še vedno premalo denarja, da bi lahko ,,pokrili" vse obveznosti razvoja zdravstvenih storitev in po- krili nove investicije. Kljub temu, da delavec in občan že dajeta svoj prispevek za zdravstveno varstvo, da je tu tudi republiška solidarnost, se je vseeno zdravstvo znašlo v hudi materialni stiski. Izhod iz krizne si- tuacije je torej v participaciji. V javni razpravi pa naslaja vpraša- nje: da ali ne participacija v občini oziroma v mariborski regiji? Bistvo samoupravnega sporazumevanja je torej participacija oziroma soudele- žba pri zdravstvenih storitvah. Prejšnji teden so se v Ptuju sesta- li družbenopolitični delavci, ki so skupaj s predstavniki občinske zdravstvene skupnosti temeljito razpravljali o novem samouprav- nem sporazumevanju v zdravstve- nem varstvu. Sklenjeno je bilo, da se morajo v vseh temeljnih organi- zacijah združenega dela in krajev- nih skupnostih nemudoma začeti javne razprave, ki bodo trajale do 15. januarja, in naj do skupščine občinske zdravstvene skupnosti pri- nesejo konkretne zaključke o veljavnosti participacije v zdrav- stvu, ki bi veljala za celotno mari- borsko regijo. V samoupravnem sporazumu so zajete tiste pravice, ki so bile veljavne že doslej. Dasi je participacija povsem nova katego- rija v zdravstvu, bo v prihodnje prav gotovo vzgojno vplivala na človeka. Morala bi tako vplivati tudi na vse zdravstvene delavce, ki svoje delovno opravilo opravljajo zaradi občana in delavca in ne sa- mo zase. Zdravstveni delavci se bo- do morali zavedati dejstva, da se bo s sprejeto participacijo zbralo okrog 6,700.000.- dinarjev. S tem denarjem, s prispevkom združene- ga dela in s pravilnim republiškim solidarnostnim prelivanjem, bi mo- rali občinsko zdravstvo rešiti iz se- danje krize. Velja poudariti, da participacija ne sme uporabnika odvračati od uveljavljanja potrebnih zdravstve- nih storitev. Upoštevati mora tudi ekonomsko sposobnost posamezni- kov, kajti osebni dohodki niso ena- ki za vse. Še obstajajo velike social- ne in druge razlike. Participacija oziroma nov samoupravni spora- zum, ki je razdeljen na osem pogla- ,vij, bo moral upoštevati tudi te so- cialne razlike. Delavec in občan morata biti seznanjena z bistvom tega nadomestila oziroma sodelo- vanja, sicer bo po 1. marcu, ko bi se naj participacija uveljavila, nas- tal nesporazum in bodo spet izreče- ne hude besede. V TOZD in krajevnih skupnostih naj ti samoupravni sporazumi ne ležijo v omarah in predalih, potreb- no jih je dati delavcu, občanu, mla- dincu, nosečnici, vojaškemu obvez- niku, tudi kaznovanemu, upoko- jencu in socialno šibkemu. Te kate- gorije ljudi bi naj tudi imele določe- ne prednosti pri participaciji zdravstvenih storitev v občini Ptuj. To je naloga temeljnih organiza- cij in organov krajevnih skupnosti. Občinska zdravstvena skupnost pa si naj prizadeva, da čimprej uredi solidarnostno prelivanje, da se raz- jasnijo nejasnosti glede opredelitve nekaterih strokovnih besed, ki so zapisane v samoupravnem sporazu- mu, nadalje, da sc participacija uveljavi v celotni mariborski regiji, to je v občinah Slovenska Bistrica, Maribor, Lenart, Ormož in Ptuj, da se v regiji določi enotna prispev- na stopnja, skratka participacija in ustrezno solidarnostno prelivanje denarja se naj uredi na republi- škem nivoju in ne samo na občinskem. Upamo, da s sprejeto participa- cijo, ki bo veljala od 1. marca dalje (potrebno bo počakati na rezultate javnih razprav), ne bo porasla ad- ministracija v zdravstvenih ustano- vah in druge obremenitve nekaterih dejavnikov, ki sodelujejo v tem procesu. Kaj prinaša samoupravni spora- zum? Nekatere pripombe so že. Ta- ko je v samoupravni sporazum že vneseno, da je nadomestilo za od- stotnost od dela zaradi nege otroka do starosti 7 let 80, nad sedem let pa 70 odstotno. Zanimivo je vpra- šanje tudi glede prvih specialistič- nih pregledov oziroma za zdravlje- nje v bolnišnici in za vse hotelske storitve ob negi bolnika. Menimo, da takšna participacija ne deluje preveč vzgojno. Zato bo potrebno o tistih 30 dinarjev plačila za vsak dan zdravstvenih storitev dobro premisliti! zk Darilo za prijatelja Pred dnevi so delavci pekarne Vinko Reš Ptuj obiskali na domu na Ormoški cesti v Ptuju nekdanjega delovnega tovariša Janeza Osterca, ki ga je bolezen priklenila na invalidski voziček. Ob tej priložnosti so mu izročiU voziček za gibanje po stanovanju. Sklep o nakupu nujnega pripomočka so delavci sprejeli na delavskem svetu temeljne organizacije. V vrstah pekovskih delavcev je bil Janez Osterc ceUh 18 let, potem pa se je moral zaradi zahrbtne bolezni upokojiti. Prijateljski stik z nekdanjim delovnim tovarišem je ostal; pri premagovanju težav, ki jih Janez Osterc pogumno prenaša, mu skušajo po svojih močeh pomagati tudi prijatelji. Janez aterc na priložnostni proslavi ob 30-letnici temeljne organizacije Vinko Reš foto: Langerholc Pred skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj, yit RESI\nCA? Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj je v celoti objavila v zadnji številki TEDNI- KA gradivo za sejo skupščine, ki bo 19. januarja. Med drugim bodo delegati razpravljali o arheoloških raziskavah v letu 1977, ki so bile tudi predmet razprave na zadnji seji skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj. V sestavku z naslovom ,,Čeprav brez razprave, zanimi\'a seja" sem zapisal, da je bilo delegatom za skupščino kulturne Scupnosti posredovano gradivo s podatkom, da je bilo arheološko raziskanih 24.484 kv. metrov zemljišča za potrebe stanovanjske izgradnje in v druge namene. Podatek, ki smo ga slišali na seji pa govori le o 12.691 kv. m, kar je skoraj za polovico nianj, od tega pa za potrebe stanovanjske gradrfje le 7381 kv. metrov. Istočasno pa smo v TEDNIKU objavili že omenjeno gradivo SSS Ptuj v katerem je jasno zapisano, da je Pokrajinski muzej Ptuj poslal poročilo o arheoloških raziskavah v letu 1977. Iz tega povzemamo, da smo lani sondažno raziskali 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, si- stematično pa 6150 za skupno 455 stanovanj s 24.388 kv. metri netto stanovanjske površine, kar je za 3.334 kv. m. manj kot je zapisano v gradivu za skupščino kulturne skupnosti in 13.769 kv. m več, kot je na seji trdila predstavnica Pokrajinskega mu- zeja. Po podatkih SSS je bilo tako skupno opravljenih 72,625 delov- nih ur, za katere je bilo iz stanovanjskega dinarja plačanih 3,033.167 dinarjev. Na osnovi obračunov iz priložene dokumen- tacije je razvidno, da so stroški arheoloških raziskav v letu 1977 znašali skupno 4,861.274 dinar- jev, torej nekaj manj kot petsto milijonov starih dinarjev. Na osnovi teh, lahko bi jih imenovali — navzkrižnih in nasprotujočih si podatkov, se upravičeno sprašujemo: - Kje je resnica? Ali nismo morda iz stanovanjskega dinarja plačali tudi za tisto, kar nikoli ni bilo opravljeno. Mnenja sem, da tu že predolgo ribarimo v kalnem in da bomo našemu občanu in delov- nemu človeku, ki dajeta denar, končno le morali naliti čistega vina, tudi arheološkega! Naj nadailjujem z besedami, ki so prav tako zapisane v sejnem gradivu SSS, da bi lahko zaradi zakasnitev pri sproščanju zemljišč s strani arheologov Pokrajinskega muzeja Ptuj, zabeležili tudi škodo na izpadu stanarin zaradi po- znejšega vse^evanja v nove objekte in zaradi povišanja cen za gradnjo ter podražitve komunalnih ure- ditev in za kritje dri^ih stroškov. Ta škoda bi lahko bila po ocenah SSS do leta 1980 celo 44,362.006 dinarjev, to je skoraj štiri milijarde in pol starih dinarjev ali 218 stanovanj manj. Le s hitro in odločilno akcijo na objektu B-IV in z intenzivnimi raziskavami v letu 1977, ki so sprostile zemljišča za stanovanjsko gradnjo vse do leta 1980, smo to škodo preprečili, vendar družbene škode, ki bi lahko nastala ni moč izmeriti. Za pomoč pri preverjanju podatkov o arheoloških raziskavah sem zaprosil tudi direktorja SSS v Ptuju - Janeza Belšaka, ki je dejal, da jih je SSS pripravila m zbrala na osnovi podpisanih pogodb, razpoložljive dokumenta- cije o opravljenem delu, ki so jo zelo skrbno izdelano dobih samo od beograjske ekipe in drugih dokumentov s katerimi razpola- gajo. Brez dvoma bi bUo za nas vse zelo koristno, če bo del kolektiva ptujskega muzeja še dalje vztrajal pri svojih številkah, ker bo muzej moral SSS vrniti denar, ki ga je dobil za 13.769 kv. m ,,neraziska- nih" zemljišč, to je za neoprav- ljeno delo. Kam vse to pelje ne vemo, vemo pa sedaj kam bi nas pripeljalo, če bi arheološke raziskave prepustili samo ptujskim arheologom. Ivi. Šneberger Destrnik ' ' - oknu »prosim pomoč!" Komisija za zdravstveno iii socialno varstvo občanov, ki deliqe pri svetu KS Destrnik, je na enem od delovnih sestankov v letu 1977 sklenila predla^ti svetu KS, da nabavi zastavice Rdečega križa, ki je ta predlog pozdravil in ga tudi v celoti uresničiL Po ugibanju, kdo bo izdelal zastavice, je bil problem hitro rešen in z izvajalcem sklenjen dogovor (mera, število, plačilo) in po nekaj dneh so bile zastavice pripravljene. Komisga je takoj pripravfla sezname občanov, ki bi naj dobili te zastavice. Z mentorjem podmladkarjev RK na OŠ Bratov Reš v Destrniku pa so se dogovorili o razdelitvi zastavic. V skladu s svojim programom dela bodo učenci tudi redno obveščali krajevno skupnost o poteku akcige. Posebej ve^a opozoriti na pomen teh zastavic. Zastavica RK v oknu (ali viseča iz njega) pomeni, da je v hiši en ali dva ostarela občana, ki nujno potre- bujeta pomoč. Taka pomoč je lahko enostavna, lahko pa tudi izredno pomembna za rešitev človeškeg življenja. Zato je dolžnost in naloga, temelječa na zavesti, občana, ki tako zastavico vidi, da se oglasi v hiši in vidi, kaj lahko pomaga ali izpolni prosilcu željo in to po najkrajši poti S tako pomočjo občanov bi lahko marsikomu hitro pomagali, pre- prečili marsikdaj acodo ali težje posledice. Zaenkrat je prejelo zastavice 37 občanov iz vseh naselg, ki spadajo v območje KS Destrnik, s podrobnejSmi navodili, kako naj zastavice namestijo in v katerih primerih, to je predvsem: če rabijo zdravniško pomoč, po- trebščine iz trgovine, prinesti vodo, drva, zakuriti in podobno. Na občane pa so apelirali, da je to humana pomoč, torej brezplačna. To obliko pomoči bodo še razširili na vse tiste krajane, ki čutijo, da jim je taka pomoč potrebna. K. A, Organiziranost zasebnega kmetijstva v ptujski občini po zakonu o združenem deiu Stanje, izhodišča in naloge ,,Srednjeročni razvojni program kmetijstva za obdobje 1976 do 1980 postavlja pred kmetijske proizvajalce in organizatorje proizvodnje, še posebej v podravski regiji izredno zahtevne in obsežne proizvodne naloge. Za uresničitev programskih nalog morajo biti zagotovljeni pogoji za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljeni novi družbeno-ekonomski odnosi, kar hkrati zahteva tudi preobrazbo vasi v miselnosti, samoupravni organiziranosti ter ekonom- ski in socialni varnosti kmetov in delavcev. Za vključitev slehernega kmetijskega proizvajalca — kmeta v tokove blagovne tržne proizvodnje, pose- bej pa še uresničitev nalog in ciljev družbenega načr- ta, oblikovanje reprodukcijskih celot in vzpostavitev dohodkovnih odnosov, pogojuje v eni krajevni skupnosti in občini enotno in trdno postavljeno organizacijsko obliko. Težko si je namreč zamišljati v vasi ali krajevni skupnosti združevanje dela sredstev in zemlje vseh proizvajalcev in njihovih dejavnosti za dosego skupnih ciljev, ne da bi bili enotno organizirani. Spomladanska javna razprava o kmetijstvu in njegovi organiziranosti v ptujski občini ni dala jasne opredelitve. Nekateri menijo, da bodo naloge in cilje uspešneje uresničevali kmetje, ki bodo združevali de- lo in sredstva z združenim delom, to je v obliki kooperacije, pri kateri bi nedvomno hitreje utrjevali ekonomsko stabilnost, drugi pa v združevanju dela in sredstev med seboj v obliki zadružništva, kjer bodo poleg ekonomske, utrjevali tudi socialno varnost in hkrati krepili družbenopolitično funkcijo na vasi. Odločitev za eno aH drugo obliko ni tako enostavna, zlasti, če upoštevamo obstoječo organiziranost zasebnega kmetijstva v občini, ki ima vključno z gozdarstvom tri obrate kooperacije in eno kmetijsko zadrugo z nekaj primeri, da kmet še doslej z delom svojih sredstev, dela in zemlje proizvodno sodeluje z vsemi obstoječimi organizacijami. Hkrati pa je treba ugotoviti še precejšnje število kmetov in polkmetov, ki se iz različnih vzrokov ne vključujejo v organizira- no proizvodnjo. Ne želimo iskati praznine v zakonu o združenem delu ali zavlačevati z izvajanjem določil tega zakona, vendar je potrebno sedaj, ko še ni izdelane jasne opredelitve o organiziranosti zasebnega kmetijstva v ptujski občini uporabiti določilo drugega odstavka 660. člena zakona o združenem delu, ki določa: Kmetijske in druge zadruge ter SIS morajo prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o ustanovitvi, druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom do dne, ki ga določa republiški oziroma pokrajinski zakon." (To je v slovenskem primeru zakon o združevanju kmetov, ki pa še v novelirani vsebini ni sprejet.) OK SZDL Ptuj mora ponovno analizirati obstoje- čo organiziranost zasebnega kmetijstva v ptujski občini ter iz ekonomskega, organizacijskega, samoupravnega in političnega stališča oceniti ali takšna organiziranost ustreza uresničitvi nalog in cil- jev vsebinske preobrazbe v združeno delo in ali bo ta učinkovitejša v enoti organizacijski obliki z več temeljnimi organizacijami. Ob tem velja poudariti, da smo ob obstoječi organiziranosti zasebnega kmetijstva zanimivo področje za oblikovanje vseh možnih oblik vključevanja kmetov v združeno delo, zlasti raznim predelovalnim in trgovskim delovnim organizacijam, kar vodi še k nadaljnji razceplenosti in dezorganizaciji zasebnega kmetijstva. Kot sem omenil javna razprava o kmetijstvu, ki jo je spomladi vodila OK SZDL Ptuj se ni konkretno opredelila ali izvesti zadružno ali kooperacijsko obliko organiziranosti, je pa bila vsa razprava usmerjena v obrat kooperacije pri KK Ptuj, ali se naj te preoblikuje v kmetijsko zadrugo ali kooperacijo, v obeh primerih z več temeljnimi organizacijami. Delavski svet in delovna skupnost obrata sta sicer 28. oktobra 1977 sklenila, da se obrat preoblikuje v zadrugo brez časovne opredelitve, opredelitve pravnopremoženjskih razmerij, ki so nastali v obdobju združevanja v Kmetijski kombinat Ptuj, zla- sti s sklenjenim samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo Kmetijski kom- binat Ptuj, ki je bil sprejet 26. novembra 1973, oziroma brez analize dejavnikov, ki narekujejo eno ali drugo obliko organiziranosti, ki bi veljala za enot- no organiziranost v občini ali pa zgolj preoblikovanje le obrata kooperacija v kmetijsko zadrugo. Obstaja upravičena bojazen, da bodo nastale ,.rev- ne temeljne zadružne organizacije" in ekonomsko močne temeljne organizacije kooperantov, zlasti še, ker nimamo konkretnih stališč v občini, zato tudi oklevanje za smelejši pristop k preoblikovanju obrata kooperacija v kmetijsko zadrugo, ne da bi sočasno združevali ves zasebni sektor kmetijstva v eno enotno kmečko organizacijo. Le menjava table brez zagotovila vsebinske preobrazbe, vas in družba kot celote ne bosta dobila nič novega, nič kvalitetnejšega. Sicer pa obrat kooperacija stoji pred izredno pomembnimi nalogami za uresničitev srednjeročnega programa kmetijstva v občini, ko moramo vzpostaviti dohodkovne odnose v vseh proizvodnih smereh, za kar pa so nedvomno osnovne oblike organiziranosti kmečke proizvodnje skupnosti, ki bo- do samoupravno planirale in organizirale proizvod- njo ter v združenem delu delile ustvarjeni dohodek. Pri tem velja omeniti ustanovitev 12 melioracijskih skupnosti za usposobitev 1.640 hektarjev zameljišč v Pesniški dolini, 86 govedorejskih skupnosti za prirejo mesa in mleka, prašičerejske skupnosti, skupnosti za kompleksno obnovo trajnih nasadov, aktivirati delo s kmečkimi ženami in mladimi v kmetijstvu, izobraževanje kmetov ter vrsto drugih aktivnosti, katerim ni bila in ne bo ovira Kmetijski kombinat Ptuj, ki je nosilec razvoja kmetijstva v občini." To je poročilo o stanju in izhodiščih organiziranosti zasebnega kmetijstva v ptujski občini, ki ga je direktor obrala kooperacija Miran Glušič po- dal na konferenci ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj, namenjeno pa je kot prispevek še: — kot poročilo na seji medzadružnega sveta podravske regije; — poročilo na letni konferenci osnovne organizacije sindikata obrata kooperacija Kmetijske-, ga kombinata Ptuj; — kot poročilo delavskemu svetu obrata in — kot poročilo sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL Ptuj. M. P. 6 - IZ NASIH KRAJEV 12. januar 1978 — TEDNIK VEČER LJUDSKIH PLESOV, GLASBE IN PESMI VMARKOVCIH Kadar govorimo o bogati kulturni dediščini, ki seje ohranila v Markovcih in okolici in o kultur- nem poslanstvu, ki ga zelo uspešno opravljajo in ohranjujejo markov- ski folklorni delavci v okviru svoje folklorne skupine — vedno radi povdarimo, da ima folklora v Markovcih trdne korenine. Da je temu res tako, potrjujejo številni tovrstni nastopi, prireditve in gostovanja s katerimi so Markovčani zasloveli daleč po sve- tu. Minulo soboto so ponovno potrdili, tako organizatorji kot številno občinstvo, da je v Markovcih še vedno izredno zanimanje za bogato ljudsko izro- čilo. Skupaj s Folklornim društ- vom iz Ptuja je sekcija ,,Anton Strafela" Markovci organizirala izredno uspelo srečanje ljudskih pevcev, muzikantov in folklori- stov. ,,Prav ljudsko petje je tisto, ki je slovenskega človeka spremljalo od zibelke do groba. Nekaj podobnega lahko rečemo tudi za ljudsko glasbo in plese s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz in Slovenskih goric," je med drugim v svojem kratkem uvodu dejal predsednik folklornega društva Ptuj — Jože Štrafela. Bogato folklorno tradicijo v Markovcih od leta 1973 uspešno nadaljuje tudi pionirska folklorna skupina, ki je pod vodstvom tovarišice Kolaričeve osvojila številna priznanja občinstva, zaplesala pa tudi v soboto zvečer in kot uvod predstavila splet štajerskih plesov. Tudi ljudska godca Martin Polanec in Andrej Smigoc sta takorekoč orala ledino pri markovski folklori, ki sta ji bila v veliko oporo, ko se je v prvih letih po vojni rojevala plesna folklorna skupina v Markovcih. Kljub sed- mim križem, ki jih nosita na svojih plečih sta dokaj mladostna in razigrana predstavila že tolikokrat zaigrano gostiivanjsko HODI LE VUN in priljubljeno polko CRNI KOS. V ostalih trinajstih točkah bogatega sporeda pesmi, glasbe in folklore so se predstavili še: pevke iz Apač na Dravskem polju, člani filklorne skupine iz Markovec z znanim ljudskim plesom ,,salto štajeriš", ki so ga plesali v zim- skem času ob raznih kmečkih opravilih največ pa na kmečkih gostijah in so ga smeli plesati samo moški, ker je bil za takratne raz- mere in nekatere verske predsodke za ženski svet celo nemoralen. Prijetno so presenetili tudi pevci iz Stojnc, ki so pod vodstvom Marije Toplak zapeli hudomušno pesem o zidarjih in Revež, kaj sem storil. Dlani številnega in hvaležnega markovskega občinstva sta segrela še Franc Laporščak in Maks Hernec, ki sta v dvoje odpiskala dve skladbici na orglicah in haloški žvegli ter domača član- ska folklorna skupina, ki je zaplesala z okrašenimi bosmani in nam ponovno obudila lepi stari ljudski običaj, ko je vsak povabljeni par moral prinesti na gostijo obvezno okrašen bosman. Naj omenimo še ljudske godce Jožeta Doliška iz Turnišč pri Ptuju in Antona Zavca iz Nove vadi pri Markovcih, Marijo Valentan in Matildo Mojzer iz Apač, vaški tamburaški zborček in pevce iz Velike Nedelje, harmonikarja in klarinetista Alojza in Marjana Petka iz Zabjaka, pevke iz Zabo- vec, pa Martina in Matilda Mojzerjeva ter seveda domače folkloriste, ki so prireditev zaključili. Predno so prizadevni organizatorji podelili vsem nastopajočim spominska darila, so vsi skupaj zapeli EN HRIBCEK BOM KUPIL, BOM TRSEK SA- DU... Osnovni namen je brez dvoma dosežen — ohranjati to, kar se je Vsi nastopajoči so za konec še skupaj zapeli . . Foto: S. Kosi desetletja in stoletja plesalo, pelo in igralo med našimi ljudmi. Sobotno srečanje ljudskih pevcev, plesalcev in godcev je bila tudi uvodna prireditev v letošnje tradicionalno ptujsko kurentova- nje, katerega glavno breme nosijo prav skupine iz vasi jugozahodne- ga dela Ptujskega polja. Nastopajočim in organizator- jem, lahko ob koncu lega zapisa samo iskreno čestitamo z željo, da bi v Markovcih našli vsako leto toliko časa in denarja, da bi prireditev postala resnično tradicionalna in da bi ji dali več podpore vsi tisti, ki jim je to osnovna naloga in ki morajo podpirati tudi minulo kulturno snovanje, brez katerega si sedanje- ga težko zamislimo. Menim, da so Markovčani s to prireditvijo, letos še posebej, ko praznujejo 40-letni- co svojega dela, ponovno dokaza- li, da jim lahko zaupamo še tako odgovorno nalogo, ki jo vedno vestno in z veliko mero odgovor- nosti opravijo. m. šneberger Prvič v toten leti van ielin dober den, dosti zdrovja, vso srečo no mirno iivljeje. Vsen bi van rad v roke segna pa van nemren. Pa saj tudi lak velo. Novo leto sen duma pri svoji Mici pričaka. Glih opolnoči gdo Sla se cengara na vuri eden gor na drugega spravla, sen visoko vzdigna kupico domočega vinskega Švica no čisla trezen kam se spodobi, v novo lelo stopa. Tauinl želja se mi je motalo po glovi, slopla sma z Mico do bližjih sosidov no jin povošla vse kaj si tudi sami najboj želijo. Jaz si v lolen leti najboj želin: ,,Da bi zdrav no kernik osla, da bi si z Mico dobra bila, da bi gorice no polja obrodle, da ne bi mraza no toče bilo, da bi se malo kmečki penzjun poveča, da bi moja temeljna delegacija dobro delala no vse sklepe uresničla^ da bi živina dobro ceno mela, da nas ne bi drgoč vuši napale, da bi vse ceste asfaltirali ali pa jih vsaj pošodrali, da bi se vse naše bregače pitno vodo dobili, da bi naji deca večkrot obiskali no pri deli kaj pomogali, da ne bi peronospora goric vničla no kolovratski hroši krompi- ra pojeli, da bi, da bi, da bi... " Še dugi regiment želja bi van lehko napisa pa vse to ne bi nič hasnolo. Trdo de treba delati, moči združli, drgoč referendum za samoprispevek razpisati no ga tudi zglasovali pa de marsikera želja resničnost grotala. Spoštovati de trebalo zokon o združenen deli, vzdigovati onemoglo produktivnost, krajšati preduge sestanke no se boj samouprovno obnoša- ti. Mija z Mico smado novega leta v nojinen družinsken tozdi vse potrebne samoupravne akte no sporazume sprejela no sma že začela z nagrajevojon po oprovlenen deli. Sklenla sma, da ma si delila vse zakon- ske radosti pa tudi tegobe. Normirane man svoje zokonske obveznosti, ker pa sen že malo v letah no mi produktivnost prej podne kak gor vstone, sma z Mico sklenla sporazum, da ji lehko od cajta do cajta mlajši sosid na pomoč priskoči. Solidarnost je pač potrebna, s sosidi no sosida- mi pa si je tudi treba dober biti. Tej ko za gnes no pišite mi kaj. Lepo vas še enkrat pozdrovlan. Vaš Lujzek Kidričevo Pristop k družbenemu dogovoru Ob koncu leta 1977 sta se na skupnem zasedanju sestala zbor delegatov in svet krajevne skupno- sti Kidričevo. Obravnavali so predlog sklepa temeljne delegacije KS, ki je predlagala, da krajevna skupnost pristopi k družbenemu dogovoru in podpiše samoupravni sporazum za SIS komunalne dejavnosti občine Ptuj. * Po daljši in temeljiti razpravi sta oba organa sprejela sklep o pristopu k družbenemu dogovoru in podpisu samoupravnega sporazuma ter pooblastila Mira Kovača, predsednika sveta KS, za podpisnika. S tem bodo prenesli komunalno dejavnost, urejanje ulic, zelenic in podobnih nalog na samoupravno interesno skupnost za komunalno dejavnost občine Ptuj, ki je dejavnost posebnega družbenega pomena; istočasno pa tudi določeno število delavcev dosedanje delovne skupnosti KS Kidričevo prevzame Komunalno podjetje Ptuj. Tako se je tudi KS Kidričevo samoupravno organizirala v okviru SIS in bo vse naloge s področja komunalne dejavnosti urejala skozi to SIS in TOZD komunal- nega podjetja, kjer se bodo v ta namen zbirala tudi potrebna sred- stva kot prispevek od stavbnega zemljišča. Nedvomno je to korak naprej pri urejanju komunalnih problemov v krajevnih skupnostih. F. Meško PEŠ PO 50KM NA DAN Poštar Stanko Bosilj: „Kaj češ, takšen je pač moj šiht" Kot smo različni j^udje, tako so različni poklici ki jih opravljamo, nekateri bolj, dru^ manj vestno. Kakorkoli že, vsi delamo za boljši in večji „kos kruha", za sebe in za svojce. Res pa je, da pridejo nekateri lažje do tistega, čemur pravimo denar, do dela, ki ga opravljamo, sicer nam tudi denar ne pomeni ničesar. Stanko Bosilj, poštar iz Turškega vrha ima vo|o, še večje veselje do dela, ki ga že lep čas opravlja na pošti 62283 vZavrču, Njegov delovni dan se začne zjutraj, ko se svita, konča pa se včasih tudi pozno v noč. Naselja, ki jih pdcriva završka pošta so raztepena po okohških vrhovih. Pa je treba razno siti pošto, tudi nujne telegrame. Tako dnevno prepešači po globačah in hribih od Goričaka, Drenovca, Korenjaka, Turškega vrha, Pestike, Hrastovca, Belskega vrha do Zavrča. Od hiše do hiše. Največ dela je imel Stanko pred novoletnimi prazniki, ko je njegov kolega Anton Furjan zbolei Takrat, v tistih rmzlih in meglenih dnevih je prehodil na d-\n do 50 km in še vec, pravi, ,,to je moj šiht, kaj češ!" Ljudje imajo radi poštarje, saj jim razen pošte prinašajo še pakete, pokojnine in drugo, zato ga skoraj pri vsaki hiši povabijo noter, da se malce ogreje, mu ponudijo kozarec domačega, pa kruh in če je še ka| v tunki mu tudi z veseljem narezejo. ,,Včasih sem lačen," pravi Stanko,,,včasih pa sit. Ce bi hotel, se bi lahko vsak dan napil, kolikor bi hotel, pa nočem, kajti kdo bi potem raznašal pošto. Zavedam se, da je moj pokUc poki odgovornosti K^ub temu, da me včasih utrudi do onemoglosti ga rad opravljam, zmeraj mislim, jutri bo boljše." Kljub jutranjem mraku, kljub torbi, ki je še precej pobia, je Stanko BosUj nasmejan, ved- rega obraza. Jutri bo že bolje. Posnetek: M. Ozmec In prav je tako, kajti tisti jutri bo kmalu prišel, kolega Anton se bo vrnil iz bohiiške, novoletni prazniki pa so že minih, tako ni več pohie torbe, kije precej težka. Pa srečno pot, dragi Stanko! M. Ozmec Ljutomer^ Pridobitve ob vstopu v novo leto Na Ormoški cesti v Ljutomeru so ob vstopu v leto 1978 izročiU svojemu namenu novo prodajalno ,J'eko" Tržič. Investicijska vrednost znaša 5 milijonov dinarjev. S tem so pridobili 250 kv. metrov prodajnega postora in računajo, da bodo v njem letno prodali obutve, kožne Konfekcije in usnjene galanterije za okrog 8 milgonov dui. Nad novo prodajalno so zgradiU tudi deset novih stanovanj, ki bodo vseljiva še v tem mesecu. Zgradbo je načrtoval Janko Klun, dipl. ig, arh., z^dilo pa io je PGP Ljutomer. Na otvoritveni slovesnosti sta govorila Franc Štrakl, predsednik SO Ljutomer in Janez Bedina, glavni direktor „Peko" Tržič. Besedilo in shka: S. Feuš Nova poslovno stanovanjska zgradba se lepo vključuje v trgovski center Ljutomera, kjer je že zgrajen hotel, zgradba SDK in poslovalnice Ljubljanske banke. Gradnja nove tovarne v Makolah Maja začetek proizvodnje Nova tovarna električnih apara- tov v Makolah v občini Slovenska Bistrica že dobiva dokončno podobo. Gradnja je bUa razdeljena v osem faz. Trenutno so v teku dela še^te faze, torej prehaja gradnja v zaključni del. Tako so na delu sedaj urejevalci notranjo- sti, obrtniki, ob našem obisku pa se je iz dimnika prvič ,,pokadilo '. Gradnja poteka, razen v začetku zaradi teav pri dobavi cementa, brez zastojev tako, da bo nova lala nared za proizvodnjo v začetku maja tega leta. To potrjuje tudi podatek, da so izvajalci gradbenih del SGP Konstruktor TOZD Granit pred predvidenim programom del, torej plan prehitevajo. Zaključna dela izvaja 20 gradbincev in pa obrtniki. Novi gospodarski objekt ki bo pomenil velik korak iz manjrazvitosti tega območja, se razteza na 2000 kvadratnih metrih površine. Nosilec celotne investi- cije je ISKRA. Zgraditev tovarne električnih aparatov, ki bo pomenila novo delovno mesto za okrog 150 prebivalcev tega območja, je ena izmed investicij na manjrazvita območja naše republike. 1. kotar Nova tovarna dobiva dokončno podobo — foto zk KRATKE NOVICE CIRKOVCE: Tako na seji temeljne delegacije kot na seji izvršnega odbora krajevne konference SZDL so razpravljali o problemu gradenj in o urbanističnem redu na območju krajevne skupnosti. Konkretnih predlogov niso sprejeli, ker še nimajo urejenega zazidalnega na- črta. Največ razprave je bilo o gradnji hlevov za piščance. Menili so, da je potrebno razvijati kmetij- stvo s pospeševanjem poljedelstva in živinoreje. zk GRUŠKOVJE: Predstavniki KB Maribor, poslovne enote Ptuj so v petek, 6. januarja obiskali pionirsko hranil- nico na tej, eni najmanjših podružničnih šol v ptujski občini. Opravili so pregled poslovanja pionirske hranilnice in pohvalili prizadevnost pioniriev — varčeval- cev. MG KIDRIČEVO: Krajevna konferenca SZDL in svet KS Kidričevo pripravljata skupno sejo, na kateri bodo obravnavali dogovor o temeljih prostorskega načrta občine Ptuj do leta 2000 in osnutek statuta občine Ptuj ter sprejeli sklep o sklicu zbo- rov občanov, na katerih bodo ob- ravnavali navedena vprašanja. Razprava bo stekla tudi o podružbljanju družbene samoza- ščite, predvsem pa o nalogah v pripravah in izvedbi volitev. V zvezi s tem že pripravljajo prvo temeljno kandidacijsko konferen- co za volitve. FM Predsednik koordinacijskega odbora pri KK SZDL za spremlja- nje celodnevne šole v OS ,,Boris Kidrič" v Kidričevem, Franc Emeršič je sklical prvo sejo tega odbora. Skupno s predstavniki DPO in KS bodo podrobneje obravnavali sprotne probleme celodnevne šole v Kidričevem in se pogovorili o nadaljnjem delu ter perspektivi celodnevne šole. FM TRNOVSKA VAS: Delovna skupnost osnovne šole je v začetku decembra obravnavala prednosti in pogoje za združitev z delovno skupnostjo osnovne šole Toneta Znidariča iz Ptuja v enovi- to delovno organizacijo. Enako stališče je sprejela tudi delovna skupnost OS Toneta Znidariča, zato je skupščina občine Ptuj na zadnji seji v decembru, kot usta- novitelj osnovnih šol, soglasno sprejela sklep o združitvi obeh osnovnih šol v enovito delovno or- ganizacijo z nazivom osnovna šola Toneta Znidariča Ptuj. Tako bo odslej v Trnovski vasi podružnična šola. f TEDNIK -12. januar 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Sprejet program kulturnih dejavnosti za leto 1978 Na zadnji seji skupščine Kulturne skupnosti Ptuj so delegati brez bistvene pripombe sprejeli program kulturnih dejav- nosti v občini Ptuj v letu 1978. Tako je v njem med drugim zapisano, da bo potrebno še najprej voditi akcijo za približe- vanje vseh zvrsti kulturnega ustvarjanja najširšemu krogu de- loviih ljudi in občanov. Vsaka organizacija združenega dela in krajevna skupnost pa je dolžna, da pripravi svoj program kulturnega snovaiija ter slehernega izmed nas vlcljuči kot aktivnega oblikovalca kulturne pohtike. Osrednja naloga v KNJIŽNIČNI dejavnosti bo v tem letu, da v skrbi za povečanje števila bralcev, vk^uči med redne uporabnike dobre knjige vse kategorije delovnih ljudi in občanov, predvsem pa mlade in delavce iz neposredne proizvodnje. V ta namen bo potrebno skozi vse leto zagotavljati tudi kvalitetna lepo- slovna in strokovna dela ter ustrezno marksistično literaturo za katero je med bralci vse večje zanimanje. Tudi v letošnjem letu pripravljajo več razstav in Uterar- nih večerov, ob 30-etnici delo- vanja študijske knjižnice in 20-letnici združitve z ljudsko knjižnico pa bodo izdali še jubilejno publikacgo ter tako prikazah celoten razvoj krtjižničar- ske dejavnosti v ptujski občini. Muzejska, galergska in likovno- razstavna dejavnost bo tudi letos v velki odvisnosti od razpoložljivega denarja, saj nalog in načrtov na tem področju ne manjka. Tako bi muzejski delavci radi nadaljevali z ureditvenimi deh v nakdanji aajski žitnici za potrebe etnolo- acega oddelka ter na preureditvi nakdanjih zaporov v katere bomo prešerni oddelek NOB. Tu naj omenimo še načrte kot so ustrezno zavarovanje vseh muzej- *^ih zbirk, otvoritev zbirke mask štajerske regije ter vrsto razstav arheološke, etnološke in likovne dejavnosti. V letošnjem letu praznuje 10-letnico uspešnega dela tudi slikarska kolon^a Poetovio-Ptuj in bo v tem letu še posebej skrbno pripravila svoj program. Poleg svoje redne dejavnosti bo zgodovinski arhiv v Ptigu pripravil letos razstavo ob obletnici ptujskega mestnega statuta iz leta 1376 ter izdal katalog o upravni in ustavni zgodovini Ptuja skozi stoletia. Na področju spomeniško-varstve- ne dejavnosti naj" med pomemb- nejšimi nalogami omenimo spreje manje novega zakona o varovanju kulturne dediščine ter izdelavo spomeniško-varstvenih izhodišč za mestno prenovo. Osrednja naloga Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj bo poglabljanje strokovnega znanja kadrov, ki že delajo na terenu in pridobivanje novih strokovnih moči ter organizacijska učvrstitev društev. Nič manj pomembne niso naloge na področju filmske vzgoje, urejanja društvenih pro- storov, repertoarna pohtika ter aganizacija občinskih revij in srečanj. Področje informativne dejavno- sti zajema poleg ustaljenih oblik radijskega programa v tem letu enourne oddaje ob sredah dopoldan, enkrat mesečno pa bo TEDNIK izšel na 16 straneh. V okviru redne dejavnosti bo Radio - Tednik tudi organizator jubilejnega X. festivala domače zabavne glasbe. Med pomembna področja sodi tudi folklorna, koncertna, gleda- liška in druga dejavnost, ki jo financiramo iz programa skupnih nalog Kulturne skupnosti Slove- nije m iz občinskih sredstev. Za predvideni program bi morali v letošnjem letu zagotoviti 9,870.000 dinarjev, še posebej pa sedstva za skupni prodam kulturne skupnosti Slovenije. Trenutno pa še niso znana sredstva, ki jih bomo dobih iz republike iz vzajemnosti in solidarnosti Ob vsem tem si seveda želimo, da ne bi ostajalo zgolj ob potrebah in željah, ki jih prenašamo iz leta v leto za tiste dejavnosti v okviru katerih bi vrsto nalog morah realizirati že zdavnaj. mš Komu letošnje prvo priznanje kulturne skupnosti Kot smo zapisaU že v prejšnji številki TEDNIKA so delegati zborov izv^^alcev in uporabnikov skupščine kulturne icupnosti Ptuj, na zadrvji seji, 29. decembra 1977, sprcjeh sklep o sprejemu pravilnika o podeljevanju priznanj kulturne skupnosti Ptuj in seveda pred tem še sklep, da ha območju ptujske občine tako priznanje ustanovimo in ga podeljujemo vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku. Na skupščini je bil predložen tudi predlog, ki ga je pripravil izvršni odbor kuUume skupnosti, da VELIKO OUENKO - priznanje KUS Ptuj v letu 1978, dobi esperantska sekcija DPD Svoboda Ptuj, dve MALI OUEN- Kl pa Glasbena šola in Pihalni orkester, ki v tem letu praznujeta 100-letnico svojega uspešnega delovanja. Z večino glasov delegatov je bil tak predlog tudi sprejet. Vzdržal seje predstavnik Ljudske in študijske knjižnice, proti pa je glasoval delegat zavoda Radio-Tednik, (avtor tega sestav- ka). Izvršni odbor ptujske kulturne skupnosti se je sestal 13. decembra, v tem času pa je bilo poslano tudi gradivo za skupščino s predlogom sklepa o ustanovitvi omenjenega priznanja in pravilni- kom o podeljevanju priznanj kulturne skupnosti Ptuj. Predlog o tem, kdo bi naj letos ta priznanja dobil, ni bil priložen. Veijetno zato ne, da v delegacijah ne bi imeh možnosti o tem preveč razmišljati in da bi se lahko delegati po nagovoru predlaga- telja, tu mishm konkretno na AELIKO OUENKO, pod vtisom dobro izbranih besed, lage in brez posebnega razmišljanja odločih. Menim, da je bUo to v celoti doseženo in izglasovan tudi predlog, da letos izjemoma ne upoštevamo 5. člena pravilnika, ki gavori, da mora komisija za podeljevanje priznanj kultume skupnosti Ptuj, vsako leto do 1. septembra razpisati natečaj v Tedniku, ga objaviti v radu in da razpis teče tri mesece. Priznam, da lani tega ni bilo moč storiti, roka pa ne bi kazalo krajšati in da je bil predlog, da skupščina sprejme konkreten sklep o letošnjih nagrajencih, umesten. Hkrati s tem pa se mi nehote zastavlja vprašanje, ah ne bi bilo bolje počakati še leto in se dosledno ravnati po pravilniku, kot pa po nedemokratični poti (delegatska baza o tem ni razpravljala) delegate prepričati, da lahko prvo občuiiko povojno priznanje zdosežce na kulturnem področju, podehmo nekomu za caterega se moramo nenazadnje vprašati, ah ga lahko sploh dobi. Kot delegat sem postavil na seji vprašanje, da moramo najprej razčistiti, kam esperanto sodi, Jii je to področje vzgoje in splošnega izobraževanja našega delovnega človeka in občana ah pa je to izključno področje kulture. DobU sem takle odgovor: »Sedaj, ko govorim in imam roke v žepu, sem lEkulturen, če jili dam iz žepa pa sem kulturen.' Avtor teh besed je hotel pač povedati, da sodi v kulturo vse, tudi naše obnašanje. Res je, tudi naše obnašanje do priznanja, ki smo ga komaj ustanovili in po mojem osebnem mnenju že izgublja svoj pomen in namen. Preprosto zato, ker pravilnik govori eno, delamo pa drugače, tako kot nekomu ustreza za uveljavljanje svoje vo^e in svoje „nezmotljivosti." V drugem členu pravilnika piše, da se priznanje podejiije teme^- nim in drugim OZD, samouprav- nim in interesnim skupnostim, družbeno pohtičnim in drugim organizacijam, društvom, skupi- nam in posameznikom za izjemne uspehe na področju kulturnih dejavnosti z organizacijskim de- lom, z dolgoletnim aktivnim sodelovanjem in s posebnimi umetniškimi dosežki. V 6. členu pa med drugim piše, da tudi za dosežce na drugih, za k.atumi razvoj Ptuja posebno pomembnih dejavnostih, za razvijanje revolu- cionarnih tradicij NOB in njihovo prenašame v kulturno živ^enje Ptuja. V 7. členu pa je za VELIKO OUENKO zapisano, da je to najviše priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj, ki se podeh le izjemne umetniSce dosežce, ki so predstavili Ptuj in ptujdco občino v širšem slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem kulturnem prostoru in pomenijo njegovo afirmacijo ter za izjemno življenjdco delo na področju razvoja kulture v ptujski občini. Pa začnimo sedaj le lepo po vrsti: ali resnično nimamo nikogar, ki bi OUENKO zaslužil za organizacijsko delo na podro- čju kulturniii dejavnosti, je bUo le-to prepuščeno kar tako, nenačrtno in brez slehernega programa. Če je bilo tako - kdo je kriv? Ah nimamo izjemnih ljudi, ki so našo občino predstavih daleč prek njenih mej m za kulturni razvoj Ptuja štorih neizmerljivo veliko. Tudi gladbena šola, pihalni orkester, gledahšče, moški komor- ni zbor, folklorni skupini Markovci in Cirkovce . . Markov- čani praznujejo letos 40-letnico svojega dela in je v minulem letu za njuni več kot 30 javnih nastopov. Tu pa so tudi profesionalne ustanove kot je muzej, knjižnica, Zveza kulturnih organizacij itd. Kogar koh z gegovim delom položiš na tehtnico se težco odločiš in vse manj se ti zdi pravična odločitev, da im^o na primer esperantisti več zaslug za kulturni razvoj občine kot pa glasbena šola in pihalni orkester, ki jima za njihov lOO-letni jubilg podedujemo samo OUENKO. Kje so ljudje,ki so nas predstavili v pisani besedi, slikarski umetnosti, umetniški fotografiji, koliko entuziastov dela v ptujski „Svobodi" in v drugih kulturno umetniških društvih, ki žrtvujejo mesece in mesece, svoj prosti čas za vaje v pevskih zborih, glasbenih dcupinah, za predsta- vitev odrskega dela ... vse iz preprostega vzroka, ker je tudi v tem smisel njihovega živ^enja. Tistim tovarišicam in tovarišem, ki delajo v esperantski sekciji gre tudi za njihovo delo, plememto idejo zbliževanja med narodi z jezikom, ki bi ga naj razumeU ves svet, vse priznanje. Res je, da laliko tudi tako spoznavajo kulturno snovanje ndcega naroda, še več pa storgo za svojo osebno razgledanost. Verjetno je resnica tudi v tem, da smo esperanto dah v ptujdci občini premalo poudarka in da njfliovo delo drugje veliko bolje pozn^o kot mi - doma. Še vedno pa se sprašujem, ali ne bi tilo bolje počakati Še eno leto, če smo čakah že več kot trideset let, kot pa se na hitrico odločiti o tako pomembnem vprašanju kot je dru2)eno priznanje za delo, ki lahko vzpodbudi še k večji aktivnosti, lahko pa tudi zavre še tisto kar leta in leta z muko ustvarjamo. Nihče n^ ne dela zato, da bi ga nekje javno hvalUi in mu dajaU priznanja, dela nq zato ker v svoji notranjosti čuti, da mora. In če že nagr^igemo, nagr^ujmo za delo, ki ga je opravil tam kamor njegova dejavnost sodi, za delo, ki ga pravilnik o pode^evanju priznanj Kulturne skupnosti Ptuj, tako lepo definira. M. Šneberger Kidričevo USPELA »OPERACIJA" v sredo 28. decembra 1977 zvečer so v kinodrovani v Kidričevem gostovah člani dram- ske sekcije DPD Svobode iz Ormoža z dramo Mire Miheličeve (PERACUA. To je psihološka drama ljubljanskih intelektualcev, ki so doživljali vsak svojo osebno dramo v katero jih je prisilila revolucija. Igralci, ki so delavci v industigi, učitelji, študentje in uslužbenci ti sestavlja o dramsko sekcijo iz Ormoža. Dramo so zares izvrstno predstavili in nobenemu, ki sije uprizoritev ogledal ni bilo žal, da je zapuščal kmodvorano. Nasprot- no, shšati je bilo mnogo laskavih pohval tako režiserju, ki je obenem tudi učitelj slovenščine, kot tudi igralcem, ki so svojo nalogo opravih zares dobro. Prek 200 gledalcev, ki so se zbrah v kinodvorani je dajalo zaslužene aplavze vsem nastopa- jočun, to pa je obenem tudi pomenilo, da si takih in podobnih predstav v Kidričevem še želimo in da bi si jih ogledalo še več občanov. Prepričani pa smo, da so igralci in režiser odnesh iz Kidričevega ugodne vtise in da se bodo še kdaj odzvah vabilu komisije za kulturo pri konfemeci sindikata TGA, kije to predstavo organizirala brezplačno za člane cfelovne skupnosti in njUiove družinske člane. Vsem nastopa- jočim režiserju in organizatorjem pa še enkrat iskreno priznanje. France Me3co Lheratni večer Z Ivanom Minattijeni ,JVEKOGA MORAŠ IMETI RAD".. . „Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, roko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode,. . Spoznali ste pesem Ivana Minattija, znanega pesnika. Pa nekaj podatkov o njem. Rojen je bd 1924 leta v Slovenskih Konjicah, gimanzijo je obiskoval v Ljubljani, od začetka leta 1944 je bil v partizanih. Po vojni je doštudiral slavistiko na ljubljanski univerzi. Od prvih povojnih let in vse do danes pa urednikuje v založbi Mladinske knjige. Zakaj pišem in govorim o i^em? Zato, ker je Ivan Minatti gostoval v Klubu mladih v Ptuju. Mladi so brali pesmi Ivana Minattija in jih seveda tudi z veseljem in navdušenjem poslušali Vrstile so se druga za drugo: Prva pomlad, Včasih mi je težko. Samotne steze. Vsak dan, Breza, Ptice vedo, Nekoga moraš imeti lad, Ko bom tih m dober, Tišina... Potem pa smo kramljali s pesnikom o travah, ki v njegovih pesmih izražajo nekaj lep^a, vedrega ... in so prav zaradi tega vedno pokončne. Pogovarjali smo se o tisti grenkobi, ki veje iz Minattgevih pesmi ... Mladi radi posegajo po Minatti- jevih zbirkah pesmi, pa naj bodo to začetniške ali one iz zrelostn^a obdobja. Zakaj? Ker so jim blizu, pa čeprav so bile napisane že leta 1964 ... Nada Topolovec Ivan Minatti med poslušalci v klubu mladih v Ptuju. Foto: M. Ozmec . VIDA ROJIC . UPORNE SLOVENSKE GORICE 30. nadaljevanje NACISTIČNA VOJSKA VDRE V SLOVENSKE GORICE Po 27. marcu 1941 je Hitler s svojrni gcnerahiim štabom na hitro izdelal načrt za napad na Jugoslavno. Jugoslavga pa je tedaj prosila za pmoč Veliko Britango m ZDA ter ilenila ncnapadahii pakt s boy|etsKo zvezo, ki pa ga niso utegnih ratificirati. . . ... Ko so napadle aprila 1941 fašistične sile našo državo, je bila jugoslovanska vojdca, kakor nam je že znano, na obrambo svoje države slabo pripravljena: slabo oborožena, slabo preskrbljena z obleko, hrano in motornimi vozili. Povrhu vsega tega pa je delovala v vojski se peta kolona. Zaradi vsega naštetega je nudila jugoslovanska vojska slab odpor iavoievalcem. Le posamezne enote so se upirale iz svojih utrdb. Ze 17. aprila 1941 je položila jugoslovanska vojska oroge in Jugoslavijo so si razdehh med seboj napadalci. , , V Slovenske gorice so vdrh Nemci 6. aprila 1941 iz treh glavnih smeri: iz ŠpUja, Cmureka in Radgone. Iz ŠpUja so nemške enote drvele prek Šentilja prori Mariboru, iz Cmureka proti Lenartu in Ptuju, iz Kadgone proti Ljutomeru in Ormožu in tudi Huju. Nema so vdrh tudi Pn ankovi in Gederovcih ob potoku Kučnica. Iz Maribora, Ptuja, Wmoza so nemške enote nadaljevale pot proti jugovzhodu. Slovenske gorice in Pomuije so bile nameverski prostor IV. jugoslovanske armade, kamor je spadala Drav^a divizga,k) bi n^ branila y^hodno obrambne črto: Maribor Ptuj, sam Ptuj pa naj bi branil 128. oataljon pešadijskega polka. Temu je poveljeval major Dimitrovic iz ^aljeva. Območje Slovenskih goric in Murrkega polja ter Prekmurje m branUa operativna vojska, ampak graničarske enote z neznatno Okrepitvijo vojakov. Tako je podala vojska npr. v Gornjo Radgono tik pred nemacim napadom,graničarjem v pomoč, le dv^set vojakov. Kako slabo jc bilo vse pripravljeno na obrambo Slovencih goric so Picale tudi redke utrdbe v tej pokrajini. Za vdor v Slovcndce gorice in Pomurje so Nemci razporedih vojaške enote v okohci Gradca in Radgone. Tu se je osredotočil 51. armadni zbor z dvema divizgama. Imel je nalogo, delovati na območju Maribor-Krapina-Zagreb. Drugi zbor s stevill;o 52 tudi z dvema divizijama pa je moral na pohod ob obeh straneh Mure in nato proti Ptuju, Varaždinu in Zagrebu. Razporejen jc bil okrog Grade.:, nekaj svojih enot pa je imel še na Madžarskem. VDOR PRI RADGONI Pri radgonskem mostu je vdrla čez mqo 101. nem3ca divizija. Prva je prispela na jugoslovansko stran nemška izvidnica v gumijastih čolnih. Bilo je še pred bombnim napadom nemških letal na Beograd. Nato so se začeli Nemci prevažati prek Miuc v gumijastih čolnih. Nemška Radgona je bila polna vojaštva, ki je čakalo na vdor v Jugr^.lavgo, kar seje zgodilo, ko so nemški vojaki zasedh most in preprečih, da ga naša vojska ni porušila. Z zasedbo mostu je bila olajšana pot nemSci vojski, posebno motoriziranim enotam. Manjši odpor so nudih le jugoslovanski vojaki v bunkerju pod radgondcim gradom, ki pa so se po krajšem boju umaknili proti Apačam in s tem popolnoma odprli Nemcem pot. V lx)ju za Gornjo Radgono je padlo šest nemških in sedem jugoslovanskih vojakov. Nemcem so pomagali radgonski in ptujski člani Kulturbunda pri njihovem vdoru v Jugoslavijo. jugoslovanski vojaki pa so poruših še pravočasno mostova pri Petanjcili in Vcržeju in s tem nekoliko z^mli nemški pohod. POHOD PROn LJllTOMIvRU, ORMOŽU IN PTUJU V Ljutomer so Nemci vkorakah 7. aprUa 1941. Pozdravili so jih člani Kulturbunda iz Ljutomera in Štrigovc, ki so jim pohiteh nasproti. Prva nemška enota v Ljutomeru jc bila izvidnica treh kolesarjev z avtomatskim orogem. Ko so za njimi vdirale razne druge enote, so se nastanile po šolah in večjih zgradbah. Del enot je ostal v Ljutomeru in Veržcju do 15. junija, ko so jili poslah na sovjetsko fronto. V Ormož so Nemci vkorakah 8. aprila. Odpora skorajda ni bilo.Lc topništvo jugoslovanske vojske je iz lirvaške strani obstre^evalo ormoški ^ad in državno cesto na spodnjem koncu mesta ter pri tem razbilo nekaj šip na hotelu Rajh in sosednjili hišah. Clove3cili žrtev pa ni bilo. Tudi v Ormožu so nemško vojsko pričakah kulturbundovci in nato v Ptuju, kamor so vojaki na motocikiih prispeh tudi dopoldan 8. anrila, popoldan pa nekaj drugih enot. naslednjega dne so vdirale negiške kolone iz raznih smeri in v mestu se je nagnetlo ogromno vojašŠa, s kamioni, tanki, topovi, oklopniki. § NEMSKI VDOR PRI CMUREKU i Tudi pri Cmureku niso mogli nuditi jugoslovanski graničarji odpora nemški vojski, ko je vdrla čez mejo zjutraj 6. aprila 1941. Nemci so kaj hitro uničili več jugoslovanskih bunkerjev in nadaljevah pot proti ^ Lenartu, Prva je tja prispela 7. aprila kolesarska enota in še istega dne \ izvidnice konjenikov. Te so se javile pri članu kulturbunda dr. Solagu. Že popoldne tega dne so se pojavile pri Lenartu kolone nemške pešadije. Čeprav so se Nemci: dr. Solag, Hans Pirich in Heinrich trudih, da bi: priredih nemški vojski sijajen sprejem, tega niso mogU izpolniti, kajti le ; oni in še peščica ljudi pod njihovim vplh^om je vojsko pozdravljala. Jugoslovanski vojaki so se pri Lenartu v glavnem razbežah, ko so : opažih prihod nemške vojske, vendar so nekatere Nemci ujeh in jih zaprli \ v zadružno klet, v Narodni dom in šolo. \ Od Lenarta se je nemSka vojska pomikala 8. aprila po cesti proti j Ptuju, kamor so prispeh še istega dne. Tu so naleteh na zapreko pri i prehodu čez Dravo, kajti oba mostova so jugoslovanski vojaki razstrelili,' lesenega že 6. aprib, ko so razstrelih tudi borlskega in železniškega 8. aprilat preden so Ptuj zapustili Šele, ko so Nemci mostove za silo .popravili, je lahko njihova vojska 9. aprila prešla reko. NEMŠKI VDOR PRI ŠENTILJU Na poti iz Šentilja pri Mariboru so Nemci naleteh le na neznaten ' odpor jugoslovanskih vojakov. V Mariboru je vojaška komanda, jugoslovanske vojske izdala 6. aprila povelje za razstrehtev obeh mostov i prek Drave, kar so opravili okrog šeste popoldan. Pove^nik, general Putnikovič, je ustanovil pred nemškim prihodom ; v mesto diverzantsko četo s poveljnikom Pečenkom. Čakala je na spopad ; s sovražnikom pri Pobreški cesti v bunkerju; velikega odpora pa ni mogla; nuditi. V skupini so bih Gustl Greif, Albin Vernik, Silvan in Cvetko ; Pečenko. j Jugoslovanska vojska je zazrla v Mariboru še pravočasno tudi \ vojaško skladišče, Nemci pa so vdrli v mesto 8. aprila. Naslednji dan so se > pomikale skozi Maribor kolone tankov, artilerije in pešadga. Jugoslovanska vojska je bila tedaj že na poti proti Slovenski Bistrici. Iz navedenih prehodov čez mejo v Slovenskih goricah so se kolone | nemške vojske usmerjale po raznih cestah in tako prešle skozi vse večje; kraje v Slovenskih goricah, kjer so jih pričakah mhdi hitlerjevci Bih so v \ občinskih središčih sem pa tja po trije, štirje, ponekod nobeden, v j Apačah pa so zavihrale zastave s kljukastimi križi. \ (Viri: Vojnoistorijski glasnik 1941- 1945, Beograd 1951, IV-1941;i Novak: Prlekija v NOV/ Janko Kšela: NOB v občmi Lenart v Slovenskih I goricah, muzej NO Maribor: V. Rojic: Dokumenti NOB, Ptujski Zbornik! II. 1962). j Nadalievaiije prihodniičj 8 - NASI DOPISNIKI 12. januar 1978 - f mP||PQ|| Najmlajši krajani Kidričevega so pred nabito polno dvorano in pred dedkom Mrazom izvedli res prijeten program. Foto: K. Zoreč Kidričevo Prisrčen program za najmlajše Osnovna šola „Boris Kidrič" je v sodelovanju z društvi in organizacijami, predvsem z društvom prijateljev mladine, priredila v veliki dvorani TGA prisrčen program za najmlajše krajane iz KS Kidričevo. Podobna prireditev ob koncu leta 1977 je bila še v kulturno prosvetnem domu v Apačah, ki je prav tako navdušila vse prisotne. Ob koncu izrednega nastopa so vsi odšli do dedka Mraza, ki jih je sicer skromno, vendar prisrčno sprejel in obdaril. Vsem je zaželel še srečno novo leto, z željo, da bi se v letu 1978 pridno učili. Tako so mladi krajani Kidričevega presrečni zaključili staro leto. F. Meško NOVINARSKI KROŽEK Pri krožku nas je šest. Moramo ga redno obiskovati. Imamo ga v torek ob četrt na enajst. Tovarišica nam pove naslov. Pišemo mirno in tiho. Ko napišemo, nam tovarišica pregleda. Ce imamo prav napisa- no, nam da črtalnik in list, da prepišemo in spet pokažemo tova- rišici. Tovarišica pošlje v različne časopise. Ko je konec krožka, gremo k pouku. Silva Jeršin, 3/a, OS Juršinci ZMANJKALO JE ELEKTRIČNE ENERGIJE V soboto zvečer je ugasnila luč. Zmanjkalo je električne energije. V našem stanovanju je nastala velika zmeda. Vsak je moral kon- čati s svojim delom. Nekaj minut smo sedeli za mizo in čakali. Toda to čakanje je bilo zaman. Mamica je poiskala svečo in jo prižgala pri sveči je bila svetloba zelo slaba. Mamica je pripravila večerjo. Očka je sedel v kuhinji na stolu in čakal. Sestrica je sedela pri njem. Jaz pa sem opazovala mamo, kako je kuhala ob sveči. Ta večer nisem napisala domače naloge, ker je bila svetloba presla- ba. Delo sem preložila na naslednji dan. Električna luč je zasvetila pozno ponoči. Zjutraj smo vsi si vsi od- dahnili. Takrat smo znali ceniti elektriko. Eva Jurkovič, 3/b, 0§ Toneta Znidariča, Ptuj MOJA PRVA KNJIGA Nekega dne je bila moja mamica v Ptuju. Kupila mi je knjigo. Ko je prišla domov, sem takoj začela brskati po knjigi. Potem sem ve- dno hodila za mamico. Vlačila sem jo za krilo, da bi mi prebrala zgodbico iz knjige. Tako sem prvič spoznala knjigo. Odkar znam brati, vsak dan poiščem eno lepo zgodbico iz ''"j'^^- Metka Kidrič, 3. r., OS Lovrenc na Dravskem polju industrijsko trgovsko podjetje Ptuj, TOZD trgovina Ptuj, objavlja prosta dela in naloge TAJNICE v TOZD trgovina Ptuj Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati: — srednja strokovna izobrazba; — obvladanje strojepisja in stenografije; — dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 60 dni. Prijave sprejema kadrovska služba v 15 dneh po objavi. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Osojnikova 1 razpisuje vpis v: 6., 7. in 8. razred večerne osnovne šole Pravico do vpisa imajo: — kandidati, ki so dopolnili 17 let starosti in — kandidati, ki so izpolnili 8-letno šolsko obveznost, pa še niso dopolnili 17 let starosti, a se lahko izkažejo s potrdilom v smislu 49. čl. zakona o osnovni šoli. Prijave sprejema Delavska univerza Ptuj do 6. februarja 1978. Ob vpisu je treba predložiti: — rojstni list — zadnje šolsko spričevalo — potrdilo v smislu 49. čl. zakona o osnovni šoli (če je kandidat mlajši od 17 let) Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Ptuj Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Ptuj razpisuje po 89. členu zakona o osnovni šoli in 40. členu statuta osnovne šole Juršinci individualnega poslovodnega organa RAVIMATEUA osnovne šole Juršinci Kandidati morajo imeti z zakonom o osnovni šoli predpisano izobrazbo, vzgojno izobraževalno prakso, opravljen strokovni izpit, pozitivne strokovne, pedagoške in organizacijske sposob- nosti ter moralno-družbeno-politične lastnosti. Razpis traja 15 dni od dneva objave. Prijavi, kolkovani s 4 din upravne takse priložite dokazila o stro- kovni izobrazbi, vzgojno-izobraževalni praksi s kratkim opisom (življenjepisom). Prijave pošljite na naslov: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1/1-18. Komisija za volitve, imenovanja In kadrovska vprašanja Skupščine občine Ptuj Svet za medsebojna razmerja KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, TOZD FARMA PRAŠIČEV, razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. NOČNEGA ČUVAJA - za nedoločen čas Kot poseben pogoj je za to delovno mesto predvideno dvomesečno poskusno delo; 2. VRATARJA — za delo v popoldanskem času (moški ali ženska) Delo je za določen čas, nadomeščanje delavca v času bolniškega staieža. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Farma prašičev. Avgustu Moravcu v slovo Prvi dan v letu 1978 bo ostal za seneške vaščane, delovne tovariše pri železnici, posebno pa za šte- vilno družino Moravče v žalostnem spominu. Sedemindvajsetletni Av- gust Moravče je v zmoti, da priha- ja osebni vlak stekel čez progo in tovorni vlak, ki je pripeljal z nezmanjšano hitrostjo, ga je povo- zil do smrti. Pokojni Gusta je bil priljubljen tako v domači vasi kot na delov- nem mestu, saj je bil vedno in povsod pripravljen priskočiti na pomoč s kakršno koli uslugo. Zapustil je petindvajsetletno ženo Stanko, starše ter šest bratov in sestro, ki ne morejo verjeti, skupno z nami, da ga ni več. Gusta, naj ti bo lahka domača zemlja. Ostal nam boš v trajnem spominu! S. R. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage žene Terezije Kraner roj. MAJERIČ Sp. Velovlak 21 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, za spremstvo na njeni zadnji poti, darovane vence in cvetje, ter izraze sožalja. Posebna zahvala KS Rogoznice, govorniku za besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem pevcem, ter g. župniku za ganljive besede ob grobu. Žalujoči mož in ostalo sorodstvo Izšla je druga Številka informatorja Na ptujski gimnazgi so izdali drugo številko svojega glasila Informatorja. K^ub temu, daje veliko dijakov,ki pišejo dobre spise in razne literarne zvrsti, vendar ne objavijgo svojih del. Tako ostane pisarije vedno na enih in istih. Z novim uredniScim odborom z Darinko Getnik in ostalimi novimi člani se je tudi kakovost dvignila. Medtem ko so v prejšnjih številkah objav^ali predvsem literarna dela mladih sodelavcev, se je tematika precej razširUa. V novi številki Informatorja je poleg literarnih del opaziti tudi teme o štipendijski poUtiki, o delu v brigadi, o delu marksističnega krožca in ostalih aktivnostih na Gimnaziji v Ptuju. V drugi številki Informatorja je tudi veliko pesmi, eno od teh objavljamo: DOMAČIJA Trnje se plazi kot gad po razpokah zidovih stare hiše Streha pušča, v lahnem pomladnem vetru pa škripajo vrata in kličejo: „Clovekr Mlad si! Vrni se! Obnovi bajto! Obdelaj vinograd! Danilo D. Klajnšek „NOVIZUBUriZTINJA NA POHORJU v okviru praznika občine Slovenska Bistrica in 35. obletnice padca legendarnega Pohorskega bataljona, so mladi iz krjgevne skupnosti Tinje na Pohodu izdali svoj o prvo številko literarnega glasila NOVI ZUBUI. Glasilo je izšlo v 200 izvodih, uredil ga je uredniSci odbor pri osnovni organizaciji ZSMS Tinje ob sodelovanju in pomoči osnovne šole na Tinju. Vsebina je svojstven prikaz življenja in dela v tej idUični kr^evni dcupnosti na Pohorju, ki so ga mladi izrazili v poezgi in prozi. Mladi na Tinju načrtigejo, da bodo v letošnjem letu izdali še več številk svojega literarnega dasila. V rgem bodo tudi prucazali dosežene delovne rezultate in iHloge na podrogu svoje aktivno- sti. Viktor Horvat io¥o lete ¥ ileiTiU upokojenoev Novoletni prazniki so za nami Ob prestopu iz starega v novo Jeto si izraža srečo, si žeU zdravje, zadovoljstvo in vesele^ razpoloženja staro in mlado, bogato in siromašno; sorodniki, prijatelji in znanci se obiskujejo, s stiskanjem rok, vsakovrstnimi darili voščila še materialno potrde. Tudi v dom upokojencev je prišla delegacga KS Ptuj, pod vodstvom Albina Piska in v spremstvu dedka mraza zaželela v novem letu srečo in zdravje ter obdarila oskrbovance. Učenci osnovne šole Franca Osojnika so se v dveh skupinah spomnili starejših in s pestrim programom razvedrili ovela lica. Za izvedbo celotnega novoletnega načrta so se krajevni skupnosti Ptucj prkkužili še: Skupnost socialnega skrbstva, Rdeči križ in ZZB NOV Ptuj, Za izkazano pozornost se vsem prav lepo zahvaljujejo oskrbovanci Doma upokojencev enote Muretinci in enote Ptuj. JM. Antonije Kores ^ ni več. . * skozi vhodna vrata presenetila nje- na dobra volja. Kdaj smo jo vprašali za recept za dolgo življe- nje, je zmeraj odgovorila, delali smo, delali, pa še kako! Zdravi smo tudi bili bolj kot vi mladi se- daj. Res je da kljub starosti ni imela posebnih težav z zdravjem, edino kar je bilo, je bilo to, da je onemogla, kar pa je bilo zanjo najhujše. Rada bi še bila delala, kot včasih. Ponosni smo bili na njena leta in čilost. Vsaki dan smo jo lahko videli zunaj, ko je pogledala k svojim kokoškam. Te so bile njen hobi. Večkrat je rekla, preveč pusto bi bilo, če jih ne bi imela. Vedno je bila mnenja, da tako star človek ni pomemben, da je nepotreben. Mi pa smo bili srečni in zadovoljni, da nam je pripovedovala zgodbe iz starih ča- sov. Znala zapeti mnogo pesmi in nam dajala preiskušane kuharske recepte, ter nam vlivala pogum v življenju. V naših srcih bo ostala praznina, spomin nanjo pa ne bo tonil v pozabo. Naj ji bo lahka zemlja! Angela K. Z žalostjo v srcih smo se 25. decembra poslovili na stoperškem pokopališču od najstarejše ženice v krajevni skupnosti. Veliko število pogrebcev jo je spremljala tja, kjer se bo spočila in s tem pokazalo, kako je bila priljubljena pri lju- deh. Njeno dolgo življenje 93 let ji ni bilo posuto z rožami. Rodila se je kmečkim staršem v Cermožišah pod Donačko goro. Skupaj z bra- tom in sestrami je živela doma kot bosonoga pastirica. Cas pa si je krajšala s petjem pastirskih pesmi. Sedaj v starosti je bila najbolj srečna takrat, ko se je spominjala tistih dni. Za vse ni bilo prostora doma, zato se je zaposlila, kot gospodinj- ska pomočnica in kasneje postala gospodinja mnogim duhovnikom. Ko se je upokojila ni dala rok kri- žem. Se pred dvema letoma je kuhala kosilo za več ljudi. Če pa se je človek oglasil v mrzlem jutru pri njej, mu je do zadnjega postregla s toplim čajem. Veliko je bila sama, čas pa si je krajšala s petjem. Ko si prišel na •bisk, te je mnogokrat ob vstopu ZAHVALA V soboto 7. januarja 1978 smo na Rogozniškem pokopališču v Ptuju pospremili na zadnji poti dragega in skrbnega očeta, tasta, dedek a, svaka in strica FRANCA ZOREČA poštarja iz Ptuja, Maistrova ul. 12 Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številčno spremili na njegovi zadnji poti, grob zasuli z venci in cvetjem ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalja. Posebg se zahvaljujemo za pomoč v teh hudih trenutkih sorodnikom, sosedom in Podjetju za PTT. Prisrčna hvala tudi govornikom za besede slovesa, godbi iz PTT in duhovščini za opravljen obred Žaliyoči: sin Stanko z družino in ostalo sorodstvo. TEDNIK - 12- januar 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Novosti na trgu turističnih spominkov v bližnji in daljnji okolici Ptuja pogosto naletimo na dediščino preteklosti. Odkrijemo jo, nato pa zapremo očem širše javnosti. Nekaj smo že naredili, da bi spremenili značilno stanje; veliko cfela pa je še pred nami. Utrinek preteklosti je predmet povpraševanja slehernega turista. Vsakdo žeii svoje spoznarije tudi obogatiti s primerom. V anketi, ki so jo delavci Mercatorja izvedli pred časom, so hoteli izvedeti, kakšna je založenost trga turisti- čnih spominkov. Ugotovili so lahko, da turistu kaj več od podobe kurenta in fotomonogra- fije ne moremo ponuditi. Že tu pa se moramo ustaviti. Povedati je, (h kljub vsem prizadevanjem turističnih in drugjn delavcev, ki skrbe za ohranjevanje preteklosti, v že^i za bogater^em, zelo pogosto izkriv^amo naso dedišči- no. Prav to je vodilo člane komisije za izdajo spominkov pri Turistič- nem društvu Ptuj k izdq i izvirnem spomenika: keramičnega vrOca m krožnika z Miheličevo podobo kurenta. Prvi spominki so že na vo^o v trgovinah, turist biroju in gpstinskih lokalih. Zanimanje zanje je izredno. Predsednik komisije za izd^o spominkov Branko Kampuš je dejal, da lahko v prihodnjih dneh že pričakujemo novo pošiljko sponiinkov. Na rqih je zaslediti tudi Miheličev podpis. Miheličeva podoba kurenta je postala nepogreš^iva „maskota" vseh pireditev v okviru tradicionalnega kurentovanja. Prance Mihelič je prav tako sodeloval pri snovanju spominka; predvsem je pomagal s strokovnim nasvetom pri izbiri Keramični krožnic in vrč z Miheličevo podobo kurenta foto: KOSI barve in velikosti. V načrtu komisije pa je tudi izdati keramični krožnik s staro podobo Ptuja. Člani komisije so mneiria, da je pri izdelavi le-tega potrebno sodelovanje lončarja - klasičnega oblikovalca. Na zadnji seji upravnega odbora turističnega društva Ptuj, ki je bUa pred dnevi so se med drugim dogovorili, da je potrebno vključiti v delo pri izdaji sponankov tudi strokovne delavce pokrajindcega muzeja Ptuj. Poseči do torej treba na arheološko področje. Delavci Mercatorja so tudi odločili, da bodo keramične vrčke in krožnike ponigali na posebnem prodajnem mestu na sam dan kurentovanja. MG NOGOMET Prijateljski srečanji v Murski Soboti Po zgraditvi športnih dvoran in telovadnic tudi nogometaši več ne poznajo čiste ,,mrtve" sezone. Zraven treningov odigr^o tudi srečanja v male nogometu. Tako so preteklo soboto in nedeljo igralci ptujske Drave gostovah v Murski Soboti kjer so se pomerili z domačo Muro. V prvem srečanju sta se pomerili ekipi nekdaj aktivnih in znanili igralcev. Zmagah so do- mači „veterani" ali „rekreatorji" s 5:3. Nato so se pomerili igralci, ki nastopajo v selekcijah v repubUški ligi. Tudi to srečanje so dobili domači z 12:8. Srečanja so trajala 2X30 minut. V dvorani Centra pokbcnih šol si je tekmi ogledalo okrog 300 gledalcev. Omeniti velja, da sta sc vodstvi obeh selekcg dogovorili za nadal- nje sodelovanje in odigranje prijateljskih srečanj v okviru priprav na nadaljevanje tekmova- lca v republiški ligi. Igralci ptujdce selekcije se že pripravljajo na nadaljevanje tekmovanja. 1. kotar Delavske športne igre Tekmovanje v kegljanju Preteklo soboto in nedeljo je bilo v okviru delavskih športnih iger tekmovanje v kegljanju. Udeležilo se ga je kar 22 moških ekip iz organizacij in TOZD ptujske občine. Ekipe, ki so štele šest članov, so se pomerile na kegljišču hotela Petovio. S prenostjo 83 podrtih kegiyev pred drugouvrščeno ekipo iz Agisa je zmagala ekipa Kmetij dcega kombi- nata. Končni vrstni red: 1. Kmetijski kombinat 2476, 2. Agis 2393, 3. JLA 2393, 4. TGA 2366, 5. IMP TOZD Elektrokovinar 2359 , 6. Intes TOZD pekarne Vinko Reš 2281, 7. Mercator - Panonija 2276, 8. Merkur 2216,9. Opekarna Žabjak 2203, 10. Elektorkovina TOZD Elektrokovi- nar 2187 itd. Tekmovanje je bilo ekipno, vendar n^ zapišemo tudi vrstni red treh nq uspešnejših posameznikov. Največ keg]yev je podrl Silvo Majcen (Agis) 456, drugi je Marjan Vajdič (Kmetijdci kombinat) 440 in tre^i Ivan Cuš (Kmetijski kombinat) s 439 podrtimi keg^ i. Tekmovanje je pokazalo, da je med zaposlenimi veliko zanimanje za kegljanje. Zato se opravičeno sprašigemo, ali sta dve kegljišči v ptigdci občini dovo^ za doseganje večje kvalitete in s tem večjih uspehov? 1. kotai Delaysl(e|portrije,^^ Prvo mesto za TGA Na šahovskem tekmovanju je od 20 prijavljenih sodelovalo le 14 ekip. V vsaki ekipi so nastopili po štirje šahisti, ekipe so se pomerile vsaka z vsako. Posebno zaključna srečanja so bila zanimiva, saj so odločala o zmagovalcu. Končni vrstni red: 1. TGA 38,5 2. Inženiring 37, 3. Merkur 35,5 4. Scupščina občine 34,5, 5. JLA 34,5, 6. Kmetgski kombinat 34, 7. Olga Meglic 29,5, 8. Agis 28,5, 9. Srednješoldci zavod 24,5, 10. Zdravstvo 21, 11. Agrotransport 15,5, 12. Eiektrokovina 14,5, 13. Postaja milice 11,5 in 14. Delta 5 točk. Tekmovarge, ki je potekalo v Domu Franca Krambergerja, je bilo dobro priprav^eno in izpelja- no brez zastojev. 1. kotar Strelstvo Prva mesta za Jelko Učakar in Viktorja Maleka Občindcega prvenstva s stan- dardnim zračmm orogem se je udeležilo prek 30 >trelcev. Kar /3 se jih je uspelo uvrstiti na republiško prvenstvo, ki bo 14. in 15. januarja v Novi Gorici. N^ vas spomnimo, da je bilo prejšrge republiško prvenstvo v Ptuju. V tekmovanju s pištolo je pri članih zmagala druga ekipa SD Jože Lacko pred prvo, vsa ostala j^rva mesta v kategorijali s puško m pištolo za mladmce in člane so prav tako osvojili strelci SD Jože Ladeo. V streljanju s standardno zračno mSco je v mladinski in članski konkurenci zmagal Viktor Malek, pri članicah in mladinkah pa mlada Karmen. Jelka Učakarjeva je v stre^anju s standardno zračno pištolo zmagala tako pri piladin- kah kot pri članicah, najboBši član je Mirko Grkovič in ngbogši mladinec 1'ranc Peternel. Z dob- rim rezultatom je na tem tekmovanju presenetil mladinec Branko Zupanič. S. Ivanovič OBRAČUN SAMOUPRAVNEGA DEDKA MRAZA Dedek Mraz je zapustil naše kraje. Ob njegovem odhodu smo mu obljubili, da bomo opravili ob- račun vseh prispevkov, ki so se stekali po samoupravnem sporazu- mu o enotnem praznovanju novo- letne jelke in prihoda dedka Mra- za. O samoupravnem sporazumu smo razmišljali že v letu 1976, oblikovali pa smo ga lani. Uspeh, ki ga je prinesel: zbrali smo 128.640 dinarjev, podpisalo ga je le 26 podpisnikov!!! Sredstva v koš samoupravnega dedka Mraza so prispevali: Les — industrijsko in trgovsko podjetje Ptuj 4.400 dinarjev, Občinsko so- dišče Ptuj 860 dinarjev, Reševalna postaja 340 dinarjev, Katja Holc 20 dinarjev, Stanovanjski servis 2100 dinarjev, KK — TOZD gos- tinstvo Breg 400 dinarjev, OŠ ; Majšperk 920 dinarjev, OŠ Videm 640 dinarjev. Ljudska in študijska knjižnica 240 dinarjev, OŠ Juršinci 420 dinarjev. Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj 2.160 dinarjev, Agis 32.600 dinar- jev, OŠ Gorišnica 620 dinarjev, OŠ Markovci 520 dinarjev, Mercator Ljubljana — TOZD Panonija Ptuj 15.000 dinarjev, Elektro Maribor — TOZD Ptuj 2.000 dinarjev, OŠ Hajdina 500 dinarjev. Komunalno podjetje Ptuj 6400 dinarjev, Ope- karniško podjetje Maribor, TOZD Opekarna Ptuj 3.320 dinarjev, Tr- govsko podjetje Izbira 7.260 di- narjev, Občinski svet ZSS Ptuj 100 dinarjev, Občinska ZPM Ptuj 40 dinarjev. Skupščina občine Ptuj 4.620 dinarjev in TGA Kidričevo 39.960 dinarjev. Iz zbranih sredstev je dedek Mraz obdaril z enotnimi darili, ki sta jih pripravili trgovski podjetji Mercator — Panonija in Izbira, Ptuj 5.940 otrok v starosti od 2. do 7. leta in je pričakal svoje naj- mlajše na vseh osnovnih šolah ptujske občine. Kljub prizadevanjem, da bi do- bil vsak otrok enako darilo, so ponekod še sprejemali dedka Mra- za po starem. Obljubili pa so, da bo dedek Mraz 78 za vse otroke res enak! MG Taborniki se pripravljajo Taborniška organizacija v Kidričevem je ob pričakovaigu novega leta pripravila za svoje najmlajše člane ustrezen program z novoletno jeDco s sprejemom in obdaritvijo. To omenjamo le mimogrede. Bistvo je to, da se v taborniški organizaciji v Kidričevem skrbno pripravljajo na akcge v letošnjem letu. Prva naloga b'o, pripraviti ljudi za vodstvo taborniške organizacije oziroma odreda. Čeprav so v letu 1977 dosegli pri delu precej uspehov, bo v letošnjem letu potrebno storiti še več za aktivnejše in plodnejše delo tabornikov. Naloge sicer niso lahke, niso pa neizvedljive. Pri tem jim bo prav gotovo potrebna tudi pomoč ostalih družbeno-političnih organizac^ in društev v krajevni skupnosti Kidričevo. F. Meško Kako ddgo bom še letos čakala na sneg? Foto: K. Zoreč Več pozornosti množični telesni kulturi Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokulturne skupnosti Ptuj za obdobje 1976—1980 bodo razvoj telesne kulture v tem plan- skem obdobju usmerili k naslednjim globalnim ciljem: — oblikovanje in usmerjanje politike razvoja teles- ne kulture; — razvoj množičnosti in rekreacije; — izboljšanje kadrovske strukture predvsem o os- novnih telesnokulturnih organizacijah po krajevnih skupnostih; — izboljšanju nekaterih materialnih pogojev za to dejavnost in — večjemu vključevanju delovnih ljudi in obča- nov, predvsem pa mladine v osnovne telesnokulturne organizacije. Tako je zapisano v samoupravnem sporazumu. Prav pa je, da k temu dodamo nekaj razmišljanj o tre- nutnem stanju. Ce se ustavimo že pri oblikovanju in usmerjanju politike razvoja telesne kulture lahko ugo- tovimo, da smo z ustanovitvijo telesnokulturne skup- nosti dosegli korak naprej, vendar še ne takšnega kot smo pričakovali. Zakaj? Sredstva za telesno kuUuro, ki še vedno ni našla pravega mesta v družbi, združujejo delovni ljudje in zato moramo zagotoviti njihov odločilni vpliv. Vendar ugotavljamo, da imajo na skupščini največ predlogov in pripomb izvajalci in ne uporabniki. Resnici na ljubo pa je potrebno pove- dati, da meje med uporabniki in izvajalci ne moremo čisto opredeliti, saj se pojavljamo v dveh vlogah. V delovni organizaciji ali krajevni skupnosti smo upo- rabniki, v osnovnih telesnokulturnih organizacijah pa izvajalci dejavnosti. Ugotavljamo tudi, da se v pripra- vo in usklajevanje programov izvajalci premalo vklju- i^ujejo. Pripombe pridejo običajno takrat, ko smo program že potrdili. Program dela telesnokulturne skupnosti mora biti zasnovan na programih osnovnih telesnokulturnih organizacijah in željah ter potrebah delovnih ljudi in občanov. Velja omeniti še to, da se telesnokulturni delavci, zlasti bi morali biti bolj aktivni komunisti-delavci v telesni kulturi, v svoji delovni organizaciji in krajevni skupnosti vse premalo zavzemajo za to, da bi telesna kultura v naši družbi dobila tisto mesto, ki ji glede na pomembnost gre. Zraven tega pa je premalo idejnega 'lela 2 mladimi. Tudi temu vprašanju bomo v bodoče "lorali nameniti vso pozornost. Govorimo, da razen športnikov vzgajamo mlade kot koristne člane naše aruzbe, vendar rezultati niso zadovoljivi. Dokaz temu o razni nepremišljeni in nezaželeni izpadi nekaterih portnikov, kjer se največkrat omenjajo klubi »DCinske hge. To meče slabo luč na šport kot tudi na naše delo. ga komunisti v osnovnih telesnokulturnih or- ganizacijah bi morali tu odigrati odločilno in zelo po- j Smučarski tečaj na Pohorju Telesnokultuma skuprost obči- ne Ptuj tudi letos pripravlja šestdnevni smučarski tečaj in sicer za začetnike in nadaljevalnega. Tečaj, ki ga priprav^^o skupaj s smučarsko šolo Pohoije pri SK Ranik iz Maribora se bo pričel 23. januarja in zak^učil 28. januarja. Vsak dan bo trajal po tri ure. Tečaj je namenjen otrokom od 6. do 15. leta starosti. Prijavgo jih lahko le starši, ki izpolngo prijavnico. TKS Ptuj je organizira- la tudi lastno zdravniško službo. Cena tečqa je 500 dinarjev, kijih vplačate na žiro račun 5200-646-2603. Prijave sprejemno v prostorih Telesnokulturne skupnosti Ptuj, Raičeva6/Il, vsak dan od 9. do 11. ure in 13. in 14. ure, v sredo pa do 16. ure. Lk. membno vlogo idejnega usmerjanja mladih, saj nam nepravilnosti, izpadi in izgredi na igriščih mlade bolj odvračajo kot pa pritegujejo. Za uspešnejše delo na področju množičnosti in ve- čjega vključevanja vseh starostnih kategorij občanov v telesnokulturno dejavnost nam primanjkuje sredstev, objektov in kadrov. Dejstvo je, da je sredstev vedno premalo, čeprav smo z ustanovitvijo interesnih skup- nosti to vprašanje kolikor toliko zadovoljivo rešili. Vendar opažamo, da je prostovoljnega dela ne glede na sredstva vedno manj. Ali je res potrebno, da mo- ramo za vsako delo zahtevati denarno nadomestilo? Ce za svoje zdravje, dobro počutje in s tem večjo uspešnost na delovnem mestu nismo pripravljeni žrt- vovati del svojega prostega časa, kaj nam potem še preostane? Z objekti počasi, vendar vztrajno napredujemo kljub majhnim sredstvom. Program do leta 1980 pred- videva v vsaki krajevni skupnosti večnamensko igri- šče, ki ga popularno imenujemo ,,mini stadion". Večje težave so s kadri, ki bi usmerjali in vodili delo v osnovnih telesnokulturnih organizacijah. Pred- vsem nam ,,škriplje" v krajevnih skupnostih. Tu praktično še nimamo tako imenovanih animatorjev te- lesne kulture. Vendar nam je tu osnova za razvoj mno- žičnosti in rekreacije vseh delovnih ljudi in občanov ne glede na starost. Poglejmo to kritično stanje na primeru občinske nogometne lige. Vsi govorimo, da je to divja liga z ve- liko nepravilnostmi in izgredov. To je res. Vendar za- kaj? Zato, ker v krajevnih skupnostih, od koder je ve- čina klubov, nimamo ljudi, ki bi mlade v teh klubih vzgajali tako po športni kot idejni plati. Lahko mirno trdimo, da so prepuščeni sami sebi. Skrajni čas je, da pripravimo kratek seminar in damo ljudem, ki bi želeli delati v osnovnih telesnokulturnih organizacijah na vasi, napotke za delo. Čeprav smo za primer navedli le nogomet, ki ni v prvi prioriteti oziroma prednostna panoga v občini, ima pa največ privržencev, se bi stvari enako odvijale, če bi namesto nogometa bila kakšna druga športna pa- noga. Ne pogovarjajmo se le o trenerjih za pripravo ekip za zvezna, medrepubliška tekmovanja, temveč več naredimo za mlade in starejše v krajevnih skupno- stih in delovnih organizacijah. Kajti potem ne bomo več toliko razpravljali kako zagotoviti množičnost in rekreacijo za občane. Zapisali smo nekaj primerov, kjer bomo morali v bodoče več narediti, kajti pomen telesne kulture za ljudi in našo družbo je izredno velik in zasluži vso po- zornost! 1. kotar Nov prizidek doma gasilcev v Spuhlji že v mesecu novembru lanskega leta so krajani Spuhlje pričeli z deli na gradnji pnzidka doma gasilcev v Spuhlji. Predsednik gasilskega društva Spulilja, Franc Horvat nam je povedal, da bodo za gradnjo prizidka gasildcega doma porabili 150.000 dinarjev; od tega bo krajevna skupnost Ptuj prispevala 50.000 dinariev, udekž- *ba kredita je 50.000 dinarjev, ostanek sredstev pa bodo v obhki raznih del prispevali krajani sami. Poleg gradnje prizidka bodo krajani uredili oder v domu in tla v dvorani doma. Predvidevajo, da bodo z deli končali ob prazniku žena. Takrat bodo tudi pripravili krajšo slovesnost. V letošnjem letu bo sredi junija gasilsko društvo Spuhlja prazno- valo 50 let svojega dela. Praznovanje bo se posebej slovesno, saj bodo do takrat že razpolagali z novimi prepotre- bnimi prostori v prizidku doma. V domu že sedaj poleg gasilcev domujejo družbenopohticne or- i ganizacije; v prizidku doma pa i bodo dobih primerne prostore za delo organi bodoče kr^evne skupnosti. Sedanji dom gasilcev je bil zgrajen v letu 1972; sredstva zanj so v celoti prispevaU krajani sami; pomagali pa so tudi s prostovo^- nim delom Predsednik gasilskega društva je tudi ob tej priložnosti poudaril, daje odzivnost krajanov ob vseh akcijah v našemu izredna; takšno vzdušje je tudi sedaj ob gradnji prizidka gasilskega doma. Foto: M. Ozmec 10 - ZA RAZVEDRILO 12. januar 1978 — TEDNIK OGLASI IN OBJAVE - 11 Prijateljski pozdravi iz daljne Kanade v četrtek, 5. januaija dopoldne je na zagrebacem letališču pristalo letalo, ki je iz da^ne Kanade pripekalo v domovino 8 članski ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja. V sodelovanju s kanadsko-sloven- sko skupino za kulturne izmei^ave je ta popularni narodnozabavni ansambel odpotoval iz Slovenge že 10. novemora lani. Sprejem v Torontu je bilo eno samo nepopisno veselje tam živečih Slovencev. Se prijetnejeje bilo na vseh 14 koncertih, ki so se zvrstili v nabito polnih dvoranah, razen Toronta se v Hamiltonu, Kitcheneru St. Catharinesu, Winnipegu, Edmontonu, Kelow- nu, Vancouveru, C)ttawi, v Wind- artiju, ponovno v Tofontu kar 2 koncerta in kot zadriji v samem Londonu. Vodja ansambla in harmonikar Tone Kmetec, njegova žena Marga Kmetec, s svojim lepim glasom, pa pevec Ivan Švajgl m ostali glasbeniki, Hinko Dani^o - trobentač, Stanko Goričan - kitarist, Franc Pliberšdc - bari- tonist. Tone Horvat - klarinetist, in popularni Vlado Sere, kot humonst Pohaic, so znah postaviti na noge vso dvorano. Vriskalo se je in pelo, kot že dolgo ne, skratka vesele, ki seje ponavadi zavleklo še pozno v noč,je bilo veliko. Preden so člani ansambla Toneta Kmetca zapustih Kanado in naše rojake, so obljubili izpolniti že|e številnih naših rojakov: Pozdravite nam Slove- nko, pozdravite nam domovino! In to so fan^e Toneta Kmetca že štorih po naši radgski postaji, sed^ pa koristgo za svoje psianstvo še Tednik. Torej vsem Slovencem: „Nqlepše žeiye ob novem letu in prijatenske pozdra- ve iz Kanade od vseh Slovencev živečih tam daleč čez veliko lužo!" M. Ozmec Prizor iz enega od Številnih nastopov v Kanadi ČRNA KRONIKA Kaže, daje megla, slabo vreme in poledica na naših cestah pravočas- no opozorila voznike pred nevar- nostjo, saj so miličniki postaje mi- lice Ptuj v dneh od 4. do vključno 9. januarja 1978 zabeležili na ob- močju ptujske občine le 4 prometne nesreče, ki na srečo niso terjale člo- veških življenj. Vzroki nesreč so bi- li: neprilagojena hitrost, neprevid- no prečkanje ceste, neprevidno sre- čavanje in izsiljevanje prednosti. V nesrečah je bila ena oseba lažje, ena pa težje telesno poškodovana. Na vozilih pa je za okoli 37.000 dinar- jev materialne škode. Neprevidnost pešca v sredo 4. januarja, 1978 je ob 18.15 prišlo na Pofrčevi cesti v Ptu- ju do hude prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila Andrej Fekonja iz Kajuhove ulice v Ptuju je vozil po Potrčevi cesti iz Ptuja proti Rogoznici. V isti smeri je šel tudi pešec Franc Mihelič iz Janežovskega vrha 28, ki je nena- doma začel prečkati cesto z desne, ne da bi se prepričal, če to lahko stori. Voznik Fekonja je začel ne- nadoma zavirati, a nesreče žal ni mogel preprečiti. S prednjim delom avtomobila je zadel pešca in ga zbil po cestišču. Pri tem je dobil pešec Mihelič hude telesne poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. Na vo- zilu je za 2.000 din materialne ško- de. Izsiljeval prednost v nedeljo, 8. januarja 1978, ob 17.50 se je zgodila lažja prometna nesreča na cesti II. reda v Stojncih. Janez Tomažič iz Stojncev 113 je pripeljal iz dvorišča hiše št. 1 kolo z motorjem, na katerem ni imel pri- žgane luči. V tistem trenutku je pri- peljal po cesti voznik osebnega av- tomobila Anton Višinski iz Malega Okiča 45, ki je zaradi neosvetljeno- sti prepozno zagledal voznika kole- sa z motorjem. Zaradi tega je trčil vanj in ga zbil po cestišču. Voznik Tomažič je pri tem dobil lažje teles- ne poškodbe, ker pa je obstajal upravičen sum, da je pod vplivom alkohola, je bil odrejen odvzem krvi. Na kolesu je za okoli 7.000 di- narjev materiahie škode. -OM Intervencija miličnikov v soboto, 7. januarja je bila po- staja milice Ptuj obveščena, da krši javni red in mir Ivan Rotvajn iz Rimske ulice 13. v Ptuju. Sosedom je namreč telefoniral, naj se njego- va bivša žena vrne iz hiše, kjer je bila. Kričal je na ves glas in ji gro- zil, da jo bo ubil, ob tem pa jo je še hudo žalil. Miličniki postaje milice Ptuj so takoj intervenirali, kajti pred tem sta ga dva miličnika že za- lotila na vožnji, vendar ni hotel ustaviti. Ivan Rotvajn je bil prejjeljan na postajo milice Ptuj, kjer so ga obdržali pod nadzorstvom do iztreznitve, ker je bil pod vplivom alkohola. —PM Planinci vabljeni Letos poteka 25 let odkar je v Ptuju skupina Ijubite^ev narave in naših lepih gora ustanovila Planinsko društvo Ptuj. Društvo syje iz leta v leto krepilo in : »mlajevalo, danes šteje že čez .100 članov, med njimi kar 83 odstotkov mladih, ki so povezani v 11 šolskih planinskih skupin m v petih skupinah v združenem delu. Opravljenih je bilo na tisoče različnih dejavnosti, od pohodov v viscdtogorstva v naši domovini in v tujini Sodelovali so v vseh pomembnejših družbeno-politič- nih manifestacgah, v SLO, varstvu okolja, pri izobraževanju itd. Z vso aktivnostjo se letos vk^uču- jejo tudi v slovesnosti in manifestacije ob 200 letnici prvega pristopa na Triglav. O vsem tem se bodo podrobneje pogovorili na jubilejnem občnem žboiu društva, ki bo v ponedeljek, 16. januaga 1978 ob 17. uri v Klubu mladih v Ptuju. Na jubilejni zbor so povabili tudi predstavnike družbeno-pohtičnega življenja in sosednjih bratskih planinskih društev, f Obiskali smo matični urad v Ptuju NESAMO„DA " Pred mano velika in težta rjava vrata. Potrkam. Vstopim m že shšimda^ne, skor^ pozabljene, wndar tople in resnične besede: „ ,.. nevesta, ah ste tudi vi vo^ni dcleniti zakonsko zvezo z nav- zočim ženinom . . . DA . . ." Ja, to je matični urad, pravzaprav še več kot samo to, me hitro popravgo tri prikupne in enako- pravne matičarke, ki že leta opravlja o vse matičardce dolž- nosti tam v prvem nadstropju magistrata v Ptigu. Leta in leta so skor^da prve seznanjene o začet- ku in koncu nekega živ^enja. Prve tudi zvedo za poroke in drugo. Kjg pa zakonske razveze, vprašam? „Te pa z nami nim^o nič skupnega", mi odgovorgo. Pri nas lahko mladoporočend žel|o in rečejo na svidenje, kqti to ne pomeni ločitev, temveč pomeni, da se bomo spet videh ob rojstvu otroka ..." Tako je stekel pogovor. Skriv- nosti ni več. Lučka Toplak se je prva opogumila in prestregla moje vprašanje rekoč: „V letu 1977 je bilo manj zakonskih zvez v primerjavi z letom naz^. Kar čudno se mi zdi, tudi otrok se je marq rodilo. Anica Kunčnik je vzela Uste papirja iz ponujene roke Brede Sever. „Kar hitro bomo ugotovih ls)hko porok, koliko fantov in dekhc je bilo v prejšrgem letu." Tedaj se je Breda Sever zatopila v pisanje in nekako hotela skriti svojo zadrego. „V letu 1977 je bilo sklenjenih 496 zakondcih zvez, kar je za 6 manj kot leto nazaj. Vpisanih Anica Kunčnik rojstev je bilo 1433, od tega 696 dečkov 737 dekhc," je prgazno rekla tovarišica Anica. »Vidite, spet smo v premoči," reče tovarišica Lučka. ,^o, v decembru lanskega leta je bilo nasprotno. Takrat se je rodilo djsti več fantov kot dekhc. Ja, kq hočemo, "je še pripomnila. Lučka Toplak Koliko je bilo zlatih porok? „20", kratko in jedrnato odgo- vori Breda Sever, potem še doda: ,4n štirje civilni krsti." Potem se je nenadoma spom- nim.Nosila je dolgo črno krilo, kostanjevih kratkih las se spom- nim, s knjigo v roki je stalo pred mano in njene oči so bUe mirne, malce radovedne, skratka bile so resne kot pač matičardce oči ob poroki mor^o biti. J a, bila je Breda Sever, ki je meni in še nekomu prebrala izvleček iz zakona o zakonci zvezi.. Koliko je bilo zakonskih zvez skleigenih v tujini? ,^Tudi manj," reče tovarišica Lučka, „v letu 1976 je bilo i6 zakondcih zvez, lani pa samo 24." Zakaj manj? „Mishm, da se delavci, ki so na začasnem delu v tujini vrač^o domov, pa tudi poroke so vtujmi zelo drage. Pri nas te ,ječi" oprav^amo zastonj," Koliko dvcričkov se je rodilo v minulem letu?„šestn^stVodgovoti Breda Sever. In ob koncu: zanimivost posebnost, ki se je zgodila ob delu? Morda kakšna šala na rovaj dela? „SaIe nobene", rečgo hkrati in samoupravno. Videti je, da so enakopravne te tovarišice matičar« ke. ,JKot zanimivost pa veMa omeniti letošqih sedem zlatih parov ndco soooto, bilo je to 12, februarja 1977." Potem so utihnile in brskale po spominu. Ni trajalo dolgo. ,3rečen dogodek, pravzaprav srečna dogodka sta se zgodila tudi na silvesttovo. Dopoldne je bila poroka, ponoči pa je mlada žena že rodila krepkega sinSca. Nič lepšega si ni mogla želeti ob prehodu iz starega v novo leto." Breda Sever foto: zk Res je, si rečem. Ob slovesu še posnetek in na svideige.tudijaz namreč žeUm sina! zk Izžrebani reševalci novoletne Mercatorjeve nagradne križanke: IZŽREBANI REŠEVALCI NOVOLETNE MERCATORJEVE NA- GRADNE KRIŽANKE: 1. nagrado v znesku 500.- din dobi Franci JAMŠEK V.P, 3790/28, 42002 Varaždin 2. nagrado v znesku 300,- din dobi Hedvika HRŽIČ, Virje otok 28, 62270 Ormož 3. nagrado v znesku 200,- din pa dobi Anica Šegula, Reševa 7, Ptuj. Deset tolažilnih nagrad prejmejo: Martin LENART, Srbski trg 8 Ptuj Franc ŽINKO, Trubarjeva 11, Ptuj Karla ŽINKO, Trubarjeva 11, Ptuj Štefka SKAZA, Zavod za zaposlovanje, Osojnikova 1, Ptuj Hermina HORVAT, Tomšičeva 12 69220 Lendava Marija JARNOVIČ, Ormoška 1, Ptuj Ivanka STAJNKO, Potrčeva 35, Ptuj Julij DJURASEK, Vičava 1, Ptuj Alenka ŠOLAR, Peršonova 32, Ptuj Marija KOPŠE, Stoperce 78, 62289 Stoperce Svečana podelitev nagrad bo v petek, 13. januarja 1978 ob 9. uri v sej- ni sobi blagovnice Mercator Panonga Pti^. 2rebaqe v studiu Radia Ptiq Foto: M. Ozmec Nevarno »darilo" ža Alojza Korošca Našli 300 kilogramsko bombo Močna eksplozija je odjeknila v soboto, natanko ob 14.05 v gozdni jami pri Kidričevem. Takrat so namreč razstrelih 300 kilogramsko letalsko bombo, ki so jo odkrili delavci vodnega gospodarstva Maribor že v petek dopoldne. Bomba je v rečnem nasipu mirova- la že od druge svetovne vojne. ,,Kar lepo novoletno darilo sem dobil," je komentiral novo in ne- varno najdbo Alojz Korošec, znani ptujski pooblaščeni strokovnjak za uničevanje bojnih sredstev, sicer referent narodne zaščite pri od- delku za ljudsko obrambo SO Ptuj. Bomba je ležala tik ob želez- niškem mostu in sicer v zbirnem kanalu ob levem bregu Drave. Zarjavela železna ,,zver" je bila zares strašna. Mogočno je štriela iz gramoza in čakala svoj cilj. Njen obseg, znašal je 113 cm, je dajal občutek velike rušilnosti. Obstoječi železniški most bi bil za bombo ,,lahek plen". No, k sreči se je vse dobro kon- čalo. Alojz Korošec je s svojo spretnostjo in z znanjem odstranil vse nevarnosti, prerezal žico, odvil detonator in tako bombo napravil nenevarno. Prav gotovo je to velik uspeh za znanega ptujskega stro- kovnjaka. Kot je sam zatrdil, ,,to ni bila zadnja bomba na bregovih reke Drave. §e več jih mora poči- vati v gramozu. Dela mi prav gotovo ne bo zmanjkalo," je de- jal. Spreten pa ste, ni kaj reči, ob- čudovalno rečejo radovedneži. Alojz Korošec ob „ukročeni .po- šasti". ,,Ja, dokler sem živ, sem tudi spreten..." zk (vreme do nedelje. 22. januarja 1978. Prvi krajec bo v ponedeljek, 16. januaija ob 4.03. Napoved: Pihali bodo mrzU vetrovi Snežilo bo ckxo% 12. januarja. Nato bo deloma jasno in mrzlo. Prvi sneg, ki bo pokril naša polja vsaj s 30 cm debelo snežno odejo, dobimo v času od 21, do 25, januarja. Mnogi si danes žehjo snega, izgledi so, da bomo v tej zimi imeh še veliko dela in neprilik zaradi visok^ snega, Alojz Cestnik osebna Uroniha RODILE SO: Marjeta Stajnko, Babinci 11, Ljutomer - Matejo; Miroslava SpoBar, Sp. H^dina 22/a — dekhco; Ruža Maurič, Potrčeva 5O/a - deklico; Elizabeta MegUč, Spuhlja 135/a - Silvestra; fima Dezjak, Janka Ribiča 1, Ljutomer - Jerneja; Ivanka Vogrinec, Vel. Brebrovnik 27 - Natašo; Jožefa Zrnec, Varaždinska 4, Ormož — Roberta; Jožefa Rep, Tomaž 15/a — dekhco; Milena Kojc, Ostrčeva 4 - dekhco; Helena Pogelšek, Ziherlova ploščad 9 - Heleno; Suzana Hmelina, Kidričevo 5 - Dejana; Marta Gregur, Sodmci 57 — dečka; Ivana Kmetec, Zg. Ledcovec 15 - dečka; Josipa Ponudič, Tomšičeva 29 - ddchco; Irena Podgoršek, Jablovec 22 - Mirana; Kristina Pihler, Ziherlova ploščad 8 - dečka; Marga Krai"nberger,Mihovce 43 — Vojko; Margana Janežič, Krčevina 12 - Damjana; M^da Tement, Sobetin- d 39 - Lidijo; Marga Kramberger, Ločič 7 - dečka; Irena Klasinc, RogozniSca 22 — Dgana; Ana Robnik, Kidričevo 4 - Erika; Ema Murko, Po brege 59 — dekhco; Slavica Strnad, Vel. Nedelj a 19/a - Boš^ana; Džurdži- ca Petrovič, Kidričevo 15 — Davida; Ana Vrtnik, Sp. H^dina 88/a - dekhco; Vlasta Krapec, Rajšpova 7 - Katjo; Marga Zorec, Grajenščak 74 - dečka; Svetlana Bezjak, Zagrebška 50/b - Julgo; Jožefa Gačnik, Bodkovci 12 - ^Marjetko; Lizika M^cen, Pachge 27 - ddchco; Marica Bedigički, Zg. Hajdma 158 - Matejo; Amahja Vrbnjak, Mezgovd 3/a - Silvo; Neža Lenart, Pacirge 34/a - Beigam_ina; Majda Orožen, Švajgarjeva 6 - Leo; Albina Hjušek, Sestrže 35 - Peterčka; Tilčka Šumenjak, Placarovci 23 — dečka; Marga Mere, Ložina 25 — Jožico; Tatjana Vrabl, Zg. Hajdina 36 — dečka. POROKE: Drago Kozel, Prešer- nova 19 in Vida Zemyič, Mah Moravščak 9; Anton Draškovič, Sp. Jablane 2 in Rozina Šešerko, Sp. Gorica 43; Franc Dolamič, Gabernik 25 m Elizabeta Cizerl, Gabernik 25; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25 in Slavica Vaupotic, Popovci 15; Darko Kranjec, Kidričevo 3 in ljubo mira Koren, Haidoše l/a; Franc Meznarič, Gruškovec 46 m Albina Hržertjak, Medribnik 6; Ivan Smigoc, Med- ribnik 7 in Dragica Belšak, Gru3covec 64; Ivan Meško, Gajevd 15 in Olga Bezjak, Stoind 45; Mirko Pihler, Padnie 14 in Milena Hoivat, Zajgoiiči 15; Janez Topkk, Mostje 8 in Mar|a Slodnjak, Sakušak 23; Srečko Majcenovič, Kremp^eva o in Darinka Kutnjak, Kfemp^eva 6; Jožef Fras, Ločki vrh 10 in Zofka Lenart, Vintarovd 55; Stanislav Vindiš, Apače 7 in Zdenka Horvat, Apače 213. UMRLI SO: Jožef Vuk, Turški vrh 5, roj. 1901, umrl 31, dec. 1977; Franc Kukovec, Tibold 24, roj. 1901, umrl 4. jan. 1978; Marija Donko, Cesta Olge MegUč 14, roj. 1896, umrla 4. jan. 1978; Franc Zorec, Maistrova 12, roj. 1928, umrl 5. jan. 1978; Marga Lešnik, Volk- merjeva 10, roj. 1886, umrla 5. jan. 1978. POROKE na matičnem uradu v Ormožu, 31. dec. 1977. Jožef Žaga vec, KoraČKe 57 in Kristina Plohi, Koračice 8; Franc Toplak, Dornava 26 in Marga Mesko, Senešd 10; Viktor Bala- žič, Miklavž 57 in Zdenka Hod žar, Strezetina 5; Janez VeseDco, Kog 63 in Kristina Rajh, Ormož, Ptujska 2; Marko Kaloh, Hum 15 in Zofija Velnar, Huiu 15; Jože Smontara, Pušend 19 in Marga Golob, Frankovd 51. DNE 7. JANUARJA 1978. Veko slav Mar, Bresnica 16 in Katarina Nede^ko, Bratonečice 16; Janko Sire, Podgorci 15 in Kristina Bec, Sejand 18; Stanislav Veldin, Obrez in Ana Gabrovec, Ptuj, Ormoška 6; Ivan Trop. Loperšice 43 in Marga Kiric. avlovd 10. TEDNIK izdaja zavod za časopisno i'' radijsko dejavnost RADIO-TED- MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja urednišk' odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednil* FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefo'^ (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, z3 tujino 250 dinarjev. Žiro račur^ SDK Ptuj 52400-601-106^9. Tiska ČGP Mariborski tisk. Ns podlagi zakona o obJavčevar.j^J proizvodov in storitev v promef- spada TEDNIK med proizvode, z3 katere se ne plačuje temeljf^'! davek od prometa proizvodov. i