Rozgovorf z na..mi naročnihi Vprašanja in odgovori Prestavljanje starih potov. J. K. Več posestnikov je prestavilo stara pota tako, da morate sedaj hoditi po slabšem potu in precej dalje (na trikot). — Ako imate služnostno pravico do omenjenega pota ali ste si jo priposestvovali s 30 letno javno rabo brez prošnje in sile, služnostni zavezanec pota ne sme prestaviti tako, da bi morali zaradi tega hoditi po precej daljšem in slabšem potu. V takem primeru bi ga lahko s tožbo prisilili, da Vam dopuati uporabo starega pota. Kakega manjšega podaljšanja ali poslabšanja pa se ne morete ubraniti, odnosno ni vredno zarad? tega se prepirati. PrepreČenje voženj neupravičenim osebam. Isti Po Vaši zemlji imajo pravico vožnje le trije sosedje. Ob lanskem nalivu je bila javna pot poškodovana, zaradi česar so še drugi ljudje začeli voziti po Vaši zemlji. Sedaj je javna cesta zopet popravljena, ti ljudje pa vozijo še kar naprej po Vašem svetu. — Ako navedeni ljudje ne bodo zlepega prenehali z vožnjami, jih laliko tožite s tako zvano negativno tožbo, da jim ne pristoji pravica vožnje po Vašem svetu. — Pravne nasvete dajemo našim naročnikom brezplačno, pričakujemo pa, da nam bodo za to pridcbili kaj novih naročnikov. Zatvoritev pešpoti na kupljeni njivi. K. š. in š. Z. Kupili ste njivo, po kateri vodi pešpot, in bi radi to pešpo1 zaprli, odnosno odpravili. Vprašate, ali. j- to mc~oče. — Preden boste obatoječo pešpot zaprli, se dobro pou.ite, aJi, odnosno kdo jo uporablju, kako dolgo ir_ s kako pravico. Ako si dctičnik, ki pešpot uporablja, ni te pravice priposestvoval s 30 letnim javnim izvrševanjem brez sile in prošnje, ali ako si te pravice ni izgovcril cd Vašega lastainskega prcdnika, tedaj mu lahko prepoveste nadaljno uporabo. Ako ne bo zlepega opustil hoje po Vaši njivi, ga boste pač morali tožiti s tako zvano negativno tožbo. Kar tako poti ne smete zapreti, ker bi se sicer izpostavili kakim tožbana zaradi motenja poisesti cd strani tistih, ki so daslej v mirni posesti pravice hoditi po Vaši njivj. Sestra terja po 13 letih svoj delež vzlic dani pobotnici. M. Č. Leta 1925 ste sporazumno s sestrami prodali posestvo, podedovano po očetu. Sestri ste izročili primerni delež, s katerim je bila zadovoljna in Vam je izročila pobotnico. Ssdaj Va3 po 13 letili potom odvctnika ponovno terja na plačilo svojega deleža. — Pri popisanem stanju se Vam ni treba bati tožbe. Ako imate pcbctnico v rokah, se bcste uspešno ubranili, zlasti, ako je bil izplačani delež res pravilen. Pa četudi ne bi imeli pobotnice, sodišče lahko zasliši Vas in sestro kot stranki in Vam lahko da ve. vere, odnosno verjame, da ste res sestri dclež že izplačali. Oprcstitev 13 letnega sina od šolskcga pouka. M. U. Imate 13 letnega sina in 17 letno hčerko, ste budo bolni, hla.pca si ne morete najeti, zaradi česar potrebujete sina doma. Vprašate, ali smete sina obdržati doma in ali Vam res grozi kazen 20 din za vsak dan, ko sina ne bi poslali pouku. — Po zakcnu o ljudskih šolah je predpisano osemletno šolanje. Bolezen staršev ne oprošCa šolanja, odncsno ne upravičuje izostanka od pouka; enako ga ne upravičuje potreba staršev po otrokovi pomo-i. Zakon določa le, da sme minister za prosveto na predlog krajevnega šolskega odbora tam, kjer so ob času poljskih del rcditeljem otroci iz vLšjih narodnih šol neizogibno potrebni za pomoč, uvesti v razredih, za katere je treba, redni pouk v petih zimskih mesecih, od začetka meseca novembra do konca meseca marca in skrajšani pouk v cstalem Casu šolskega leta. — V primerih neupravičenih izostankov pozove krajevni šolski odbor roditelje ter izreče po njih. zaališanju kazen, ki more biti: 1. opomin, 2. denama kazen od 10 do 20 din za en dan izcstanka. Zoper kazen je dopustna pritožba v oamih dneh na okrajno načelstvo. Denarna kazen se sme izpremeniti siromašnim roditeljem na njih prošnjo v delo na šolskili ali občinskih poslih. — Ka.kor vidite, se boste morali na kak način sporazumeti s šolskim upraviteljem. — Naročeni zakon dobite od Tiskaine sv. Cirila po pošti. Pravica do drevja na odsiopljeni parceli..V. D. I. O priliki nekega mejnega spora ste pristali na to, da zgubite del parcele, katera je blla močno. zaraščena z drevjem, dobili pa ste drug koa parcele, ki je skoraj brez drevja. ¦— Do drevja na, cdstopljenem delu parcele nimate več pravice, čeprav ste ga gojili Vi in Važi predniki — razen, alio ste si kako posebno, razen lastntnske, pravioe izrečno izgovorili. Po zakcnu so namreč drevesa. last dotičnika, čigar je zemlja, in so nasprotni dogcvori pri vas neveljavni. Terjatve na povra.ilo ponojil ne zastarajo v treh letih. F. K. V letih 1927, 1928 in 1929 ste pcsodili sorodniku nekaj denarja. Ko ste ga sedaj terjali na povračilo, je ugovarjal, da ni ničesar dolžan, češ, da je Vaša terjatev že trikrat zastarala. — Vaša terjatev nikakor še ni zaatarana, marveč bi zastarala šele v tridesetih letih potem ko ste jo smeli uveljaviti, a je niste. Le obresti ne bi mogli terjati za veC nego tri leta nazaj, ako jih dolžnik v tem času (v zadnjili treh letih) ni obljubil plačati. — Za prianer, da je Vaš dolžnik zaščiten krnet, mu morate najprej iz_staviti novo zadolžnico, pri čemer se glavnica zniža za polovico in obresti smejo računati le v višini, kot jo določa uredba o likvidaciji km.tskih dolgov, to je od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le en odstotek, od 27. septembra 1936 naprej pa tri. Tako dobljeni znesek mora potem dolžnik plačati v dvanajstih letnih obrokih. od katerih sta prva dva že zapadla (1. novembra 1936 m 1937). Preden ga tožite na plačilo zapadiih obrokov, ga morate še posebej pozvati na plačilo in mu dati 15 dnevni dodatni plačilni rok. Zasčiten kmet obljubi! plačilo dolga v treh obrokih, pa jUi ne zmore. H. I. Ako izvira Va_ dols. izpred 20. aprila 1932 in spadate pod zašfiito, tedaj Vas obveza, prevzeta pred cb-ino, da bosta odplačali vso glavnico v treh obrokih, ne vežs, ker se predpisi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ne moreio 3 pogodbo izpremin.iati v dolžnikovo škodo. Zato ste dolžni plačati le polovico glavnice z znižanimi cbrcstmi v 12 letnih obrokih, od katerih sta prva dva že zapadla v p!aCilo, a jih Vi niste dolžni plačati prej, preden Vam upnik ne izroči nove obvezruca. Ako <!okažete, da ne morete plačali niti 50% srvoj.?* dolga, smete zahtevati v letu dni od dne, ko se Je dolžniSka. listina zamenjala z novo obveznico, pri piistojnem okrajnem sodiSču, naj se Vam zniža dolg nad 50%. Regulacija. potoka — višlna odškodnine. J. Ž. Vprašate, ali ste dolžni dopustiti, da Vam v svrho regulacije nekega potoika prekopljejo Vaš travnik, ki je v prvem razredu in zasajen s sadnim drevjem; ako pa že morate to dapustiti, ali lahko zahtevate več kot tri do štiri dinarje za kvadr. meter, kolikor Vam ponujajo. — Vaša informacija je žal pomanjkljiva, zaradi česar Vam moremo le na splošno odgovoriti, da je vsekakor za regulacijo, ki posega v tuje pravice (VaS travnik), potrebno dovoijenje okrajnega načelstva, ki mara biti obrazloženo in se mora tudi Vam dostavitt Zoper to dovoljenje imate pravico prit^*v,e v 14 dneh po njegtm doatavitvi, in sicer »a bansko upravo. Kar se tiče višine odškodnine odloča o njej — ako ni sporazuma med udeleženci — upravna oblast (okrajno načelstvo); ako pa tudi z odločbo upravne oblasti nistfe zadovoljni, jo določi sodišče. Sodišče se v glavnem opira na mnenje sodnih cenilcev. Vprašajte koga. izmed teh, koliko ceni Vaš travnik. Pravice moža do ženinega posestva ob njeni smrti. I. I. Ako bo umrla Vaša žena brez oporoke, boste poleg njenih otrok in njih potomcev zakonit dedič do četrtine njene zapuščine; ako b' ne bilo otrok in njih potomcev, pač pa bi živeli še njeni starši in njihovi potomci ali njeni star; starši, tedaj bi Vi dedovali polovico zapuščine. Ako tri ne bilo nobenega iamed naštetih ženinih sorodnikov, tedaj dobite Vi vso zapuščino. Razen navedenega. dednega deleža Vam gredo kot naprejšnje volilo vse premičnine, apadajoče k zakonskemu goapodinjstvu; ako pa bodo še živeli zapustničini otroci, Vam gredo le tiste premičnine, ki so Vam samemu potrebne. — Zakon sam ne doloCa, da bi imeli Vi pravico gospodariti na posesrtvu pokojne žene do svoje smrti. Vprašanje gospodarstva bo eventualno predmet dogovora med dediči. — Ako Vam hoče žena osigurati primeren prevžitek, naj napravi v tem smislu testament. Najbolj varno za Vas pa je, da Vam določi prevžitek z dedno pogodbo v obliki notarskega akta, ker je taka pogodba nepreklicljiva. — Sam si prevžitka enostransko ne morete osigurati. Ako pa ste res precej denarja vtaknili v ženino posestvo, naj se Vam kot protidajatev zs veže dajati prevžitek in to pravico vknjižite rr njenem posestvu. Vsekakor glejte, da Vam žen~ v obliki notarskega zapisa potrdi sprejem denai ia (porabljenega ssa posestvo), odnosno posojiJs ltajti posojilne pogodbe med zakonci so neveljavne, ako niao &klenjene v navedeni obliki. — V skrajnem slučaju, to je, ako žena ne bi hotels pristati na izstavitev notarske^a zapisa o danem ji posojilu (za posestvo), odnosno ne bi poslednjevoljno zavarovala Vaših interesov, boste nač morali z obogatitveno tožbo zahtevati povračilo denarja, porabljenega za ženino pose?tvo, in to od žene ali pa od niene zapuščine, odnosno dedičev.