éam ______ smise X fersstsL Säst»; C«te M» SS »te-, poi leta U lete 9 dtek hiea Ittgaslävij« : (S dk teiMiwrti dl oraaaiia se komis» NiiTiäi tur a uovensu uobs» P&iiaiim plačit«» v gotovih, „Sind»“ izhaja v pondeljek, sred« k* psstófe Uredništvo in upravalètvo je ? Marili—% %oro£k& ceste feie», i Z ttrednišbro» m more govoriti vsak d— «»■« od Ü 4t 12, are dopoldne. Rokopisi se se mldte Nezaprte reklamacije so poštnine p—5K Teki— teterarhen felev. ÜJ. 98. M»Y* Mapibop, dne 91. avgusta 1999« Brno—Uubljana. Dve naziranji sta v zadnjem času manifestirali: katoliška orlovska v Brnu in svobodomiselna sokolska v Ljubljani. Obe organizaciji sta podali najboljše, kar sta mogli, obe organizaciji sta se potrudili, da manifestirate lepše, čim impozanlnije za svoja načela: Orel v Brnu, Sokol v Ljubljani. Vendar kaka razlika med nastopom in uspehom obeh! Orel je koliko toliko povsod zatiran in preziran od vseh, ki niso v srcu več katoličani, ampak ostudni odpadniki. žalibog je to večina javnih državnih funkcionarjev v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem. Ker pa javni funkcijonarji, kot osebe, niso naklonjeni Orlovstvu, tudi oficijelni uradi itd niso ravno navdušeni za njs. Nasprotno je pri Sokolu. V obeh državah uživa Sokol oficijelno državno gmotno in moralno podporo, povsod mu gredo na roko, prednosti ima pri državni blagajni, pri visokih in nižjih državnih funkcijonarjih potom raznih «objav, pklicev, razglasov in poročil.« Še celo pri takozvanih komunistih in socialdemokratih, drugače svojih nasprotnikih, uživajo kolikor toliko indirektno moralno podporo. Obe prireditvi sta bili več ali manj na mednarodni podlagi. S tem pa je v zvezi vprašanje razobešanja zastav. V Ljubljani so visele oficijelne zastave z državnih poslopij (o mestnih ne govorimo), v Brnu pa je vihralo nad 500 zastav s privatnih hiš in le tu pa tam je imelo zastavo tudi kako državno poslopje. Pozabiti ne smemo še tega. Slovenci so v veliki večini naklonjeni Orlovstvu, ne pa Sokolstvu. Če dvigajo Sokoli večji hrup, je to pač znamenje njihove slabosti. Mnogo udeležencev, če že ne večina, je prišlo v Ljubljano samo zaradi kraljeve dvojice. O primernosti in umestnosti take reklame prepuščamo sodbo pošteni javnosti, če in v koliko je kralj res Sokol, je odprto vprašanje. O manifestu pa se bo govorilo na pristojnem mestu. Orel zaradi tega manifesta ne bo izgubil niti e-nega člana, pač pa jih bo mnogo pridobil. Kdo se je udeležil zleta v Brnu, kdo v Ljubljani? V Brno je prišlo katoliško češko in slovaško ljudstvo, v Ljubljano svobodomiselno meščanstvo. V Brno so prišli ljudje manifestirat, da naberejo novega navdušenja in novih moči za nadaijno delo, v Ljubljano so prišli — prosim, nobeno pravilo brez izjeme! — večinoma ljudje, ki so hoteli poveseljačiti in dati utehe svojim željam in nagonom. Kdor je videl vzoren red v Briiu in slišal o neredu v Ljubljani ravno v tem oziru, ta si lahko ustvari pravilno sliko o obeh organizacijah. V Brnu ob 10. uri zvečer po mestu mir, v Ljubljani pijano kričanje cele noči. Oméniti je treba, da brnska po -licija ni imela povoda za intervencije niti po dnevu, v Ljubljani pa je celo ponoči imela preveč posla z razni -mi razgrajači. Pomisliti moramo spet, da je policija v Brnu strogo pazila na malenkosti in vendar ni zazna-snovala niti enega incidenta, da pa je nasprotno ljubi j. policija vkljub «gledanju skozi prste« morala nešteto-krat intervenirat. Najboljši dokaz za nered v Ljubljani je to, da se pametnejši člani Sokola zgražajo nad početjem v Ljubljani in da padajo opazke, ki za Sokola niso ravno častne, posebno, ker prihajajo iz lastnih vrst. In nastop sam. Sokoli se ponašajo s tisočilni člani In. članic, ki so nastopili pri prostih vajah, govorijo 6 stotisočih ljudstva, ki ga je bilo v Ljubljani. Ugotovimo: V Brnu je nastopilo pri obhodu po mestu nad 20 tisoč članov in članic v krojih. Razentega nad 2000 narodnih noš in nad 10 tisoč članov in članic v civilu z znaki. Obhod sam je trajal dve in polure. Ulice so bile polne občinstva, ki so Orle res z navdušenjem pozdravljale. In ta množica ljudi ni bila umetno razpostavljena in privabljena. V Ljubljani se je udeležilo obhoda komaj 5000 članov in članic Sokola. Ljudje pa so bili u-«netno razpostavljeni po ulicah in h kričanju indirektno prisiljeni. Zunanji efekt je bil s tem zasiguran in površnega opazovalca je lahko navdušil, toda kdor je pogledal globlje, je videl vso plitkost in površnost afekta. Ge omenimo, da je pijan človek bolj dovzeten za površne efekte in da tem glasneje izraža svoja trenutna čustva, bomo ljubljansko kričanje ob pohodu Sokolstva lažje razumeli Javna telovadba Orla v Brnu je pokazala uspeh orlovskega dela tekom dveh let in njegovo sedanjo moč. Nastopilo je članov pri javni telovadbi 67 štiriinšestde-setero (64) stopov, to je 4288 telovadcev, članic je nastopilo 53 64stopov, to je 3392 telovadkinj. Vračunani niso tu Orli dijaki in dijakinje, ki so imeli v pondeljek lasten nastop ter je prvih nastopilo nad 1000, drugih nad 800, in naraščaj, ki ga je nastopilo dne 30. julija nad 12 tisoč. V Ljubljani je nastopilo pri javni telovadbi 3280 članov (večina vojakov) in 2600 članic s Sokoli dijaki bi dijakinjami in brez naraščaja. Fo so številke, ki povedo največ. Da si ne bo kdo mislil, Slovenija in Češka* ■Ne trdim tega. Trdim pa to, da ima Jugoslovanski Sokol svoja društva po celi Jugoslaviji in to močna društva. Gehoslovaški Orel ima svoja društva večinoma po Slovaškem. Jugoslavija pa je gotovo malo večja, nego Slovaška! Vzporedite sedaj disciplino pri Orlu in pri Sokolu! Spomniti se moramo še enkrat, da sta obe prireditvi bili mednarodni po svojih mednarodnih tekmah. V Brnu je bilo zastopanih 12 narodov, v Ljubljani 7. Na čegavi strani je v tem oziru večji uspeh, povejo številke. Kdo je imel večji uspeh: Orel v Brnu ali Sokol v Ljubljani? Mogoče je imel Sokol večji gmotni uspeh, ko Orel, 0 tem navsezadnje nikdo ne bo v dvomih, saj vemo, odkod gmotna podpora. Joda moralen uspeh je imel Orel v Brnu neprecenljivo večji, kakor Sokol v Ljubljani. Sramota je za Sokola, da pridiguje na eni strani moralo in propagira «moralno vzgojo« v šoli in «moralni preporod« med ljudstvom, s svojimi prireditvami pa ! Lije naravnost priliko za nemoralnost in jo celo pospe- i Suje. Orel v Brnu pa je pokazal, da niso samo besede, j kar govori o nravnem življenju, ampak jih tudi udejstvuje. Pijančevanje in raznih parčkov v Brnu ni videl nikdo, dočim je bil v Ljubljani to višek vsake noči. — Ljubljanske gostilne in kavarne vedo povedati marsikaj zanimivega, še več zanimivega povejo sprehajališča v ; 1 ivoli itd. In največji uspeh orlovskega zleta v Brnu: V Brnu se je slavilo slavlje pobratimstva miru željnih narodov, v Ljubljani je pa sokolska manifestacija bila slavlje za j vednih in nezavednih, militarističnih pristašev. K. j Politični položaj. Pobijanje draginje od strani beograjske vlade. Sedaj šele, ko nam že sili valovje pomanjkanja ter lakote v grlo, so se izmislili naši ministri, da bi bilo treba začeti ubijati naraščajočo draginjo vsaj pri zeleni mizi ministrskih sej in na papirju. Da se omeji draginja, je sklenil ministrski svet, da se natančno popišejo vse količine prehrane, poljedelski minister pa mora podati na tančno statistiko o žetvenih rezultatih. Vse carinarnice j morajo pošiljati trgovinskemu ministrstvu natančna po j ročila o izvozu in uvozu prehrane. Vsak trgovec z živiii ! mora imeti na odprtem mestu natančno označene cene ; raznim prehranjevalnim produktom in vedno javljati j policiji, kolike zaloge živeža da poseda. Trgovinsko mi- ] nistrstvo bo vodilo štatistjjko glede kretanja trgovine s ; prehrano, minister saobraćaja pa bo vsakih osem dni s poročal, koliko se je prevozilo prehrane v razne kraje. ; Bavnokar omenjeno vladno skrb za pobijanje draginje j in lakote raznaša v janost ministrski svet; a v resnici \ pa je ta naša «skrbna« vlada povišala dne 15. avgusta I. j 1. trošarino na življenjske potrebščine kot: za sladkor ! od 400 na 500 dinarjev, na kavo od 200 na 400 dinarjev, ; na petrolej itd. Z izvanrednim poviškom trošarine je j vlada sama dvignila draginjo* katero bi rada sedaj zo- j pet pobila, ko jo pa sama ustvarja. Vladni skrbi za od- j pomoč glede draginje ne verjame pri nas nikdo več. Vprašanje prehrane pasivnih krajev. Ministrski j svet se bavi z vprašanjem prehrane pasivnih krajev in j se je odločil za oprostitev carine na ono prehrano, ki bo j uvožena v našo državo iz Bolgarije in Rumunske. Na ! vsak izvoz prehrane iz naše države pa bo znatno povi- j šana izvozna carina. V očigled letošnjemu vsestranske- j mu pomanjkanju je ministrskemu svetu najbolj pri sr- 1 cu Beograd. Minister za šume in rude je dobil od mi- ! nistrskega. sveta nalog, da preskrbi beograjske urade z ; drvami iz državnih gozdov. Minister saobraćaja pa mora ukreniti vse potrebno, da se bo pravočasno navozilo ! dovolj prehrane za Beograd. Torej Beograd je prvi, če j bo kaj preostalo, potem šele bodo dobili nekaj drobtinic j tudi drugi kraji in mesta, ki so potrebnejša vsestran- ; ske podpore bolj nego Beograd. Vladna pomoč. Finčno ministrstvo je na zahtevo minis- ] trstva za socialno politiko odobrilo dva milijona dinarjev za ! pomoč krajem, ki so oškodovani po elementarnih nezgodah, j Vsota se razdeli takole: Srbija 1 milijon in 200 tisoč din., j Hrvatska, Slavonija in .Srem 300 tisoč in ostali kraji, oziroma ! pokrajine 500 tisoč dinarjev. Ureditev državnih mej med Jugoslavijo, Ogrsko in j Avstrijo. Na seji Zveze narodov, ki se začne dne. 4. sep- ! tembra v Ženevi, se bodo končno določile meje med O- I grško na eni ter Jugoslavijo in Avstrijo na drugi strani. \ Ma—.arska bode imela na tej seji dva zastopnika, enega ! glede mej napram Avstriji, drugega napram Jugosla- j viji. Afera sodnega ukaza. Minister pravde je dosegel i-menovanje petih članov kasacijskega sodišča v Beogradu in petih članov apelacije v Skoplju. Člane je minister Markovič sam izbral, ukaz sestavil na lastno pest, ter ga tudi lepo po tihem «protural« kralju v podpis, potem pa v izvršitev. Nasprotni listi so začeli radi tega prav ogorčeno pisati in nelojalnost Markovičevega ukaza primerjajo z ukazom poštnega ministra Miladinoviča, ki je tudi na lastno pest kakih 30 starih in dobrih uradnikov penzijoniral. Veri enakopravnosti. Vladni musliminski poslanec muftija Maglajlič je prišel agitirat za vladno politiko v Banjaluko in v mali gruči okrog njega so bili po večini demokrati in radikalci. In ko so se ti plačani ljudje toliko šo-t pirili ter muftiju klicali: «Živijo5, saje začulo tudi nekaj klicev: «Doli Maglajlič!» Zbrana radikaldemokracija je takoj začela iskati krivce in kanclist Robovič je iztaknil par di Ì jakov, poklical policijo, naj jih na njegovo odgovornost j takoj zapre. Maglojličevo spremstvo je klicalo: «DoK Hrvati!», policija je pa res odvedla študente, ki so baje klicaS; «Doli Maglajlič!» — v zapor. Bolgarija in Bolgari. BOLGARSKA JAVNOST. «Slovo«: Če je-Zveza narodov zaenkrat opustila ime novati na zahtevo Bolgarije mednarodno komisijo, ki naj bi preiskala vzroke vprašanja četaških nemirov v Macedoniji, se to še ne more smatrati za zmago sosedov, Bolgarije. Pač pa je Bolgarija odnesla znaten moralen uspeh. Na merodajnem mestu je imela priliko, da je odgovorila jasno in odločno na neutemeljene obtožbe njenih sosedov: preiščite in če pade odgovornost na Bolgarijo, mi se ne bomo izognili te odgovornosti; če je pa Bolgarija nedolžna, pa naj se to javno pove. Le na ta način bo Bolgarija imela mir, ki ga tako nujno potrebuje. S tem svojim nastopom je Bolgarija raztrgala tajnostim mreže, s katerimi so jo njeni sosedje nameravali vjeti. Z ozirom na to si naši sosedje niso upali načeti to stvar s fronte, ampak od strani. Izjavili so, češ, da niso grozili Bolgariji (grožnje pa so oficijelno dokazane), a pač pa so prijateljsko želeli sporazum z bolgarsko vlado. Po tej izjavi Zveza narodov seveda ni imela povoda nastopati. Če se pa grožnje ponove, bo Zveza narodov vzela stvar v svoje roke. «Nezavisimost«: Z razvojem vprašanja bližnjega vzhoda je prizadeto balkansko ravnotežje, ki spravlja na površje tudi vprašanje svobode Macedonije in Tra-cije. Grški vojaški pohod v Traci ji ima zaslugo, da je osvetlil nestalnost balkanskega položaja in imjierativno potrebo, da se zagotovi svoboden in miren razvoj prebivalstva v tem delu Evrope. «L’Echo de Bulgarie«: Ravnateljstvo obveznega dela v Bolgariji je zbralo vse podatke o izvršenem delu v letih 1920 in 1921. Iz teh podatkov je jasno, da je obvezno delo prineslo znatnih koristi .Število obveznosti dela podvrženih oseb znaša 826-568 mož, od katerih je neposredno delalo 447.209 možkih. Ako se njihovo delo računa na po 20 levov dnevno, je država pridobila 806 milijonov levov v enem letu. Dosedaj se je n. pr. zgradilo 196 km nove železniške proge; 329 km novih cest in se je postavilo 640 novih mostov, popravljenih pa je bilo 254 itd. itd. Z druge strani pa je obveznost navadnega dela, kateri so podvržena dekleta iznad 16 let starosti in mladeniči iznad 19 let, dala istotako zadovoljive rezultate. V enem letu se je popravilo 8571 km železniške pro ge, zgradilo železnico Aleksandrovo—Vidin in dovršilo progo Tulovo—Kazanlik. Vse te delo, kakor tudi delo v srednjih šolah, ima svoj cilj in smoter v tem, da razvije v mladini ljubezen do dela. 'i a cilj je v polni meri dosežen. Mi smo srečni, da moremo še posebno povda-riti, da je bolgarski narod razumel korist obveznega dela in je storil vestno svojo dolžnost. «Pobeda«: (Razgovor z opolnomočenim ministrom in predsednikom bolgarske delegacije pri Zvezi narodov Teodorovom.) Ako je tudi pri naših sosedih enaka dobra volja, kakor pri nas, ne dvomim v srečen uspeh bodočih pogajanj. Ako pa ne pride do praktičnih rezultatov, kar bi bilo obžalovati, Zveza narodov nas je pooblastila, da se zopet obrnemo nanjo in takrat bo tudi imenovala mednarodno preiskovalno komisijo, ki jo mi zahtevamo. Glede vprašanja manjšin smo prepričani, da bo Zveza narodov storila svoje sklepe v smislu* pravičnosti, ki odlikuje njeno delovanje. «L’Independance Roumaine« (Rumimija): Ni bolj zapletenega in bolj nujne rešitve potrebnega mednarodnega problema v sedanjem trenutku, kakor je vzhodni problem. Od njega je odvisen mir in vojna na bližnjem vzhodu, odvisno pa tudi frapcosko-angleško razmerje. Gre za varnost in gospodarsko nezavisnost držav, katerih promet se vrši skozi Dardanele. V ozki zvezi z rešitvijo tega problema je tudi vpliv boljševizma na vzhodu in stališče bodoče Rusije napram temu problemu z ozirom na Carigrad. Nedavno je francoska javnost s zadovoljstvom ugotovila popolno soglasje vseh zaveznikov glede Grške, ki mora biti za vsako ceno ustavljen* pred vrati Carigrada. Med tem pa je govor Lojda Žorža v angleškem Dolnjem domu izzval naravnost dramatičen efekt, kar dokazuje velike težkoče, na katere je za-» del poskus rešitve tega problema. Pod takimi avspicija-birajo zastopniki velesil v Londonu. Pretirar», optimizem v tem slučaju pač ni na mestu. «Temps« (Francija): Predsednik angleške vlade je s svojim govorom napravil utis, da želi večno vojno ali pa vsaj podžigati k vojni. Politika motenja miru se na more vzdržati v brezkončnost. Treba ji je hladnokrvna pogledati v obraz in varovati svoje interese. Vse drugo je stvar razvoja dogodkov. Tudi bogovi so podvrženi u-sodi. «Efimeris ton Sizitiseon« (Grčija): Delo pariške mi-» rovne konference je obsojeno: priznana je potreba ne~> zavisne Male Azije in pravice Grške na Carigrad. «Opinion« (Grčija): Izjave predsednika angleške vlade o vzhodnem vprašanju so okrepile nade, da bode končana vojna s Turčijo v smislu pravice in ielja grškega naroda. Napram nenaklonjenosti francoskih teru italijanskih delegatov ima Grčija spretnega odvetnika, , «Times (Anglija): Politično je govor Lojda Žorža od največje važnosti. S tem, da si je predsedniK angleške vlade osvojil grško teorijo glede okupacije Carigrada, je svojim besedam dal nevarne argumente za narode bližnjega vzhoda. S tega stausca je treba ta govor zelo obžalovati. Po svetu. Konferenca male antante. Sklep glede sestanka zastopnikov, male antante v Marijinih Lažnih se je spremenil. Dr. Beneš’ dr. Ninčič, Duca, Pašič in Bratianu se sestanejo dne 24. avgusta v Pragi. Dan sestanka se je določil bolj zgodaj, ker je seja zveze narodov sklicana na 30. avgusta v Ženevi. Pred sestankom male antante v Pragi se bosta sestala Pašič in dr. Beneš v Marijinih Lažnih radi obnove in razširjanja pogodbe med našo državo in Češkoslovaško. Ker se bo sestanka udeležil tudi zastopnik političnih skupin, sodijo, da se bo v Marijinih Lažnih vršila poleg podpisa tudi ratifikacija nove pogodbe. Francoske nakane proti Nemčiji. Poincare hoče sekvesli-rati vse nemške dohodke v zasedenem področju, vse rudnike v rurskem ozemlju Rena Za to akcijo napram Nemčiji ne bi rabila Francija nobenih novih čet, ker so že itak zasedeni vsi izhodi iz rurskega področja. Nova konferenca zaveznikov na vidiku. Italijanski zunanji minister Schanzer je imel važen razgovor z italijanskim poslanikom v Parizu. Ta razgovor se je sukal krog vpos-tavitve sporazrma med Anglijo in Francijo. Schanzer se je razgovarjal tudi z belgijskim poslanikom o mogočnosti nove konference zaveznikov na širši podlagi kot je bila londonska. Frank aii krona v Češkoslovakiji. Po najnovejših vesteh ne bo prevzel ministrstva za finance v češkoslovakiji Rašin — kakor je bilo predvideno — ampak direktor čekovnega urada Pospišil. Ker je Pospišil zagovornik uvedbe valute franka, mislijo, da jo bo uvedla češkoslovaška vlada. Napram uvedbi valut valute franka nastopa po listih Rašin, ki naglaša, da še ni češkoslovaška zunanja trgovina tako ojačena, da bi se zamoglo preiti v zamenjavo valute, osobito pa še radi tega ne, ker imajo vse sosedne države slabo valuto in bi bila sprememba valute le v vsestransko škodo. 1 ipiljfflpi Reakcija monarhizma v Evropi. Iz Berlina se javlja, da je 15. septembra sklican internacionalen sestanek monarhistov v München. Na ta sestanek pridejo različni plemiči, visoki oficirji in drugi monarhisti iz Bavarske, Avstrije, Ogrske, češke in Rusije. Avstrijski monarhisti so baje dobili izdatno podporo od španskega kralja. Avstrijske monarhiste bo zastopal znani dunajski monarhist Roynig, ruske pa velki knez Sergij, ki se nahaja sedaj na Madžarskem, potem gen. Mannerheim in drugi delegati. Monarhisti bodo razpravljali, kakor se kaže o novem Wranglovskem načrtu za vojno pustolovščino proti Rusiji. Mnenje ameriškega bankirja Kama. Tri mesece je bil v Evropi, da za svojo vlado prouči evropski finančni položaj in sedaj, ko se vrača, je izjavil, da je potreba, da Amerika pošlje svojega oficielnega zastopnika v reparacijsko komisijo. Nujno se mora tudi rešiti vprašanje zavezniških dolgov in Amerika naj pristopi k «Zvezi narodov». Beležke. Neverjetno, pa vendar mogoče. Vojvodinski listi ja v Ijajo, da so v Vršcu pametne oblasti zabranile nemškim in ogrskim diplomiranim zdravnikom izvrševanje prakse, ker imajo ti zdravniki moderno urejene ordinacij-ske sobe z Röntgenovimi aparati in drugimi modernimi instrumenti ter s tem delajo veliko konkurenco srbskim kolegom, ki nimajo toliko naprav in sredstev. Kulturna javnost je takoj uvidela sramoto takega postopanja in pozvala je ministrstvo za narodno zdravje, naj takoj ukine to famozno naredbo .njene povzročitelje naj pokli če na odgovornost in če hoče, da bodo tudi srbski zdrav niki imeli dovolj posla, naj jim da za to potrebna sredstva in znanje. Pašičeve spletke. «Beograjski dnevnik« piše, kako ima Pašič že od nekdaj nekak bav-bav za svoje vlada rje. Proti Aleksandru Obrenoviču je izigraval njegovega očeta Milana in tudi pod sedanjo dinastijo podobne spletke niso prenehale: «Vedno je moral biti ne bav-bav za dinastijo in če ga ni bilo, Pašič ga je usvtaril, samo da se lahko pokaže v vlogi rešitelja dinastije terse nagrabi naklonjenosti in vsega drugega, kar si je poželel. Odkar je kralj Peter predal kraljevsko oblast svojemu sinu Aleksandru, misli Pašič, da ima pripraven bav-bav v osebi kraljeviča Jurja. Nekoč na Krfu, ko se mu je oblast že umikala iz rok, je takoj opozoril regenta Aleksandra, da kraljevič Jurjevo vprašanje še vedno ni definitivno rešeno. V dobi svojega bivanja v Parizu kot delegat na mirovni konferenci je imel večkrat princa Jurja pri sebi kot gosta in skrbel je zato, da mu pokaže gotove znake naklonjenosti in prijateljstva. Kraljevič Jurij se je v razgovorili s samim Pašičem še bolj pc v občevanju z enim članom njegove rodbine overil, d-1 lahko za vsak slučaj računi na Pašičevo podporo. F iič je kraljeviča nalašč obdržal v tem uverenju ter ga tudi ohrabril, da je sedaj prišel v Beograd. To je samo stara Pašičeva politika, on gleda sedaj na kraljeviča Jurja, kot je gledal nekdaj na kralja Milana. Zadnje mesece je bila Pašičeva pozicija zelo zrahljana in govorilo se je že, da se bo moral umakniti. Rešil ga je princ Jurij s svojim prihodom v Beograd in s svojim nastopom v javno areno. In neki intimni Pašičev prijatelj je zadovoljno rekel: «In če ne bi bilo Jurja, morali bi ga napraviti.« Sadovi strankarstva. Beograjska radikalna «Tribuna« prinaša pismo, ki ga je poslala demokratska organizacija v Skoplju demokratskemu odboru neke okoliške občine. Pismo pravi: «Od naših prijateljev iz Beograda smo dobili obvestilo, da se bo tobak podražil in če želijo naši ljudje dovoljenje za prodajo, naj se potom i svojega demokratskega odbora na nas obrnejo, drugič, skozi odbor na nas se dobi tudi varstvo pred paragra- fom 42 agrarne reforme in tretjič, če imajo naši ljudje svojce v Bolgariji, ki bi se hoteli vrniti, naj zopet istim polom vpošljejo svoje prošnje . . .« Torej vse izposlujejo demokrati svojim ljudem in prijateljem, od tobaka pa do varstva pred zakoni .radikali se radi tega zelo hudujejo, pri tem pa sami na isti način skrbijo za svoje ljudi in prijatelje. Nezaslišne nezakonitosti. Kaj si vSe dovoljujejo naši upravi organi, se dobro vidi iz poročila novosadskega «Deutsches Volksblatt«, ki navaja, kako se po vaseh še sedaj izvajajo prave plenitve in kontribucije v imenu kraljevega poročnega daru. Upravni organi so boleli pokazati svoj patrijolizem na ta način, da so enostavno ljudem naložili vsakovrstne dajatve, ki jih pa mnogi reveži, živeč od skromne in nedostatne plače, niso mogli izvršiti. In te ljudi se danes pleni. Po občini Novoselo bodi eksekutor ter jemlje ljudem to in oho. List našteva oplenjene občane po imenu: enemu so vzeli kravo, drugemu svinjo, tretjemu voz, četrtemu posteljno perilo itd. Zaplenjene stvari so se dne 11. t. m. po nalogu občinske uprave prodale na dražbi. — Ali so že ti ljudje izgubili res vsak smisel za to, kar je dopuščeno in kar ni dopuščeno? Ali ne vidijo, koliko na ta način škodujejo ugledu države in dinastije? Posebno nepojmljivo je pa to, da ni nikogar, ki bi to turško pojmovanje o upravi odpravil ter očvrslil pravno sigurnost v narodu. O nerešenem vprašanju apanaže princa Jurja poroča «Jutarnji list«: Dne 17. t. m. je posetil kraljevič Jurij v kabinetu notranjega ministra Timotijeviča kot Pa-šičevega zastopnika. Dosedaj se še ni mogla vlada sporazumeti s princem, ker kraljevič radi onega telegrama iz Bleda, katerega smo objavili v zadnji «Straži« pod zaglavjem «Princ brez doma«), kategorično vztraja na svojih zahtevah. Vsi poskusi Timotijeviča, da se reši spor med obema bratoma in izgine iz dnevne debate, so bili dosedaj zaman. Kraljevič Jurij je že tolikokrat izjavil, da on svojih materijelnih zahtev nikakor ne tirja iz novih obremenitev državnega proračuna, ker je prepričan, da je zadnje povišanje kraljeve civilne liste dovoljno tudi za njegovo apanažo. Princ smatra, da je civilna lista tako visoka, da se lahko od 18 milijonov dinarjev in 6 milijonov frankov vsaj šesti del frankov njemu nakaže. Ako bi ne bila civilna lista tako visoka, bi tudi on ne zahteval toliko. Vladna sabotaža pomožne akcije za Rusijo. Odbor ruske pomožne akcije v Beogradu je objavu po listih svojo izjavo, s katero odklanja od svoje strani vsako od govornost, ker ni dovršil naloge in namena, v katerem je bil postavljen. Dovršil ni tega prvič zato, ker vlada ni hotela dati že davno obljubljene in zagotovljene denarne podpore, in drugič, ker ni vlada prav ničesar storila, da bi se omogočila odpošujatev nabranega denarja in hrane v Rusijo. Vlada je vsp to celo ovirala, sabotirala ter ni hotela odgvoriti na prošnje pomožnega odbori, ki je v zadnjih dveh mescih večkrat in nujno pisal na vlado. Ta izjava je zbudila v javnosti veliko ogorčenje, ki je pa naperjeno tudi proti odboru, ker je tako dolgo trpel in tako tudi prikrival brezsrčno in brezvestno postopanje vlade. Pred katastrofo. V beograjskih listih se je pojavila velika nervoznost. Vladna zagotovila, da je vse v redu, razne obljube in vsa zlata mana posojil, uredb in načrtov prav nič več ne zaleže. Strankarska in druga politična vprašanja so stopila v ozadje, v ospredju je pa — draginja. Posebno značilno piše «Balkan«, ki pra vi: «Mi smo pred katastrofo! Vlada je dolžna, da pusti nepotrebna potovanja v Ljubljano na strani in da se takoj pretvori v vlado za rešitev domovine, in proklet naj bo, kdor ji ne pomaga! Tudi kralj je dolžan, da prekine svoje bivanje v Marijinih Lažnih in se vrne v prestolico. Njegovo letovanje v sedanjem položaju bi bilo zelo nepopularno. Torej proč z «Marienbadom«, in proč z malo antanto! Če nas po krivdi vlade doleti katastrofa, nas cela mala antanta ne bo rešila! Srajca je nam bližja od suknje. Stran tudi z vprašanjem princa Jurja. Kraljevič naj vsaj v tem trenutku prizanese ljudem s svojimi pismi in zahtevami. Vlada naj takoj skli če parlament, da prepreči socialno katastrofo.« — List ima v marsičem prav, samo na to ne smemo pozabiti, da so vladni možje, dokler so bili vsi doma, mnogo prispevali k tej katastrofi. Dnevne novice. KATOLIŠKI SHOD V SLOVENSKI BISTRICI. Opozarjamo ljudstvo slovenjebistriške in sosednjih dekanij na katoliški shod v Slovenski Bistrici v nedeljo, dne 27. avgusta. Početek ob pol 9. uri. Kot govorniki nastopijo poslanec dr. Jos. Hohn j ec, dr. Leskovar, poslanec Fr. Žebot in urednik Smodej. Udeležite se tega važnega shoda v naj-obilnejšem številu! Sveta birma bo letos dne 26r avgusta v Hočah, 27. v Cirkovcah, 28. v Ljutomeru, 29. pri Sv. Križu pri Ljutomeru, 30. pri Sv. Juriju ob Ščavnici in 31. pri Sv. Petru v Gornji Radgoni; potem dne 2. septembra v Šoštanju, 3. v Skalah, 4. pri Sv. Martinu Šaleku, 5. pri Sv. liju pri Velenju, 7. na Laškem, 8. pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, 9. v Loki, 10. v Trbovljah in Tl. na Dolu. Zborovanje naše stranke. Iz Trbovelj nam poročajo: Na Rokovo dne 16. avgusta priredijo naši ljudje iz Trbovelj in okoliških župnij romanje k Sv. Katarini n. Trbovljami. Tudi letos je bilo romarjev nad 1000. Od cerkvice sv. Martina do Sv .Katarine so se vršile pobožnosti, kakor na lepo nedeljo. Sodelovala je rudniška god ba iz Trbovelj. Ko smo dospeli vrh gore, je začel padati prijeten dež, ki pa je vstrajal žal samo eno uro. Po slovesnostih v cerkvi se je pričel na trati pred cerkvijo ljudski tabor. Vodil ga je član odbora SLS posestnik g. Kolenc. Narodni poslanec Žebot je govoril o gospodarskem in političnem položaju. Posebno ostro je prijemal vlado, ki se briga samo za Sokole, Wranglovce In fa-« šiste, a za ubogo ljudstvo pa sedaj v dobi najhujše su-; še, ko preti pomanjkanje, ne stori ničesar. Govoriti je hotel še neki socialdemokrat, kateri je hotel krivdo zae sedanji obupni položaj zvračati na našo stranko, a ra-dikalno-demokratsko-samostojno vlado pa je hotel vzeti v zaščito. A ljudstvo ga ni pustilo govoriti. Moral je z govorniškega prostora. Č. g. svetnik Časi je opozar-i jal ljudstvo, naj spregleda ob volitvah, katera stranka stoji v težkih časih na strani trpečega ljudstva. To je SLS. Na predlog g. Kolenca je ljudstvo izrazilo SLS in Jugoslovanskemu klubu neomajano zaupanje. Zborovanje je pokazalo bratsko slogo med kmetskim in delavi skim ljudstvom. Zborovanje naše stranke pri Sv. Lovrencu. Slovenska ljudska stranka je sklicala pri nas 20. avgusta shod, Na katerem na mje poročal naš poslanec Fr. Žebot. Izvajanja govornika so nas jasno prepričala o pogubonosni politiki: in gospodarstvu vladne večine, posebno samostojne stranke. Vsi, tudi mnogi bivši samostajneži smo se zahvalili poslancu in celemu jugoslovanskemu klubu za odločen nastop v Beo-, gradu in smo tudi zahtevali od njih, da ne smejo v pravičnem boju za ljudsko korist prav nič popustiti. Tajnik SKS neki Konrad Brus je pripeljal na shod nekaj samostojnih kričačev, katerim pa so govornik in zborovalci pošteno zamašili usta. Smilil se nam je ubogi Brus, ko so ga možje in fantje «kurirali». Celo njegovi lastni ljudje, ki jih je prignal, so mu v kritičnem momentu odpovedali zvestobo. Pri uas se vsak pošten fant in mož sramuje biti pristaš Samostojne, —* j Shod je izborno predsedoval odlični našinec gospod Cuš. i Iz Brna vračajoče se Orle je v Ljubljani pričako-I vala ogromna množica občinstva in jih navdušeno po-! zdravljala. Spontano se je razvil ogromen sprevod po ! glavnih ljubljanskih ulicah ob vzhičenih živio-klicih J zmagujočemu Orlovstvu in ob pevanju rodoljubnih pes mi. Nekaj nahujskanih surovin j$ brezuspešno poskušalo motiti manifestacijo. Tudi nekaj pridušenih barab skih klicev je bilo vrženo proti Orlovstvu. Vsekakor zna čilno za brezverso sokolsko vzgojo! Sokoli so torej z vladno in vojaško pomočjo srečna dovršili svoj nastop v Ljubljani. Sedaj lahko povemo, da niso imeli tuji gostje nobenega povoda biti nezadovoljni z ogromno večino Slovencev protisokolskega miš ljenja. Pri tej priliki nam prihaja v spomin žalosten dogodek pred dvema letoma, ko so Sokoli na Bledu polivali dobesedno z gnojnico tuje goste Čehe in Francoze. — Vzporedite sedaj, na kateri strani je kultura in izobrazba, na čegavi pa je surovost in neotesanost. Stara fregata iz Knafljeve ulice v Ljubljani imenuje zmagoslavje orlovstva v Brnu «tingltangl papeževe garde»; pri tem pa pozablja, da je časno predsedstvo ogromnega neporečeno poštenih posvet uh io cerkvenih dostojanstveni-: kov, med njimi tudi verni katoličan, francoski maršal Fern. — Na ljubljanskem tingltanglnu pa sta bila s svojo sokolsko častjo pod rudečo srajco tudi dva aktivna ministra in notorična framasona (Pribičevič in Žerjav), ki bosta kmalu! imela priliko zagovarjati svoje nelepe afere pred sodiščem,. Tudi še ni pojasnjeno, na kak način je bil od šestmesečnega' zapora pomiloščen dr. Žerjav, dočim je znano, da se je Pasič izognil svoji kazni — z begom, ki sicer ni v sokolskem programu, saj ne v strahopetnem smislu. Zato tudi razumem« dopisnico iz ljubljanskega tingltanglna, ki smo jo dobili slučajno na vpogled, na kateri stoji izpod «sokolskega pozdrava» tudi nekoliko podpisov — bivših kaznjencev. Toliko na znanje Slov. Narodu. J Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani in vojaštvo. Kakor smo že poročali, so na ljubljanski sokolski zlet nagnali iz vseh garnizij vojaštvo, ki je tudi morala telovaditi in zabavati občinstvo z raznimi nastopi v naj hujši vročini in debeli obleki. Vojaštvo pa ni toliko go-: drnjalo radi hude vročine in telovadbe, pač pa radi škandalozno slabe prehrane, ki je obstojala v nedolžni krompirjevki po enkrat na dan. Skakati, telovaditi in se zvijati v najhujši vročini s pajčevino v želodcu ja pač malo preveč zahtevano tudi od tako požrtvovalne In za Sokolstvo navdušene vojske kot je naša. Drofenikova polomija na shodu v Št Jurja ob juž. žeL Na shodu SKS v nedeljo 13. t. m. je Drofenik agitiral, da nàf kmetje nanosijo vina, moke, mesa, Špeha in klobas za izletnike iz Srbije, ki jih bo Drofenik pripeljal v Št Jur. Zborovalci so glasno ugovarjali. Suša in draginja je tako grozna^ da kmet še za sebe, svojo družino in delavce ne bo imel dovolj živeža. V času takega pomanjkanja se naj nepotrebne gostije in potovanja opustijo. Ko je Drofenik začel zmerjati svoje rojake, pa je bilo ljudem že preveč. Lastni pristaši so Drofeniku onemogočili nadaljno zborovanje. Preiskovalna komisija rekrutske tragedije je dospe-* la te dni v Petrovaradin, od tam pa potuje v Novi Sad* Subotico, Osjek, Varaždin, Zagreb, Karlovec, Maribor, Celje in Ljubljano. V tej komisiji se nahaja kot predsednik dr. Momčilo Ivkovič, poslanci Jerenič, Stevano-novič, Jankovič, dr. Šimrak in Kristan kot člani. »Talentiran« Rade Pašič se udejstvuje tudi v »izvedbi« agrarne reforme. Iz prvega vira smo dognali, da je vlada; nedavno izvedla končno parcelacijo 90.000 oralov obsegajo-: čega veleposestva barona Guttmanna v Orahovici-Beliščdi (v bližini Osjeka). 70.000 oralov njiv in pašnikov se je razdelilo med razne «dobrovoljce», ki zemlje gotovo ne bodo obdelovali, ker nimajo za to potrebnih sredstev — in ostalo, 20 tisoč oralov z vsemi poslopji in inventarjem, je pa odkupil nadebudni sinko našega ministrskega predsednika. O posojilu iz Amerike zatrjuje vlada zadnji čas, da* «zelo dobro in trdno stoji«, prej se je pa povpraševanju po prvem obroku prav skrbno izogibala. Sedanje trditve o dobrem stanju posojila so razglašene zato, ker so se v raznih listih izrekli resni pomisleki o izvedbi posojila. Ti pomisleki imajo zelo tehtne razloge. Ameriški! bankirji nimajo gotovega denarja v rokah, denarna; sredstva za izplačik) posojilnih obrokov si morajo iskati s popisovanjem med amerikanskimi denarnimi krogijtl so pa zelo previdni ter se dobro informirajo o onih, katerim je denar namenjen. In naj finančni minister in, vladni listi še toliko govorijo, državno gospodarstvo S-BS je vendarle na slabem glasu. Pomisleke glede izvr- __ šitve posojila so vzbudile tudi čudne izjave in čudno obnašanje finančnega ministra in sedanje pretirano na- j gle izjave in trditve o dobrem stanju pomisleke in sum ; še bolj širijo in podpirajo kot pa spodbijajo. Mesto občinskih volitev v Bosni in Hercegovini — novi komisarji. Koliko je lahko pričakovati o takozvani potom vidovdanske ustavé zasigurani široki samoupra- i j vi v občinah, srezih ter oblastih, nam kaže najbolje zavlačevanje občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. Radikali bi radi na vsak način še nadalje paševali po bosansko-hercegovskih občinah, pa če tudi je to stran- , fcarsko nasilno paševanje že davno proti vsem intere- j som občin in prebivalstva. Mesto, da bi se razpisale občinske volitve za Bosno in Hercegovino, pa nastavlja vlada neprestano nove komisarje. Glede nastavljanja no j vih komisarjev gredo radikalom na roko muslimani-vla dinovci. Voditelji bosansko-hercegovskih avtonomistov in narod je silno ogorčen radi teptanja enakopravnosti, j katere so glede izvedbe občinskih volitev bile doslej deležne vse pokrajine, izvzemši Bosno-Hercegovino in pa Dalmacijo. Glede zavlačevanja občinskih volitev v Dalmaciji se vlada izgovarja, da jih še ni mogla izvesti, .ker je bila večina Dalmacije tako dolgo zasedena od Italijanov, z ozirom na Bosno in Hercegovino pa se vlada v Beogradu ni niti toliko pobrigala, da bi bila našla in razglasila vzrok skrajno protizakonitega zavlačevanja izvedbe občinskih volitev. Katera železniška direkcije je vzrok zastoja železniškega prometa? Ministrstvo saobraćaja je sklicalo v Beograd železniške ravnatelje in načelnike prometnih ©ddelenj, da preiščejo vzroke skrajno slabega prometa po naših južnih progah. Konferenca je dognala, da na i teritoriju beograjske, subotiške in sarajevske direkcije j ni' v zadnjem času zastojev in čaka kaka pošiljka naj- | dalje 4 dni, med tem, ko so še pred kratkim čakali ne- j kateri prevozi po eno leto. Zastoj so konštatirali v ob- j segu zagrebške direkcije, kjer železniško osobje zaradi prenizkih plač nemarno dela ali pa sabotira. Da bo teritorij zagrebške direkcije skrčen, je obljubila južna železnica preko svojih prog odpomoč. Pogled v Marenberg. Prireditve naše požarne hrambe se »asi nemški «evangelarji» iz trga po svoji veliki večini ostenta tivno niso udeležili — in to iz gole pohotnosti, češ, da komanda ni samo nemška. Smešno, kakor da bi v Marenber-gu ne bilo nobenega Slovenca! Sploh so marenberški Nemci »ajnadutejši izmed vsemi v naši državi, že v stari Avstriji J jim njihova nemškutarska kri ni dala pokoja, tako, da so i mnogi iz same germanske navdušenosti prestopili k protestantizmu. Menda so pričakovali, da postane zato Marenberg glavno mesto nemške svetovne države in da bodo luteran-i ski učenjaki spremenili začetek svetega pisma v njih duhu: «V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila — nemška in germanski duh je plaval nad Marenbergom.» Seveda Nemci zdaj, ko jim upi splavali po vodi, ne vedo, kako bi pokazali svojo jezo. V domačinih skušajo ohraniti mnenje, da nova državna meja še ni definitivna, zavedne Slovence pa hočejo takorekoč terorizirati. Na to opozarjamo merodajne faktorje v nadi, da si vendar enkrat natančno ogledajo ono gostilno, kjer imata natakarica in kuharica — obe Slovenki — prepoved govoriti slovenski. Če gre stvar tako naprej, bomo v kratkem brali pred vhodom: «Slovensko govorečim gostom vhod prepovedan». Našim demokratom pa svetujemo, da naj bi raje pri občini bolje gospodarili — in vendar že enkrat napravili red pri elektriki in dravskem mostu — kakor se vedno prepirali med seboj zavoljo samih osebnosti. Rop v vlaku. V noči od 15. na 16. t. m. sta oropala dva nepoznana zlikovca lesnega trgovca g. Ernsta Sabati iz Brezna ob Dravi v vlaku. G. Sabati je peljal spia ve iz Brezna v Palanko (blizu Noveda Sada), kjer je po-prodal les ter izplačal splavarje. V Palanki je stopil v vlak in se je mirno peljal v družbi nekega zagrebškega trgovca in enega pomorščaka do Broda. Med Brodom in prihodnjo postajo je šel na stranišče. Komaj je zaprl za seboj vrata, že je nekdo drug prijemal za kljuko. Ko je g. Sabati odprl vrata, ga je zagrabila močna roka, ga potisnila nazaj v stranišče in ga davila za vrat z zahtevo: Kje imaš denar?! Med časom, ko je eden od tolovajev davil trgovca, mu je drugi otipal denarnico pod telovnikom, mu jo izmaknil in nato sta oba zlikovca skočila iz vlaka, ki je proti postaji vozil dokaj počasi. Ko sc je g. Sabati zavedel od strahu, je zapazil, da je oropan denarnice, v kateri je imel 70.000 K. Denarnico s 16 tisočimi kronami, ki jo je imel v žepu suknje, sta mu pustila. Slučaj je g. Sabati javil žandarju, a ta ga je vprašal, če pozna roparja, a ko je ta zanikal, ga je odpravil z: Potoži se Bogu! — Slučaji najdrznejših ropov v vlaku se v zadnjem času po južnih krajih kar množijo Mjub temu, da spremlja vsak vlak po več žandarjev, ki so vse drugo, samo za lov na roparje ne. Da se tolova jem olajša njihov posel, za to skrbi uprava državne železnice, ki vagonov v noči sploh ne razsvetljuje. Radi šaše požari, ki so povzročili nepregledno škodo. Letošnja izvanredna suša je bila vzrok, da moramo beležiti v naši državi toliko gozdnih požarov. V državnih gozdovih Sadenica pri Sarajevu je uničil požar 100 hektarjev in se še vedno razširja. Po privatnih gozdnih posestvih krog Sarajeva je zgorelo zadnje dni 30.000 kg sena. Na polutoku poljašač v Dalmaciji je izbruhnil ogromen požar, ki se je razširil radi vetra na dolžino 50 km. Doslej se še ni posrečilo prebivalstvu, da bi bilo požar lokaliziralo. Krog Podgorice so se pojavili požari šum na več mestih. V Sandžaku gore šume v 7 občinah. V okolici Foče gore gozdovi V obsegu 100 hektarjev. Od ravnokar omenjenega požara grozi ogenj tudi vasem, k so v bližini. Nadalje še gore gozdovi krog Rcgotlna in Plevlja. Požar se širi radi suše in vetra, vsako gašenje se je izkazalo doslej kot neuspešno. Letošnja žetev za 50 odstotkov slabša nego lanska. Sedaj, ko je žetev končana in ko so bridko razočarani nad žetvenimi rezultati tudi vladni optimisti, so začeli od vladne strani sestavljati žetvene statistike in dognali, da je izpadla letošnja žetev za 50 odstotkov slabše nego lanska. Koruza, sadje, zelenjava, pa, je tudi radi suše skoraj uničena. Katastrofalna suša v Hercegovini. Cele štiri leta uničujejo razne elementarne nezgode letino po Hercegovini. Zad- njih par let je zabila poljske pridelke toča, po toči preostalo so si privoščile kobilice, a letos bo pohabila neznosna suša: koruzo, grozdje in tobak. Vročina je dospela v Hercegovini vrhunec in temperatura znaša v senci 42 stop. C, na solncu pa 55 C, da je res za zblazneti. O kaki koruzni letini ni niti govora več, grozdje je tako lepo kazalo, a jagode odpadajo vsled suše, istotako je od suše uničen tobak. Hercegovnski narod že sedaj gladuje, krme ni, seljaki morajo prodati svoje živo blago po sramotno nizkih cenah. Kilogram koruzne moke in 1 kg ovčjega mesa sta si glede cen enaka, namreč 20 kron. Hercegovci kličejo na odpomoč, pa---od kod? Velikanski rezervoarji za petrolej v Beogradu. V Beogradu so dovršili tri velikanske reservoarje za petrolej in sicer na Savi pod železniškim mostom. Vsak reservoar lahko hrani 2 milijona in 800.000 1 petroleja. Tobak iz Grčije. Uprava tobačnega monopola je nakupila v Grčiji 82.000 kg tobaka boljše in slabše vrste. Za ta grški tobak se je plačalo 8 milijonov 135.000 dinarjev, ali 95 din. za 1 kg, dočim je stal ta tobak lansko leto 20 din. 1 kg. Kdo izmed vrnivših se ruskih ujetnikov bi vedel povedati o Janezu Erženu, glavnikarju iz Pungerta pri Škofji Loki. Imenovani je služil pri 27. pp-, 1. bataljon, 3. četa v Galiciji in je bil meseca marca 1915 odpeljan v rusko ujetništvo. Leta 1916 je bival v Ashabad (Kaspiško jezero) in leta 1917 se je oglasil iz Perma. Pojasnila proti pokritju stroškov prosi Jakob Štrekelj, Škofijski tajnik v Ljubljani. Potne izkaznice za polovično vožnjo na katoliški shod v Varaždin, ki bo v nedeljo, dne 27. t. m., se dobe pri uredništvu Radeščeku v našem uredništvu. V založbi Cirilove tiskarne je izšla knjiga «Vzor-človek» ali osebnost kot idejal, ki jo je spisal dr. J Jeraj. V poljudnoznanstveni 'obliki razlaga pisatelj cilje in pote, po katerih naj človek samega sebe izobražuje in vzgaja. Razpravlja o vseh življenskih vprašanjih, kakor o duševni izobrazbi, o svobodi, razmerju med duhom in naravo, človekom do družbe, prostosti in avtoriteti, o individualnosti, o stališču Cerkve do osebnega ideala in končno kratko orisal za vzor osebnosti sv. Pavla in sv. Frančiška ter kot pravzor vsake osebnostne popolnosti božansko osebnost Kristusovo. Pisatelj upošteva razen tuje, tudi domačo slov. literaturo in kritizira s stališča osebnostnega ideala slovensko pesništvo in beletristiko. Knjiga bo zato prav posebno dobrodošla slovenskim srednje in visokošolskemu dijaštvu in mu dala v vprašanjih verskega in življenskega naziranja posebno orientacijo. Veličasten katoliški shad ijMaritsaru. Včerajšnje zborovanje katoliškega ljudstva v Maribora si je postavilo v zgodovini bojev za svobodo in enakopravnost katoliške Cerkve v Jugoslaviji častno in pomembno mesto. Po blagodejnem sobotnem dežju je bilo vreme v nedeljo zelo ugodno. Po ugotovljenem spo redu se je formiral sprevod na Slomškovem trgu, katerega se je udeležilo nad šest tisoč ljudi, med njimi lepo število Orlov in Orlic v krojih in dragih organizacij in društev s svojimi zastavami. Zlasti številno so bili zastopani župani in občinski odborniki. Na vrtu dijaškega semenišča je narastlo število udeležencev do 12 tisoč ljudi, večinoma moških. Pod spretnim vodstvom g. kaplana Resmana so čč. šolske sestre zelo okusno okrasile oltar in zborovališče. Pontifikalno sv. mašo je daroval mil. g. stolni prošt Matek ob asistenci več preč. gg. duhovnikov iz mariborskih župnij, cerkveni govor pa je imel preč. g .stolni kanonik dr. Vraber. Med sv. mašo je pel pevski zbor iz Sv. Jurja v Slov. gor. pod tak tirko g. stolnega kapelnika Trafenika. Po božji službi je otvoril zborovanje g. dr. Jerovšek in pozdravil vse navzoče ljudstvo, ki se je v tako ogromnem številu odzvalo povabilu na mariborski katoliški shod. Shodu je predsedoval g. poslanec dr. Hohn j ec s podpredsednikoma gg. Urbasom, županom iz Sv. Jurja in Florjančičem, županom iz Sv. Mihklavža, ter zapisnikarjem urednikom Radeščekom. V uvodnem nagovoru je g. dr. H o h n j e c pozdravil v tako ogromnem številu zbrano katoliško ljudstvo in ugotovil radost udeležencev katoliškega shoda, da morejo manifestirati za katoliško misel. V isti meri pa vlada med političnimi nasprotniki nezadovoljstvo in mržnja. Svojo odsotnost od katoliškega shoda dokazujejo ti ljudje od zelenih samostojnežev preko modro-belo-rudečih demokratov do rudečih socialdemokratov, da so katoliški bolj po i-menu, kakor pa po mišljenju. Ako bi bil katoliški shod za nje životvorno delujoč princip, bi se morali udeležiti katoliškega shoda. Toda, ne samo, da se ga niso udeležili, marveč so ga opsovali kot klerikalno hujskarijo. Kdor je veren katoličan, ta je v njihovih očeh klerikalec. Tretjerednik je po njihovem potenciran klerikalec, člani Marijine družbe so fanatični klerikalci in proti-državni elementi, Orli pa so v njihovih očeh papežka garda in vsi mi, ki smo se zbrali na katoliški shod. Nasprotniki so ta shod opsovali kot orožno vajo. S tem so v istini zadeli bistvo in namen našega shoda. Da, mi hočemo pregledati orgžje, ki ga imamo na razpolago, hočemo pregledati orožje, ki ga imamo na razpolago, pride čas, udariti in se vojskovati. Boj so izzvali naši nasprotniki, mi ga možko sprejeniamo in gà bomo hlad nokrvno izvojevali. Kot hrabri vojniki bomo stali na braniku za naše katoliške in narodne svetinje. (Živahno odobravanje.) Nato je stopil na govornicb, burno in dolgotrajno pozdravljen, naš voditelj dr. Korošec. Uvodoma je omenil, da nas ne podpira ne dinastija, ne kralj in ne vlada. Zanašati se torej moremo edino na svojo moč. Kdor ne zna braniti in zagovarjati svojih pravic, ta naj se pripravi, da bodo nasprotniki sekali drva na njegovem hrbtu. Ne smemo torej držati križem rok. Povsod moramo biti prvi, ampak ne s stegnjeno roko prosjaka, pač pa z roko, ki je pripravljena, da se stisne v pest za udar in pritisk, da dobimo, kar hočemo. (Navdušeno ploskanje in živio-klici.) Katoliška cerkev v naši državi je podobna čolnu, ob katerega butajo z vseh strani od jeze se peneči valovi nasprotnikov. Krmilarji v našem čolnu so kat. škofje. Brez krmilarjev pa bi bil čoln seveda prepuščen valovom. Zato pa vlada zavlačuje ime novanje novih škofov za sedem nezasedenih škofij v naši državi. Naj si zapomnijo tisti, ki sede danes na vrhu državne uprave, da ne bomo trpeli, da po večini pravoslavna vlada postavlja kat. škofe. Ako ne bode imenovanja, bomo šli preko vlade na dnevni red, kat. narod pa bo stal zvesto ob strani svojih škofov in Cerkve. (Živijo!) Vlada ravno tako že četrto leto zavlačuje konkordat s sv. Stolico. Noče sporazuma. Toda, Beograd naj pomni, da so bili že mnogo močnejši mogotci, ki v* praskali po skali sv. Petra, pa so si končno sami opraskali prste. Kat. semenišča gladujejo, ker jim vlada miče dati sredstev za življenje, dopim imajo pravoslavni bogoslovci sijajne plače. Vlada nima denarja za kat. duhovščino, pač pa ima denar, da bogato podpira češke protikatoliške bogoslovce in s tem odpadništvo od kat. Cerkve. Naše redovništvo, ki je tako zaslužno na a poljih za kulturo in gospodarstvo, trpi pomanjka tje. Kat. vojaki so zlasti v Macedoniji brez duhovnikov, ker vlada noče imenovati dovoljno število vojaških kat. duhovnikov. Prosimo kat. škofe, naj skličejo prihodnje leto vesoljni katoliški shod za vse katoličane v Jugoslaviji! (Živijo!) Z močno armado katoličanov bo napočil dan zmage. Mi si boja ne želimo, pa se ga tudi ne bojimo. (Burni živio-klici.) Če nam ne dado naših pravic in svobodo, potem: pogum v srce in bojno kopje v roke! (Viharno odobravanje in živio-klici.) Dr. Hobnjec se toplo zahvali govorniku in prečita brzojavni pozdrav ljubljanskega škofa dr. .Jegliča, ki je bil sprejet z navdušenjem in živio-klici. Nato so še govorili: gg. urednik Kremžar iz Ljubljane o kat. časopisju, dr. Leskovar o pomenu vere v javnem življenju in prof. Vesenjak o vzgoji katoliške mladine. Po sprejetju tozadevnih resolucij in sklepnih zahvalnih besedah g. poslanca dr. Hohnjeca kot predsednika shoda se je izvršila posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in litanije. Kat. shod se je vršil v popolnem redu in je dragocen biser v nizu mnogoštevilnih in ogromno obiskanih katoliških shodov na Štajerskem. Seme, ki je vsej ano na teh zborovanjih, ne more ostati brez bogatih plodov za utrditev katoliške zavesti in prepričanja. .... «mm imMIMIMII milili IIMIWUM— Sz Maribora. Volilni imenik za Maribor je v uradnih urah na razpolago na mestnem magistratu. Naše somišljenike opozarjamo, da se osebno prepričajo, ali so vpisani ali ne. Prepis volilnega imenika je v pogled tudi v tajništvu SLS, Cirilova tiskarna, I. nadstropje. Kdor se pravočasno ne bo pobrigal za svojo volilno pravico, ne bo mogel voliti. Ker je bilo pri uradnem sestavljenju imenika izpuščenih mnogo volilnih upravičencev, je v njih lastnem interesu, da se pravočasno zglase. Tajništvo SLS. Gospodarska ali Zagorska stranka, imenovana po znanem vitezu Zagorski, ki se je menda zaklel in zarotil, da jo hoče imeti, je napravila v soboto svoj drugi ustanovni poskus. Vršil se je zvečer o Orovičevi gostilni v Vetrinjski ulici ter se ni mnogo razlikoval od prvega. Vitez Zagorski je pošiljal vabila, prišlo je pa več ljudi, kot jih je vabil, in takoj je vedel, kaj ga čaka. Skušal je na vse kriplje, de obdrži samo svoje ljudi, a druge pa odpravi in klical je na pomoč navzočega policijskega uradnika, nazadnje pa celo krčmarja in natakarja. Predsednika ni dal voliti, češ, da je to o sam, in ker le ysa to že danes opozore vse svoje člane. Čim več nas bo, tem več bomo dosegli, častna dolžnost vsakega obrtnika pa je, da se zbora udeleži in se tako pripomore k skupnemu uspìhu. Pisarna razstavnega odbora se je preselila iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti 22 na stavbišče razstave. Vhod pri malih vratih iz Razlagove ulice ali pa pri glavnem vbodu v Prešernovi ulici. Točnost! Dela na razstavnem prostoru se bližajo koncu. V svrho pravočasne opreme /seh prostorov in razvrstitve razstavnih predmetov je pred vsem potrebna točnost razstavljalcev tako glede dovoza, kakor glede opreme. Vsak naj skrbi, da bodejo njegovi prostori okusno opremljeni in da bodo dela pravočasno izvršena. Franjo Mlaker, finančni asistent v Mariboru, vračajoč- se iz Celja, je pri prehodu v vlak tako nesrečno padel z voza med Slov. Bistrico na progi in pragerskim tunelom, d amu je vlak odrezal obe nogi in je ob groznih bolečinah sinoči umrl. Pogreb bo jutri ob 6. uri zvečer na pobreško pokopališče. Orlovski vestnik. ! Predavanje o braskem zletu bo v sredo, dne 23. t. m., ločno ob 8. uri zvečer v dvorani pomočniškega dru- j štva v Lekarniški ulici. Poročajo bratje, ki so bili v Brnu, med njimi okrožni podpredsednik br. dr. Jeraj, in odsekov ni načelnik br. Kramberger. Bratje, agitirajte za polnoštevilno udeležbo tudi med nam naklonjenimi nečlani! Bog živi! — Predsednik. Pomnite, brat je in sestre! Udeležba na podzvezinem orlovskem taboru v Celju je za vsakega posameznega člana obvezna. Pripravite se za Celje! Noben kroj naj ne ostane doma! Bog živi! Agitirajte za čim večjo udeležbo! častna dolžnost vsakega štajerskega Orla in Orlice jc, no le da se slednji disciplinirano in vzorno udeleži prireditve, temveč, da tudi vsak v svoji okolici agitira za čim večjo udeležbo naših prijateljev in vsega našega ljudstva. Opozarjamo ponovno vse odseke in krožke, da bodo morali nastopiti v Celju polnoštevilno! Člani in članice, ki nimajo krojev, se uvrste v sprevod v posebnih oddelkih. Vsakdo pa mora imeti orlovski znak na prsih. Udeležba odsekov se bo kontrolirala. ko je zmislil na Mariamnin obraz in njeno boječe vprašanje: «Kje je Eska? Zakaj se ni vrnil?» Potegnil je brata za seboj in mu je povedal v kratkih besedah, da pojde Eska kot odposlanec s ponudbo premirja v rimski tabor —. Kalha mu je zrl nekaj časa v obraz in je zmajal z glavo. «Brat,» mu je rekel, «tvoja pota so polna ovinkov, četudi je tvoje navdušenje bojevito in pogumno! Preveč se zanašaš na meč in jeklo in na mišice svojih role, na telesno moč, — ki se utegne spotakniti ob drobnem kamenčku in pasti, — na naklepe človeškega razuma, — in vendar ne moreš niti za hip predvideti tiste malenkosti, ki utegne zmešati in prekrižati že v prihodnjem trenutku vse tvoje načrte —I Bolje je, zanašati se na pravico! — Tale mladenič je član naše družine, več nam je, nego prijatelj in sorodnik. Ali ga hočeš poslati v nasprotnikov tabor kakor žrtev, z zvezanimi rokami? Brat —, tako velikega greha ne smeš storiti —1» «Kaj si hočeš?» mu je odgovoril Eleazar nepotrpežljivo. «Vsak človek k svoji dolžnosti, duhoven k svoji daritvi, delavec k svojemu delu, vojak pa na obzidje pred sovražnike. On edini ve za tajni rov. Koga naj pošljem, če ne njega?» «Jaz sem mož miru,» je odogovoril Kalha in na licu se mu je prikradel žarek zmagovitega zaupanja, «kdo je bolj pripraven, da nese ponudbo miru ko jaz? Rekel si, vsak človek k svoji dožnosti. Jaz ne morem — in nočem — opasati oklepa na svoje staro telo in ne djati čelade na svojo osivelo glavo in nočem vzeti ostre sulice, bridkega kopja in ne kateregakoli smrtnega orožja v svoje omahujoče roke — toda ali misliš, da zaradi tega ne, ker se bojim? Vedi, dragi brat, kri Manahemovih sinov polje v mojih žilah kakor v tvojih, in tudi jaz imam pravico, da žrtvujem vsako kapljico svoje krvi za svojo domovino! — O, grešil sem, grešil sem — !» je vzdihnil starec skesano po teh strastnih besedah.« Kaj bom govoril take reči —? Jaz, najponiž-nejši, najnevrednejši služabnik svojega Gospoda — !» «Ti ne boš šel! »-je vskliknil Eleazar in si pokril lice z rokami, ko so mu stopile pred oči strašne posledice verolomnega poslanstva. Ako si Rimljani obdržijo odposlanca kot talca, dokler se mesto ne preda, — in zelo verjetno je bilo, da bodo to storili — kaj je bila njegova usoda —?! Ali niso že več ko enega takega odposlanca križali zunaj pred obzidjem v svarilni zgled oblegancem in kot kazen za verolomnost? Ali je bilo morebiti pričakovati, da bodo v tem slučaju prizanesli? Njegova ljubezen do brata je bila edini blažilni lek v Eleazarjevem življenju. Srce ga je zabolelo v divji blaznosti, ko je pomislil, da bi moral celo lastnega brata žrtvovati za rešitev mesta. 'Eska je navidezno mirno gledal od enega do drugega. Zanj je bila cela zadeva zgolj izpolnitev vojaške dožnosti. Zanj, za ubeglega sužnja, je bila pot nevarna. Za Kalho te nevarnosti seveda ni bilo. Pa voljen je bil, da, gre, četudi se ni mogel ubraniM misli, da bi bil Kalha pripravnejši za tako poslanstvo. O izdajstvu, ki ga je pripravljal Eleazar, seveda ni ničesar slutil in vsled tega tudi ni mislil na gotovo smrt, ki je čakal« poslanca verolomnih Judov v rimskem taboru. «Pripravljen semi» je mirno dejal še enkrat in naslonil roko na čelado, ki je ležala na mizi. «Ti ne boš šel!» je ponovil Kalha in bistro gledal svojega brata. «Povem ti, Eleazar,» je pridjal s povzdignjenim glasom in oči so se mu zabliščale, «jaz tega umora nočem mirno gledati! Kot ubeglega sužnja bodo Esko nakratko in brez vsakršnih okolnosti obsodili na smrt Mogoče ga celo še tudi obsodijo na bičanje ali še na vse kaj hujšega. Mene pa bodo kot nosilca predajnih ponudb časno sprejeli in ravnali z menoj kot z gostom —. Ako še hočeš ostati trdovraten pri svojem sklepu in na vsak način poslati . Esko, bom to zabranil s silo! Le eno besedo je treba zašep-niti visokemu sanherinu, da se pogaja Eleazar z onimi zunaj obzidja — in kje bi bila. hiša Manahemova? In kako dolgo bi še zeloti ubogali svojega voditelja? — Pa ne, dragi brat, do takih nesporazumi jen j in do takih korakov ne sme priti med nama! Ali sva se kedaj sprla v življenju, odkar sva skupaj slonela na maternih kolenih —? Pripravi pismo! Nesel ga bom Rimljanom in zdrav se bom vrnil, kakor sem šel. — Česa se naj bojim? Ali me ne čuva On, kateremu služim?» Ko je Eleazar vzel roko z obraza, je bil smrtno bled in hladen znoj mu je v velikih kapljah stal na čelu. Hud boi je boril s samim seboj, pa minilo je —. «Jeruzalem pred vsem drugim!» to je bilo njegovo načelo in od njega še nikdar ni odstopil. , ... ‘ .Ä'Vtj (Dalje prihodnjič.) Razne novice. Brezposelnost in industrijski zastoj na Češkem. Podjetje za podjetjem odpušča delavce in tako je v železarnah v Wit-kovicah, kjer je že prej odpuščenih petsto delavcev, napovedan odpust nadaljnih tisoč delavcev. Število brezposelnih na Češkoslovaškem cenijo na 380.000. Tribuna opozarja n» državno krizo, ki postaja radi rapidnega dviganja češke krone vedno večja. Vplivanje na inozemski tečaj č. krone je postal nemogoč in se ne da predvideti, kam bo to dovedlo. Kakor se da posneti po Času, so pribramske premogovne jame v težki situaciji. Odslovljenih bo baje 500 delavcev ki bodo upokojeni. Na mesto teh delavskih moči bodo do novega leta sprejeli samo kakih 20 novih delavcev. Mesto se poteza že daljšo dobo za pridobitev nadomestne obrti, ki bi bila prebivalstvu nov vir dohodkov. Kakor kaže, se bodo v ta namen zidale železniške delavnice, ko pride do sporazuma med finančnim in železniškim ministrom glede parcelacije zemljišč pri pribramskem kolodvoru. GLADIATORJI. (139. nadaljevanje.) Izdal sem ti našo skrivno pot, ki jo razen tebe trije poznamo v Jeruzalemu. Ničesar mi r>i več treba prikrivati pred teboj. Nesel boš Titu moj pismeni predlog o premirju za dva dni, pod gotovimi pogoji. Te pa je bolje, da jih ti ne poznaš. — Ali hočeš iti, in kedaj?» «Takoj, ako so pogoji pripravljeni!» je pogumno od-voril Eska. — Med zadnjimi besedami je vstopil Kalha. Zavedajoč se gotovega pogina, ki je vanj pošiljal svojega gosta in rešitelja svoje hčerke, se je bal Eleazar Kalhinega pogleda. V stran je obrnil oči in oditi je hotel, da pripravi pismo. Drzen in brezobziren človek je bil — pa bridko žal mu je bilo za pogumnega, poštenega Esko, ki se je podal brez vsake hude slutnje v pogin. Tudi zanj, za Eleazarja ni bilo eno in isto, ukaniti sovražnega vojskovodjo — in žrtvovati zvestega, vdanega prijatelja. Ni se obotavljal Eleazar, izdajalski ponuditi Titu premirje, ga prositi za dva dni čas, da doseže njegova stranka premoč in on sam, vrhovno vodstvo v mestu, ter mu obljubil predajo mesta pod edinim pogojem, naj prizanese tempeljnu in prebivalstvu, in ni se mu zelo brezčastno, da je v svojem srcu sklenil vporabiti premirje za popravo utrdb in po preteku te dobe pa prelomiti besedo —.Šlo je pa za sveto Judovo stvar, tako je sodil fanatični polvojak, pol-duhoven in njegovo dejanje je bilo le vojna zvijača in Bog ga bo odobril kot sredstvo zo ohranitev judovske vere —. Ampak trdo, zelo trdo in brezsrčno se mu je zdelo, da je moral v ta namen Žrtvovati neizprosnemu poginu njega, lei je toliko časa z njim sedel Eri isti mizi in živel pod isto streho, in neznana bolečina, i njenih vzrokov ni hotel iskati, je razjedala očetovo srce, Dr. Vilko Marin zdravnik «Mariboru, odpotuje za en messe. ... POZOR! Al. Gniušek, Maribor Glavni trg štev. 6, prodaja žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 530 —, airik-žimnice 3 delne po K 1900 —, impregnirane plahte za vozove, m tamnice, konje kvadratmeter po K 250'—, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, viaka debelost in dolgost kg K too —, I40—, Strange za konje par K 44 — do K 90— , i uzde navadne in pletene po 'K 3o‘— in K 36'—, zaloga hla-I čevine, žamet rižasti, platna, ! racmošlina, plivotUka, lincer-dmk, cajghlače, spodnje hlače, srajce vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih 9 -10 cenah. 333 f Vsem sorodnikom in «rančem naznanjamo premano vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, stric, svak, brat gospod Zvonimir Trstenjak velepòses bivši oki tnik in dolgoletni župan občine Ivanjo«, okrajni načelnik Gor. Radgona, cerkveni ključar i. t. d. dne 12. avgusta I912 ob 16. uri 30 minut po dolgi in mučni bolezni v starosti 59 let mirno v Gospoda zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil dne Ì5. avgusta <922 na domačem pokopališču. IVANJCI, dne 17. avgusta 1922. Žalujoča rodbha Trstenjak- ZAHVALA Ob priliki pogreba našega iskreno ljubljenega soproga, sina, očeta, strica, brt Zvonimiri arata gospoda Tmtenj ak veleposestnika in dolgoletnega župana obč. Ivaniči, bivšega okr.nač.Gor.Radgona, cerkv.ključarjai.t,d. se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega pokojnika spr -mili k večnemu počitku V prvi vrsti se zahvaljujemo preč. g. župniku Bratkoviču za prekrasen poslovilni govor, preč. g. župniku Kocbeku za poslovilni govor g>ri domači hiši ter g. načelniku okr. zasto oa Zemljiču za prisrčne beseda ob odprtem grobu. ljiču za prisrčne beseda ob odprtem groou. Nadalje se zahvaljujemo č. g. kaplanu Ašiču ter vsem gomjeradg( nskim pevcem za prelepe žalo-stinke. Končno prisrčna hvata vsem, ki so v tako lepem številu spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. IVANJCI, dne I7. avgusta I922. Žalujoča rodbina Trstenjak. Srednje težek konj valah 7 in pol leta star za vsako vožnjo sposoben, je na prodaj. Kupci naj se obrnejo na tvrdko M. Berdajs, Maribor. 1—3 367 Drva seno, slamo,premog, trgovsko opralo, kangle za mast, strdjesih, sode Ud. ima na prodal ANDREJ OSiT Maribor, Aleksandrova c. št 57.1-5 389 Telefon 88. Zadružna gospodarska banka d.d. S5S3 Podružnica v Mariboru. s====b Misno: Koroške cesta 1/L — Telefoc 311. — Brzojavi: Gespehsnka. Cmtnria: UAH«». Podmitile«: Ujakovo, Sarajevo, Sombor, Spül, Šibenik. Eksposifittf«: Bled. Mteresna okupMMt i & & ▼ Zagrebu k njeno podrulntoo V Keriovt« in Goapođarsfc« banke & i v Novena Sadu. lapilli iw rezerve sknpao z «fStijacljimi cez K 5&00fl.0W—« Daje trgovske, kredite, esbompfira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja j vabile ki devize, sprejema vloge v tekočem račun« t« na vložne knjižice (er preskrbuj« p* I n« bančne in bornie transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prsdainlac srečk državne razredne loterije; * flSteS tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdajatelj in založnik: K oaz. «Strale«.