/M S K rv-ss? L • * Itóy-s It" fl .--v - t' ; . ilLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 27. JANUARJA 1361 & FOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 5 Dobre in slabe strani planov v izolski komuni Prav tako kot drugod so tudi delovni kolektivi izolske občine podali svoj obračun dela. Le-ta je pokazal vsem skeptikom jasno s3iko, da se z dobrim gospodarjenjem in smotrnim vlaganjem sredstev dajo žeti dobri rezultati, čeprav v zelo kratkem roku. Prehojena pot v štirih letih nam govori o številnih naporih, ki jih je delovni človek izolske občine vložil za procvit celotne komune. S ponosom lahko ugotavljamo, da smo gospodarsko bilanco uspešno zaključili. Izvršitev petletnega plana v štirih letih s 121,5 °/o (brez privatne kmetijske proizvodnje) je nov dokaz smotrnega gospodarjenja in usmerjanja družbenih sredstev v razširjeno reprodukcijo, upoštevajoč potrebe po skladnem razvoju objektov družbenega standarda. Raz-i veseljivo je dejstvo, da smo planske naloge izpolnili ob zmanjšanju zaposlene delovne sile (za 4,3'%>), plan negospodarskih investicij — stanovanjsko in dru- O AKTUALNA TEMA Na seji UO delavske menze, ustanovljene pred kratkim enostavno zato, da bi prišli delavci podjetij-ustanoviteljev do dobre, izdatne in cenene prehrane, je predsednik prečital tole pismo tovariša B.: »Ker so seje UO menze samo v popoldanskih urah in ker mi je prosti čas skopo odmerjen, se ne bom mogel udeleževati Vaših sej in s tem ne bom mogel izvrševati nalog, ki jih kot član UO imam. — Za radi navedenega dajem odpoved na članstvo v Vašem UO.« Tovariša B. so v UO menze de-leffirali samoupravni organi podjetja, kjer je zaposlen. Člani tega kolektiva govorijo o tej .menzi: »naša« menza, tovariš B. pa: »Vaša«. Samo v tem grmu tiči zajec! Naša ali Vaša? In~ali potemtakem ne izzveni takšnole pismo malce žaljivo za ves prizadeti kolektiv, ali ne izzveni kot udarec v obraz vsem ostalim članom tega kolektiva, ki si iskreno želijo lepšega in boljšega življenja, v tem okviru pa tudi cenene in izdatne menze? Vtem ko ostali člani UO menze žrtvujejo dosti svojega prostega časa za interese članov v svojih kolektivih, vtem ko je tudi njim neugodno in včasih neprijetno reševati sto in sto drobnih vprašanj, ki so v zvezi z menzo (včasih namreč lahko eno samo drobno pa nerešeno vprašanje vzbudi pri delavcu, ki pride utrujen z dela v menzo, slabo kri), pa se najde izjema, ki pravi: za kolektiv v prostem času, to pa ne! Kaj bi bilo, če bi v podjetju tako rekli vsi člani DS, UO, člani sekretariata Z K, člani izvršnega odbora sindikata? Kdo pa bi sploh še delal v podjetju in ustvarjal dohodek, če bi vsi hoteli na svojih sejah zasedati le dopoldne? K sreči je pri nas smisel za družbeno upravljanje, smisel požrtvovalnosti posameznika za kolektiv, smisel za delavsko solidarnost in samopomoč tako zakoreninjen, k sreči je pri nas naraščajoča armada samoupravljavcev tako močna, da se izjemni omah-tjivci zde kot bela vrana. K sreči ■pri nas delovni ljudje zelo pravilno postavljajo te reči: če sami ne bomo sodelovali pri upravljanju, kdo pa nam bo potem rezal kruh? S. S. go komunalno, zdravstveno, kulturno in telesnovzgoj.no dejavnost pa s 133 %>. Se bolj razveseljivo pa je dejstvo, da smo si s tem postavili trdne temelje in pogoje za nadaljnji gospodarski in vsestranski razvoj. Kakšne pa so nadaljnje perspektive, pa naj povedo naslednji pokazatelji: Ze samo bežen pregled predloženih predlogov gospodarskega razvoja za obdobje 1961—1965 v izolski občini izkazuje, da naj bi se družbeni bruto proizvod socialističnega sektorja v naslednjem petletnem obdobju povečal na indeks 180,5 °/o v primerjavi z letom 1960. Ze samo dejstvo, da je v občini vodilna panoga industrija, saj le-ta predstavlja čez 70 %> celotne realizacije in dohodka, nam še toliko bolj narekuje skrb po skladnejšem razvoju in vlaganju družbenih sredstev v vse panoge gospodarstva, še posebej pa v objekte družbenega standarda. Zelo pozitivna je usmeritev posameznih gospodarskih organizacij, da za nadaljnji razvoj /uporabljajo v glavnem svoja lastna sredstva, upoštevajoč pri tem boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, boljšo organizacijo dela, dosledno izvajanje načel o nagrajevanju po učinku itd. Opaziti je mnogo večjo zainteresiranost vseh po smotrnejšem gospodarjenju in uveljavljanju demokratičnih 'načel delavskega samoupravljanja. Imamo pa sem in tja tudi tendence, ki bi se pri našem nadaljnjem razvoju odražale negativno. Med te tendence lahko prištevamo pohlep po investicijah brez dovoljnega angažiranja lastnih sredstev. Prav tako pri nekaterih gospodarskih organizacijah niso dobili pravega mesta problemi družbenega standarda. Temu je kriva premajhna iniciativa proizvajalcev samih. Če hočemo namreč upoštevati želje in potrebe, izražene na zborih volivcev in članskih sestankih Socialistične zveze, je nujno, da si postavimo v ospredje hitrejše reševanje omenjenih problemov družbenega standarda, kajti v nasprotnem primeru se nam bodo ta vprašanja kaj kmalu pojavila v še akutnejši obliki. Pravilno usmeritev v reševanju problemov družbenega standarda je zavzel kombinat Delamaris, ki je v ta namen namenil 700 milijonov dinarjev. So pa v naši občini tudi take večje gospodarske organizacije, ki so v ta namen predvidele samo po nekaj borih milijonov. Ker je pred nami občinska konferenca Socialistične zveze, bo razen ostalega gotovo osvetlila tudi ta vprašanja in zavzela jasna in določena stališča glede našega nadaljnjega gospodarskega razvoja in vsldajevanja odnosov pri reševanju vseh perečih problemov v naši komuni. Jože Buh-Borut Minuli ponedeljek je bila v Izoli odprta obnovljena in preurejena poslovalnica Založbe Lipa Časopisno založniškega podjetja Primorski tisk iz Kopra. V vrsti naporov za izboljšanje preskrbe izolskih potrošnikov s predmeti papirne industrije, pisarniškimi potrebščinami in knjigami je to vsekakor pomemben uspeli, saj pomeni že sam poslovni lokal velik prispevek k splošni ureditvi in lepšemu videzu Izole, Več o tem preberite na i. strani S SEJE NOVEGA OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PD Posebna skrb mladinskim sekcijam — Bogat in pester program za letošnje leto — Študij kongresnega materiala po občinah in društvih — Novi organi okrajnega sveta: predsedstvo, organizacijski sekretariat, sosveti — Imenovani UO Prosvetnega servisa, Baletne šole — Na prvi seji novoizvoljenega okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev so se že pokazali jasni obrisi bodočega dela in nalog. Clanl, ki so se udeležili seje domala polnoštevllno, so si med prvimi nalogami zadali študij kongresnega gradiva po občinah in društvih. To bo marslkod razjasnilo pojmovanje novih nalog in dalo pobudo pri bodočih načrtih. Pri koledarskem pregledu načrtov najdemo na prvem mestu tečaje za predsednike in tajnike občinskih svetov, kar je vsekakor pomembno pri prenosu težišča ljudslcoprosvet-nega dela v komune. Pri nadaljnjem pospeševanju mladinskega zborovskega petja bodo pomagale občinske in okrajna revija. Poleg okrajne revije v Kopru, kjer bi nastopali najboljši zbori, bi morda kazalo prirediti še eno revijo — predlog 23. aprila v Postojni — na katero bi prišli prav vsi pionirji in mladinci, ki prepevajo v zborih. Vprašanje je, če se bodo tudi druge amaterske dejavnosti v našem okraju tako izkazale, da bo mogoče prirediti n. pr. okrajno revijo dramskih družin ali pevskih zborov. Dejstvo pa je, da imajo tisti, ki bodo zadostili določeni kvalitetni stopnji, možnost, da se udeleže republiških revij (pevski zbori v Mariboru, dramske družine v Zagorju In mladinska dramatika na Jesenicah). Po občinah naj bi bile tudi tekmovalne prireditve »Pokaži, kaj znaš!«, kjer ne bi toliko odločalo znanje kot množičnost. Najboljši z občinskih revij pa bi se zbrali 1. aprila na okrajni reviji, Icl bi morala že dosegati lepo raven. Letos pripravljajo v na- DR. IVAN RIBAR — 80 LET Minuli teden je v Karlovcu praznoval svoj osemdeseti rojstni dan dr. Ivan Ribar, član Glavnega odbora SZDL Hrvatske, viden udeleženec NOB in graditelj nove Jugoslavije; bil je prvi predsednik AVNOJ, izvoljen v Biha-ču in Jajcu. Med revolucijo je izgubil dva sina, med njima Ivo Lolo. K visokemu jubileju je slavljencu čestital tudi tovariš Tito; v domačem kraju pa so mu priredili pravo ljudsko slavje. Predsednik republike Josip Broz-Tito je za izredne zasluge odlikoval prvega predsednika AVNOJ dr. Ivana Ribarja ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu z Redom junaka socialističnega dela. Minulo nedeljo so v Rimu in po vsej Italiji ¿ovesno proslavili štirideseto obletnico ustanovitve Komunistične partije Italije. Na svečani seji CK KPI in Centralne kontrolne komisije KPI v Rimu je govoril generalni sekretar KPI Palmiro Togliati, ki je orisal zgodovino KPI od trenutka, ko je na kongresu v Livornu,^!. januarja 1921, zapustila socialiste in ubrala 'lastno peut. Trda leta fašistične strahovlade so njeno dejavnost sicer zadušila, zaživela pa je med vojno in po vojni in predstavlja danes najmočnejšo komunistično stranko na Zahodu. K slavju je Centralnemu komiteju KPI v imenu CK ZKJ čestital tovariš Tito. Poudaril je vezi, ki so vedno spajale boj naših narodov za pravice delavcev, boj proti fašizmu, boj za mir in sodelovanje med narodi. To sodelovanje lahko tudi danes doprinese pomemben delež mednarodnim sMam miru in napredka. Ob koncu je tovariš Tito zaželel komunistom in delavskemu razredu Italije nadaljnjih uspehov v boju za napredek, mir, demokracijo in blaginjo vsega italijanskega ljudstva. šem okraju pregledno razstavo gospodarskih uspehov, kjer bi vsekakor morala sodelovati tudi naša prosvetna društva in Svobode, kajti ie tako bomo lahko pokazali vsestranski napredek. Vsi programi bodo letos v duhu proslavljanja 20. obletnice ljudske revolucije. Posebna komisija (vodi jo Miran Hasl, njegov namestnik pa je Igor Pelan) pa bo predlagala program okrajne slavnostne akademije, ki naj bi bila 28. maja v Kopru. Se vedno velja naS predlog republiki, naj bi bila pri nas v juniju revija lahke glasbe. O predlogu še razpravljajo. Posebno poglavje je udeležba naših ljudskoprosvetnlh delavcev ln organizatorjev na raznih tečajih. Omenili smo že tečaje za občinske svete, sicer ne bi prirejali domačih tečajev — razen še v zgodnji jeseni za vodje klubov — ampak bi se v čim večjem številu udeleževali poletnih tečajev, ki Jih prireja v Kopru republiška Zveza Svobod. Posebne naloge čakajo v letošnjem letu ljudskoprosvetne delavce v zvezi z »Jugoslovanskimi pionirskimi Igrami«, ki Imajo še prav poseben poudarek na estetski vzgoji in kulturnem izobraževanju otrok. Za uspešno reševanje nelahkih in številnih nalog v letošnjem letu so člani okrajnega sveta izvolili tudi nove sosvete in druge organe, pri čemer so upoštevali zlasti mlade ljudi, ki so pokazali delavoljnost in smisel za sjudsko prosveto. Predsednika (Ivana Mavsarja) in tajnika (Igorja Pelana) je določila že okrajna skupščina, zdaj pa so izvolili celotno predsedstvo, ki ga sestavljajo Se Stane škrabar, Dario Scher ter vsi predsedniki občinskih svetov Svobod. CIani tehnično-organizacijskega sekretariata pa so razen predsednika in tajnika še vsi predsedniki okrajnih sosvetov. Sosvetov imamo šest, in sicer: za glasbeno vzgojo (vodi Ivan Sllič), za dramatiko (predsednik Ernest Zega). za knjižničarstvo (vodi Alenka Faganell), za filmsko vzgojo (vodi Miro Okretlč), za kulturno Izobraževanje in estetsko vzgojo (predsednik Rudolf Kobolt) in za družabno ter klubsko življenje (vodi Branko Redek). Ivzollli so še upravni odbor Prosvetnega servisa (predsednika bodo izvolili člani na prvi seji), upravni odbor ln strokovno vodstvo Baletne šole (predsednik UO Srečko Vilhar, strokovni vodja Stanislav Hiti). Ob koncu so člani še sprejeli predlog predsednika tovariša Mavsarja, naj bo prva naloga novih sosvetov, da takoj izdelajo konkreten program dela za vse leto. z. L. so neposredno nadaljevanje in sestavni del direktne kolonialistične intervencije V prizadevanjih za rešitev stanovanjskega vprašanja v Izolski občini je bil dosežen leh uspeh z zgraditvijo velikih stanovanjskih blokov, ki jih kaže gornja slika in bodo prav kmalu v.seljlvi Premestitev Lumumbe in njegovih tovarišev iz Leopoldvilla na področje, kjer izvaja oblast belgijski vazal Čombe, hudo nasilje, ki so ga nad njim,', zagrešili Combejevi žandarji, tako da je minister v legalni Lumumbovi vladi Mpolo celo podlegel poškodbam, vse to je sprožilo v svetovni javnosti val ogorčenja zoper kolonialistične nasilnike in njihove ubogljive žandarje, kar pa mirno gledajo tudi sile OZN v Kongu. Vlada FLRJ je zato prek svojega predstavnika v Združenih narodih dostavila generalnemu sekretarju Dagu Ham-merskjoldu posebno pismo, v katerem, je ostro obsodila ravnanje kolonialistov pa tudi sil OZN v Kongu ,V pismu je rečeno, da so sedanji težki dogodki v Kongu nadaljevanje in sestavni del direktne kolonialistične intervencije, ki ji botruje tudi nedopustna pasivnost komande sil OZN, ki nosijo moralno odgovornost za toleriranje tuje intervencije v Kongu. Stran 2 »SLOVENSKI JADRAN« Štev. 5 — 27. januarja 1961 il V koprski občini je devet trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo z detajlistično prodajo blaga, tri grosistična trgovska podjetja, tri podjetja, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, dve trgovini s sadjem in zelenjavo, Iti sta pavšalno obdavčeni, ter eno podjetje za ulov in prodajo rib. Razen tega pa je v občini še enajst prodajaln trgovskih podjetij, ki .imajo svoje sedeže izven področja koprske občine. Trgovina je tako razmeroma dobro izpolnila svojo nalogo v tej občini. Letini plan za. 1959 je daleč prekoračila, s tem pa seveda tudi petletni perspektivni načrt V minulem letu je dosegla promet enajst in pol milijarde dinarjev, kar je za 13 odstotkov Več, kot je bilo predvideno s planom 1957-61. V trgovini je zaposlenih 843 oseb (leta 1956 — 675) ali za 21 več, kot je to predvideval per- spektivni načrt. Dosežene pa niso bile planirane investicije (384 milijone din ali 92 odstotkov petletnega plana). Zal pa je še od teh investicij dobila zelo malo sredstev detajlistična trgovina, tako da adaptacija starih in izgradnja novih trgovskih lokalov te vrste še zdaleč ne zadovoljuje. Temu so precej krivi tudi ne-usitrezni predpisi o delitvi dohodka, ker še tako pridni kolektivi niso mogli dobiti lastnih sredstev za obnovo lokalov in nabavo potrebne opreme, V tej zvezi je treba pohvaliti delovni kolektiv podjetja Klas v Kopru, ki se je odpovedal povečanju osebnih dohodkov, da je lahko nabavil najpotrebnejšo opremo za svoje poslovalnice. Ob koncu leta sta se združili podjetji Trgovski dom in Slavica, kar bo novemu, združenemu podjetju omogočilo izgradnjo lastne trgovske hiše oziroma poslovnih prostorov. Posebno vprašanje je stanovanjski problem trgovinskih delavcev. Doslej ni bi.l v ta namen investiran še niti dinar, vprašanje pa je, kako bo trgovina v bodoče s kadrom, ko je jasno, da bo morala glede na predvideno povečanje zlasti v mestu Kopru tudi trgovina primerno razširiti svoje poslovanje. Toliko o nekaterih uspehih in težavah trgovine v koprski občini. Drugo vprašanje je seveda, kako je trgovska mreža zadovoljila potrošnike s kvaliteto in izbiro posredovanega blaga — o tem pa drugič. Primer lepo urejenega prodajnega lokala v Kopru je poslovalnica podjetja Kruh na koprski tržnici a □ STAVKA V OBRATIH CRDA Po neuspelih pogajanjih med predstavniki ravnateljstva CRDA in predstavniki sindikatov ladje-delniških delavcev o nekaterih zahtevah zaposlenih so se odgovorne sindikalne organizacije sporazumele, da bodo delavci celotnega kompleksa CRDA v Trstu in Tržiču ziačeli stavkati. Stavka je zajela omenjena kompleksa že pretekli torek, napovedali pa so tudi stavko, ki bo trajala od sobote do prihodnjega torka. Vzrok stavke je, kot rečeno, iskati v neuspelih pogajanjih med ravnateljstvom CRDA in sindikati o zahtevah delavcev glede proizvodnih nagrad, ureditve raznih vprašanj akordnega dela in ipodobno. Pretekli teden je zajel stavkovni val tudi podjetje AFA v industrijskem pristanišču. Stavka je bila kasneje po enotni skupščini članov sindikata AFA podaljšana do minulega torka. 62 LET POMEMBNE USTANOVE ŽIVINOREJCEV Konec preteklega tedna je bil V Bazovici 63, letni občni zbor zavarovalnice goveje živine za vasi Bazovica, Gropado, Padriče in Jezero. Pomembna zavarovalna ustanova, ki združuje živinorejce teh vasi in ima sedaj kar 185 članov, .obstaja že od 1, 1898. V tem razdobju je zavarovalnica bila svojim članom v veliko ko- Vnßkeyvettah, ANKARA: V Turčiji bodo začeli 1. marca zbirati sredstva ustanov in posameznikov v fond, iz katerega bodo finansirali kmetijstvo, industrijo in promet. DUNAJ: Državni sekretar je izjavil, da bo avstrijska delegacija na pogajanjih z Italijo vztrajala na tem, da mora nemško govoreče prebivalstvo v Južni Tirolski dobiti popolno avtonomijo. KAIRO: Za prehod ladij skozi Sueški prekop so lastniki plačali lani 50 milijonov egiptovskih fun-tov taks, kar je za 18 milijonov več kot leta 1955. NEW DELHI: V Indiji nameravajo zgraditi velik sistem naftovodov, dolg nad 3,500 km. V ta namen bodo porabili 400 milijonov rupij. BRUSELJ: Ta teden se je končala najdaljša in največja stavka v zgodovini Belgije. Notranje ministrstvo je sporočilo, da je utrpela država zaradi stavke 10 milijard belgijskih frankov škode, pri čemer ne računajo nadaljnjih 2 milijard izgube zaradi ustavljenega izvoza. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja, Izhaja vsak petek. IzdaJ> CZP Primorski tisk Koper. Ured ništvo in uorava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din, — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181, Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tlskai-na CZP »Primorski tisk« rist, saj se je nešteto kmetovalcev zatekalo sem po pomoč v stiski. Razen tega pa je ta slovenska ustanova tesno povezala prebivalce teh vasi v medsebojnem prizadevanju za gospodarski napredek. Udeleženci zadnjega občnega zbora so se tudi tokrat izrekli za ohranitev enotnosti in za nadaljnje poglabljanje socialnega čuta do vseh, ki se bodo tudi v bodoče zatekali sem po pomoč. NOVA CESTA PALMANOVA— —GORICA—LJUBLJANA? 2e pred časom je bilo na Tržaškem mnogo govora o potrebi po gradnji ceste, ki bi povezovala gornjo Italijo s Slovenijo in Srednjo Evropo. Zal kasneje ta projekt ni bil vključen v sedemletni načrt.IRI, vendar po zadnjih vesteh pristojni činitelji ponovno proučujejo možnost te gradnje. Predvidena avtomobilska cesta bi bila dolga okrog 100 kilometrov ter bi večji del trase — 79 kilometrov — ležali na ozemlju LR Slovenije. Izredno plodno delo so opravili pretekli teden na skupnem sestanku v Ljubljani slovenski in tržaški gospodarstveniki — predstavniki Trgovinske zbornice LRS in Zbornice za trgovino, industrijo in obrt iz Trsta. Sprejeli so vrsto sklepov in reš li različna načelna vprašanja v splošno korist obeh obmejnih območij. Podrobnosti okrog tega bodo opravile razne komisije, ki jih bosta imenovali obe zbornici, nekatera vprašanja pa bodo upoštevali na bližnjih trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo. Večji del razprave je bil posvečen vprašanjem obmejnega blagovnega prometa, ki se je v zadnjih dveh letih sicer zelo povečal, vendar je še vedno preskromen, ker ni rešena vrsta vprašanj v blagovni izmenjavi in težav tehničnega značaja. Nekaj teh težav bo rešenih z uvedbo novega deviznega in zunanjetrgovinskega sistema v naši državi. Na dnevnem redu so bila še druga vprašanja gospodarskega značaja. Tako so posvetili veliko pozornost turizmu in drobnemu osebnemu obmejnemu prometu. Zanimive .so bile sugestije predstavnikov obeh zbornic o razširitvi območja za tako imenovani drobni osebni promet na jugoslovanski in italijanski strani. Naši predstavniki so še predlagali organizaejo sejemske prire- ditve »Alpe-Adria«, na katerem naj bi sodelovala vsa podjetja iz Jugoslavije, Italije in Avstrije, ki so kakorkoli udeležena v obmejni blagovni izmenjavi. Predlog so načelno sprejeli, izdelati pa je treba še podrobnosti. Med važnimi vprašanji, o katerih so razpravljali, gre omen;ti še vprašanje cestnega omrežja in Ob analizi mladinskega tiska, ki je eden najvažnejših vzgojnih činiteljev, je ideološka komisija OKLMS v Kopru razpravljala med drugim tudi o pomanjkljivostih obveščanja javnosti o delu, življenju in težavah mladine v naših komunah in v podjetjih. Mladina je povabila k sodelovanju tudi več novinarjev koorske podružnice DNS. Skupna ugotovitev, da je na terenu vse premalo mladih dopisnikov, je dala ideološki komisiji pobudo, da bodo organizirali po občinah službo obveščanja. V ta namen bodo osnovali pri okrajni ideološki komisiji oddelek za tisk, medtem ko bi nekakšne podkomisije po občinah sprejele neposredno obvezo, da bodo mladi dopisniki redno obveščali in dopisovali ne le mladinskim listom in revijam, ampak tudi našemu okrajnemu . listu MLADINA POSTOJNSKE OBČINE O SVOJEM DELU V nedeljo je bila tudi v Postojni letna konferenca Ljudske mladine postojnske občine. Udeležilo se je je 46 delegatov, ki so zastopali 1400 članov LMS iz 24 osnovnih mladinskih organizacij. Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki ostalih družbeno-. političnih organizacij v občini in predsednica OK LMS Marija Vogričeva. Čeprav je konferenca osvetlila vrsto uspehov in se kritično dotaknila mnogih nerešenih vprašanj in problemov v delu organizacije v preteklem letu, je bilo iz poročil in razprave čutiti, da so delegati želeli dati poudarka predvsem dvema problemoma, ki v zadnjem času zavirata in hromita delo mnogih osnovnih organizacij, To je problem vodstvenega kadra in mladinskih prostorov. Delegati so bili mnenja, da Minuli petek je novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike slovesno zavzel svoje mesto v Beli hiši v Washingtonu, potem ko se je od nje poslovil dosedanji predsednik Dwight Eisenhower, Kennedy je v svojem nastopnem govoru poudaril načela, ki bodo vodila njegove politike in politike ZDA v prihodnjih štirih letih. Njegov govor je Ibil zmeren in obljublja sodelovanje in razgovore za rešitev težavnih problemov mednarodne politike na vseh področjih. Njegove besede so ugodno sprejeli tudi v Sovjetski zvezi. Vsekakor pa bo treba počakati na dejanja, da bomo lahko ocenili, če bo ameriška politika v prihodnje res takšna, da bo dala upanje na pomiritev v svetu. Za zdaj to še ne kaže, ker je eden prvih komunikejev novega zunanjega ministrstva bila izjava, da ZDA za zdaj še ne mislijo na ponovno vzpostavitev diplomatskih odnošajev s Kubo. John Fitzgerald Kennedy kader, ki je šel skozi mladinsko politično šolo v Postojni, ni uspel v celoti odstraniti vrzeli po odhodu številnih mlajših' družbenopolitičnih delavčev, kar se je močno odrazilo predvsem v delu občinskega komiteja LMS, ki je s svojo politično in organizacijsko vlogo osrednjega organa v mladinskem delu v preteklem letu komajda zadovoljivo izoolnil. Zato naj bi vprašanju kadrovanja posvetili v bodoče večjo skrb ter skladno s tem vključili v politično šolo ter razne seminarje neprimerno večje število mlajših ljudi kot v preteklih letih. Del razprave so na konferenci posvetili tudi problemom mladinskih prostorov, meneč, da je brez teh predvsem na vaseh onemogočen vsak resnejši poskus aktivi-zacije mladine. Ponekod, kakor v Slavini. Kočah in Velikem Ubeljskem je mladina s Drosto-vo^inim delom in nabiralnimi akcijami oršla do sredstev za opremo klubov, ki jih danes s pridom uporabliaio kot osrednja zbirališča ter žarišča snlošnoizobra-ževalnega dela in družabnega živ-ljania na soloh." Delegati so pohvalili tudi vsestransko aktivnost osnovne organizacije mladine v postojnskem »Avtoorevozništvu« ter njeno delo in tesno sodelovanje z ostalimi organi delovnega kolektiva postavili za zgled mnogim drugim osnovn;m organizacijam v občini. Konferenca je sprejela obsežen program bodočega dela, izvolila novi 15-članski komite ter 25 delegatov za okrajno konferenco v Kopru. (ma) željo, da bi v bodoče'bolj koordinirali delo cestnih strokovnjakov obeh območij. Ze prvi sestanek predstavnikov obeh zbornic je pokazal, da je možno reševati vrsto vprašanj ž dobro voljo in v splošno gospodarsko korist obeh držav in da bi morali biti taki stiki in sestanki pogostejši. »Slovenski Jadran« in republiškemu glasilu »Delo«. Podružnica DNS" v Kopru bb to i novo težnjo mladine vsekakor morala upoštevati pri organizira--' nju letošnjih seminarjev za mlade dopisnike in poskrbeti za to, da se bo slednji član občinskih podkomisij za tisk lahko udeležil seminarja. Ne gre podcenjevati tudi predloga mladine, ki si želi z novinarji kar največ stikov; da bi v ta namen prirejali razgovore z njimi, kot stalno obliko sodelovanja. . b »ŠOLA ZA ŽIVLJENJE« V Postojni ln Sežani pa so uvedli še eno obliko izobraževanja mladine, ki nedvomno zasluži posnemanje. Gre za tako imenovane »Sole za življenje«, ki so jih organizirale v omenjenih krajih Ljudske univerze na pobudo mladine same. Za »Solc za živ-lienie« vlada med postojnsko in sežansko mladino izredno . zanimanje, saj se na primer samo v Postojni zbere na predavanjih redno več kot 80 udeležencev. Tudi v Kopru je zanimanje med mladino za to vrsto izobraževanja, vendar je doslej ostalo samo pri obljubah LU, čeprav je v Kopru soraz: merno največ predavateljev za vse predvidene teme teh šol, ki zajemajo področje moralne, zdravstvene in pedagoške vzgoje oziroma vede. UTRJEVANJE STIKOV MED MLADINO NA MEJI Na pobudo sekretariata Okrajnega komiteja LMS v Kopru bodo člani tega foruma obiskali jutri svoje vrstnike onstran meje. Z njimi bodo razpravljali o nadaljnjem ■ sodelovanju mladine obmorskih občin in- Sežanskega z 'zamejsko slovensko mladino na Tržaškem. DNEVNIKI PO 20 DIN Po prvem februarju letos bodo vsi dnevni listi v Jugoslaviji stali po 20 dinarjev izvod ali 600 dinarjev mesečno. Združenje časopisnih podjetij Jugoslavije pojasnjuje ta sklep z dejstvom, da je ta cena že več let nespremenjena, čeprav so se občutno zvišali stroški izdajanja časopisov. OBVEZNA PRIJAVA TELEVIZORJEV Uradni list FLRJ št. 53/60 objavlja odlok, da je treba v roku 10 dni po nakupu televizijskega sprejemnika le-tega prijaviti tako kot vsak radijski sprejemnik. Po 28. februarju letos bodo proti kršilcem uporabljena . zakonita določila. Mesečna naročnina za televizijski sprejemnik znaša 1000 dinarjev za zasebne lastnike, medtem ko plačajo gospodarske organizacije 3000 dinarjev. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo / Slovenskega Primerja O ČEM RAZPRAVLJAMO O CEM RAZPRAVLJAMO O CEM ^¿J Kako slabo obveščanje kolektivov lahko pov zroči nepotrebno razburjanje med delavci — Ne premije za redno prihajanje na delo, marveč penale za vsako zamudo — višje prejemke pa le z večjo delovno storilnostjo Ko Je komisija za premije v tovarni pohištva »Stil« v Kopru predlagala junija preteklo leto na sestanku delavskega sveta »uvedbo premije za Izvršitev rednih delovnih ur«, najbrž nihče nI pomislil na posledice te nejasne In pomanjkljive formulacije. Tudi delavski svet je bil mnenja, da M spričo kritičnega stanja glede neupravičenega In skoraj že zaskrblju-očega izostajanja delavcev z dela, »remija v višini 1.000 dinarjev mesečno, kolikor je predlagala komisija, • utegnila zares pozitivno vplivati na delovni kolektiv. Zato je bil predlog komisije tudi načelno sprejet. Toda delavski svet je že takrat postavil komisiji nalogo, naj svoj predlog pred dokončnim sprejetjem tako oblikuje, da bo vseboval "zares vse elemente stimulativnega pravilnika, določila o eventualnih opravičenih izostankih, ki ne bi vplivali na izplačilo premij itd. Člani delavskega sveta so se takrat razšli v veri, da jo zadeva s tem rešena in da bo v bodoče zares manj izostankov z dela. No, glas o sklepu delavskega sveta se je naglo razširil med člani delovnega kolektiva in večina izmed njih si je ta dodatni dohodek že vkalku-llrala v svoje prejemke — seveda v prepričanju, da je bil »sklep« DS do-tsončen. Toda zgodilo se je, da je ostalo vse skupaj le pri obljubi in delavci so začeli negodovati. Zadeva okrog premij »za izvršitev rednih delovnih ur« pa se je čedalje bolj zapletala in dobila svoj epilog nekega zimskega dne, ko ja med ljudmi zašumelo: — Di- rektor je dal »veto« na sktep delavskega sveta! ... Sedaj ko bi nam morali izplačati premije, so si premislili ... Nak, tako se že ne pustimo vleči za nos!, so padale besede in razburjale duhove. Ni treba posebej poudarjati, da je »veto« direktorja še danes veljaven, kajti tudi komisija še ni obdelala svojega predloga v smislu takratne odločitve delavskega sveta. Direktor je resda ocenjeval ta predlog drugače in ga smatral za nepravilnega, kajti zakon o delovnem razmerju jasno določa, da sodi vestno in redno izpolnjevanje službenih dolžnosti med take obveznosti, ki jih delodajalec nI dolžan posebej nagrajevati. Končno pa je na upravi povzročil zaskrbljenost tudi dokaj visok izdatek za te premije, lci bi dosegle najmanj dva milijona dinarjev v enem letu. Vendar se je kasneje izkazalo, da uprava razen drugih prejemkov delavcem za opravljeno delo dopušča in celo predlaga uvedbo raznih premij za prekoračene obveznosti — tem prej, ker zahtevajo čedalje večje planske naloge na slednjem delovnem mestu zares posebne delovne napore. Reči pa je treba, da ozadje direktorjevega veta še danes ni znano večini delavcev ln delavk, ker delavski svet ni storil vsega, da bi prevladalo tolmačenje uprave, kajti — načelno vzeLo — »premije za izvršitev rednih delovnih ur« bi v bistvu stimulirale samo tisti del delavcev, ki jim primanjkuje zavesti, da so po zakonu morale, po zakonti tovarištva v odnosu do delavcev, lcl redno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti in končno po za- konu, sprejetem v naši Zvezni ljudski skupščini, da so torej po vseh pisanih in nepisanih zakonih dolžni svoje delo za svoje redne prejemke redno izvrševati. Zato je povsem umesten predlog uprave podjetja, naj bi uvedba in razširitev premiranja zajela posamezne oddelke točeno in naj bi pravilnik o premijah temeljil na drugih stimulativnih postavkah, ki so v zvezi s proizvodnjo in v zvezi s preseganjem delovnih obveznosti. Samo na ta način bo mogoče presekati gordijskl vozel, ki je povzročil toliko hude krvi. Da je to naloga delavskega sveta in vseh naprednih sil v podjetju, menda ni treba posebej poudarjati. (bb) Detajl iz proizvodnje v lesnem podjetju Stil v Kopru KMETIJCI NA KOPRSKEM DOHITEVAJO ZARADI DEŽEVJA ZAMUJENA DELA V MALI OPREMI V IZOLI C Q O Solidni izdelki lesne galanterije izolske »Male opreme« so domačim potrošnikom manj znani, kajti podjetje si je zagotovilo na zunanjem trž šču prodajo domala celotne proizvodnje. Levji delež ličnih izdelkov, med katerimi prevladujejo servisni vozički in klubske mizice, odkupijo .odjemalci v ZDA, ki so v poslednjem obdobju celo povečali svoja naročila. Ni 'torej čudno, da ustvarja taka konjunktura ugodne okoliščine in da podjetje kljub izredno slabim prostorom in zastarelemu strojnemu parku dobro uspeva. To ugotovitev potrjuje tudi letošnji nlan bruto proizvodnje^ višini 160 milijonov dinarjev, kar je v nrimerjavi z lanskim kar za 30 milijonov dinarjev več. Vsekakor precejšnja obveznost za 90-članski kolektiv, v katerem prevladujejo žene. S prizadevanjem za kar najbolj spodbudno nagrajevanje je podjetje nedvomno ubralo najboljšo pot. Kljub raznolikosti dela in slabim delovnim pogojem nagrajujejo že 70 %> zaposlenih po delu, od bližnje uvedbe štirih ekonomskih enot pa si obetajo občutno povečanje tega odstotka. Topel dopoldanski obrok, ki ga bo začelo deliti podjetje po minimalni ceni te dni svoiem delavcem, obeta ugodne rezultate predvsem v' prizadevaniu za še večjo storilnost. no uvedbi toplih malic pa pričakujeio hkrati padec izostankov zaradi obolenj. Sicer na bi bili skupni rezultat1 niihovega dela še boM otin-Ijiv.i. Pe jih ne bi kar dve leti OBČINSKE KONFERENCE SZDL Te dni po občinah našega okraja končujejo zadnje priprave na občinske konference SZDL, ki bodo potekale po naslednjem vrstnem redu: Danes, 27. t. m., je občinska konferenca v Sežani, v soboto in nedeljo, 29. in 30. t. m., v Izoli, v soboto tudi v Hrpeljah, v četrtek, 2. februarja, v Kopru, naslednji petek, 3. februarja, v Piranu, naslednjo soboto, 4. febr., v Postojni, vtem ko bo v Ilirski Bistrici trajala spet dva dni, t. j. V soboto in nedeljo, 4. in 5. februarja. Med članstvom in izvoljenimi delegati vlada za konference veliko zanimanje, prav tako pa jim pripisujejo posebno važnost v'šji forumi, saj sta tako naš Okrajni kot Glavni odbor SZDL Slovenije ¡za vse naše občinske konference najavila svoje predstavnike. zapored občutno prizadeli neljubi nesreči: leta 1959 požar, konec preteklega leta pa poplava. Samo slednja nesreča je povzročila podjetju 5 milijonov škode. 'Nov asortiman izdelkov, ki jih napoveduje kolektiv za to leto in delno že izdeluje, je treba vsekakor pohvaliti, saj bo med novimi izdelki največ tak;h artik^v, po katerih je na tržišču veliko povpraševanje. Naj omenimo samo ohišja za tranzistorske sprejemnike ter lične in praktične otroške posteljice. (bb) Nove poti v II. Bistrici Pretekli teden so v Ilirski Bistrici ob cesti II. reda pričeli z deli za ureditev pešpoti. Dela bosta opravili dve skupini delavcev gradbenega podjetja Gradbenik in domačega komunalnega Zavoda. Računajo, da bodo pešpoti uredili skozi vse mesto že pred sezono. Kmetijski proizvajalci Slovenske Istre dobro poznajo hude posledice sušnih poletij, ki ..niso tako redka, že dolgo pa ne pomnijo tako dolgotrajnega deževja, ki jim onemogoča, da bi zemljo pravočasno pripravili za novo seme. Nič čudnega ni, če zaradi takšnega vremena niso mogli ponekod niti izkopati krompirja, kaj šele, da bi opravili jesensko setev. Največje težave pa imajo kmetijski proizvajalci v obmorskem pasu, kjer niso utegnili, kljub vsej nuji, pripraviti zemlje za setev ranin vrtnin, predvsem graha in čebule. Pa tudi obnova vinogradov in sadovnjakov se zaradi slabega vremena ni mogla nadaljevati, pa čeprav bi imele vse naše kmetijske organizacije za to obnovo zagotovljena sredstva. Vse, kar so n. pr. v Izoli lahko v takšnem vremenu napravili, je bilo, da so razvozili hlevski gnoj na polja in obrezali trte v vinogradih. Direktor kmetijskega kombinata v Kopru inž. Franček Pajenk pa nam je o težavah, ki jih imajo z obdelovanjem zemlje, povedal med drugim: Težko je govoriti v takšnih razmerah o skrbi za pravočasno prpravo zemlje. Zdaj bi morali imeti vsaj 50 odstotkov vseh ornih površin zoranih, deloma pa tudi že ooseianih z ranimi kulturami. Seveda je nemogoče tako razmočeno zemlio prioraviti 7,a novo seme. Kaj bi nam tudi pomagalo, če bi s traktorjem orali, to bi nam nič ne koristilo, kveč-iemu bi samo pokvarilo struk- turo zemlje, ki nam '.lahko dš obilne pridelke le, če jo pravilno strokovno obdelujemo!« In vendar se delovni kolektivi naših kmetijskih proizvodnih organizacij dobro zavedajo, da je pravočasna priprava zemlje za setev in saditev osnova za življenje njihovih članov, kakor tudi zasebnih proizvajalcev.' Zategadelj nas je zanimalo, kaj so doslej storili, da bi začeli z deli, brž ko jim bo vreme dopuščalo. »Seveda pa nismo držali križem rok,« nam je dejal inž. Pajenk. »Pripravljen imamo strojni park. Če bo lepo vreme in če se bo Na Koprskem šest šol za mlade aktiviste Vsekakor razveseljiva ugotovitev in dokaz velikega interesa med našo mladino za politično delo, saj deluje v koprskem okraju že šest oddelkov mladinske politične šole, ki jih skupno obiskuje 130 aktivistov Ljudske mladine,in mladih družbenih delavcev. Mladinske politične šole so doslej v Piranu, Kopru, Izoli, Postojni in Ilirski Bistrici. ) »Dobri znanci« navdušili Postojnčane Kar z dvema zaporednima predstavama so se pretekli ponedeljek predstavili Postojnča-nom člani celjskega akademskega kluba »Dobri znanci«. Pester spored domače glasbe, popevk in sočnega humorja je navdušil številno občinstvo. Po sprejemu zveznih družbenih gospodarskih načrtov, in to perspektivnega in letnega, pripravljajo takšne načrte tudi za republiško območje. Živahna razpravljanja, ki jih lahko zasled.ujemo v dnevnem časopisju, povedo, kako veliko važnost dajejo naši ljudski predstavniki tem načrtom. Lahko ugotovimo, da so načrti pripravljeni skrbno m da temelje na realnih postavkah, to je na dosedanjih uspehih Serieda pa br"z naporov ne bo mogoče doseči uspehov, ki nh moramo doseči. da bomo izpolnili naloge, ki si jih h(ymo zastairli. Toliko o splošnih zadevah s področja gosnodarstva. pri čemer se moramo d.ot.akniti in za^e.l e*i.ti le še to. da je medtem bila izdana težko pričakovana uredba o deviznem poslovanju in da je že Stopila V veljavo ter se imom'i-lia od 1. Januarja letos dalje. Za gospodarstvo pomeni to m-noao, ker so sedaj jasno nastavljena načela naš" zunanje trnmvne. ki postala vedno važnejši činitejji d našem nosnndarstvu. Za naše o*j°. območje na je posebno važno da jf> hil rl.nlo"'ert. ■nr>c1i"rj. t-jtris^if^ni obračunski tečaj denarja v razmerju 600 za en d.nlar. kar bo imelo zelo velik vpliv na razvoj turizma v našem okraju. Splošno mnenje je, da je turistični tečaj zelo ugoden za tuje turiste in da bo zato vplival na porast turizma, pri nas pa zlasti na porast obmejnega prometa. Ureditev tečaja dinarja nasproti dolarju in s tem ureditev trdne osnove za obračunavanje v zunanji trgovini pa bo imela velik pomen tudi za druga področja. Pri tem naj omenimo samo vprašanje pomorskega prometa, ki je zlasti važna postavka našega okraja, pa tudi vprašanja v zvezi z našo industrijo, ki je tesno povezana z zunanjim svetom. Ko govorimo o tem vprašanju, ne smemo mimo gradnje in večanja koprskega pristanišča. Sedaj — po dveh letih, odkar je stopilo to vprašanje v ospredje — lahko ugotovimo njegovo nenehno rast. Koprsko pristan'šče postaja iz dneva v dan važnejši element v sistemu naših in jadran skih pristanišč sploh. Sedaj se še ne more meriti z velikimi sosedi, toda tudi ta niso nastala preko noči, temveč imajo za seboj stoletni razvoj. Ni dvoma, da kopr-skemu. pristanišču ob sedanjem tempu in sedanjih možnostih ne bo treba čakati toliko časa, da se bo uvrstilo v seznam pomembnih pristanišč. Končno naj z veseljem ugotovimo, da je bilo konec lanskega leta nagrajenih nekaj naših novih kmetijskih posestev. Ta so se uvrstila med imena, kot so Belje in druga ter dobila za svoje delo in dvig pridelkov tudi znatne denarne nagrade. Ta posestva so z Goriškega. K uspehu jim lahko samo čestitamo v prepričanju, da ne bo dolgo, ko bo prihodnjič med takšnimi tudi kako kmetijsko posestvo na Koprskem. -čj- PORAST OSEBNIH DOHODKOV ZA 21 % Po podatkih Obč. sindikalnega sveta v Postojni povzemamo, da Je znašala višina povprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah postojnske občine ob koncu 19G0. leta 17.381 dinarjev, kar predstavlja 21 •/« povečanje v primeri z letom 1959. V istem razdobju se je vSina ostvarjenega narodnega dohodka dvignila za isti odstotek in izplačilo osebnih dohodkov na osnovi učinka dela od 10 na 57 'I,. Skladi podjotij so porastli za l«/«, število zaposlenih pa za 9 '/». Navedeni podatki so sicer pomanjkljivi, ker zajemajo le 33 gospodarskih organizacij, vendar predstavljajo kljub temu dovolj realne pokazatelje, ker je v statistiko zajeto skoraj celotno gospodarstvo postojnske občine. (ma) zemlja primerno izsušila, da bomo lahko začeli delati s stroji, bomo zamujeno lahko v kratkem času nadoknadili. Ker pa sami nimamo dovolj strojev, da bi izravnali konice, ki bodo letos prav gotovo nastopile, smo se obrnili na kmetijske organizacije ljubljanskega okraja s prošnjo, da nam pomagajo s svojim strojnim parkom. Kakor že lani, nam boda tudi letos gotovo pomagale.« Kako je pa s semeni, delovna silo in vašo mehanizacijo? »Seme imamo pripravljeno, prav tako umetna gnojila in hlevski gnoj, ki's'mo ga delno že razvozili k površinam. V zadnjem, času smo s tečaji pripravili tudi delavce za kvalitetno saditev in obdelavo, tako da bomo delovno, silo, kljub povečanju obdelovalnih površin od lanskih 1400 na sedanjih 1500 hektarov, cela zmanjšali na račun boljšega strokovnega dela in izpopolnitve naše mehanizacije.« Vsekakor je pravilna skrb, da skušajo naši 'kombinati in (zadruge s specializacijo proizvodnje in s povečano mehanizacijo čimbolj znižati pridelovalne stroške tudi na račun zmanjšanja delovne sile. -...■">' Kakor vidimo, se naše kmetijske organizacije trudijo, da bi napravile . kar največ morejo. Vsekakor pa je dolžnost naših kmetijskih zadrug, da z lastno mehanizacijo pravočasno izorjejo tudi zemljo svojih članov, kakor so za to skrbele vsa pretekla leta. Ta njihova skrb je toliko nujnej-ša, ker je po naših vaseh tudi na zasebnih kmečkih gospodarstvih premalo mlade in sposobne delovne sile. Tu seveda ne smemo prezreti dejstva, da imamo tudi na površinah privatnih kmetijskih proizvajalcev še velike možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje. POSTOJNČANE PRIVABLJA KRK Posebna komisija pri iniciativnem odboru za organizacijo sindikalne počitniške skupnosti v Postojni si je v preteklem letu ogledala več turističnih krajev, ki bi prišli v poštev za organizacijo skupnosti. Glede na verjetnost, da bi v postojnski občini težko zbrali večja sredstva za investicije, so se odločili, naj se skupnost vsaj začasno poslužl kam-pinga in weekend hišic, za čigar postavitev in soliden odmor so zelo ugodni pogoji predvsem v okolici mesta Krka. Končno odločitev o tem, kje postaviti Počitniško skupnost, bodo na osnovi predlogov komisije kmalu sprejeli, tako da bo delavstvu omogočeno že v prihodnji sezoni ceneno letovati v njej. (ma) RAZPRAVA O BLAGOVNEM PROMETU Včeraj je bila v Kopru seja ObLO, na kateri so odborniki razpravljali predvsem o poročilu Svata za blagovni promet, gostinstvo in turizem o stanju na teh področjih gospodarstva, sprejeli ustrezne sklepe in zaključke, nato pa še nekaj gospodarskih in upravnih ukrepov. Dnevni red skupnega in ločenih zasedanj obeh 2focrov je štel kar 23 točk. O nekaterih problemih, ki so jih odborniki obravnavali na tej seji, bomo še pisali. zdaj Je najlepši čas za lov na divje prašiče in lovci po Krasu, Brkinih, na iiirsko-blstriškem področju -In na Postojnskem imajo obilo užitka, saj kosmatih Cekanarjov tamkaj ne manjka Ob otvoritvi renovirane in povsem rekonstruirane papirnice in knjigarne v Izoli velja zabeležiti nekatere misli, ki so jih na otvoritveni slavnosti povedali predstavniki izolske občine, Okraine trgovinske zbornice in podjetja Primorski tisk. Ta poslovalnica je enako kakor koprska papirnica istega podjetja- rekonstruirana in z opremo vred urejena po načrtih inž. arh. Mitje Modica. Gre za izredno pratično — za osebje, ki streže In za potrošnike — ureditev trgovskega lokala, gre za privlačne moderne linije in skladje barv, gre za svetlobo v prostoru, skratka, gre za vse potrebne elemente, ki se zlivajo v takšno estetsko po- PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC NA POSTOJNSKEM V vrsto priprav na letne konference in občne zbore sindikalnih podružnic postojnske občine sodi tudi zadnji plenum občinskega sindikalnega sveta, ki je bil te dni v Postojni. Na nJem je predsednik sveta Stane Murkovič izčrpno In dokumentirano poročal o aktivnosti sindikatov v delovnih kolektivih in komuni v preteklem letu. Referat in razprava sta opozorila na dejstvo, da so sindikati v tem ob-■tiobju pogumneje reševali življenjsko £i4 PRVI METRI TEKSTILA STKANI V LJUTOMERU Obrat Mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru dobiva vsak dan popolnejšo obliko. Čeprav Je še več ali manj podoben gradbišču, v njem že od začetka meseca brnijo stroji. Seveda smo še v prvi hali. Razen manjših izjem delajo že na 52 statvah, v teh dneh pa bodo namestili še preostalih 18. Obrat ima že okrog 120 zaposlenih, med njimi je le 54 tkalk, medtem ko se jih približno toliko Se priučuje, da bodo lahko, ko bo dograjen drugi del obrata, stopile za stroje. KAJUIIU BODO POSTAVILI SPOMENIK Pred dnevi je bila na celjski gimnaziji polletna konferenca mladinske organizacije. Namen konference je fcU, da ob koncu prvega polletja pregledajo delo v minulem razdobju, obenem pa opozorijo na tiste važne probleme, ki so se pojavili pri delu mladinske organizacije. V razpravi 5.0 veliko govorili tudi o načinu štipendiranja. Na konferenci pa so govorili še o proslavah na čast dvajsetletnice ljudske vstaje. Strinjali so se s predlogom, da postavijo v bližini gimnazije spomenik narodnemu heroju Ka-juhu, ki je bil nekoč dijak te šole. PRVI GUMARSKI RAZVOJNI IZOBRAŽEVALNI CENTER KRANJ — V minulih dneh je pričel z delom prvi gumarski razvojni izobraževalni center, ki so ga ustanovili v tovarni Sava v Kranju, Center je kot pravna oseba postal zavod s samostojnim flnansiranjem. Začetna finančna sredstva je dala Zavodu tovarna Sava, kasneje pa bo iskal finančna sredstva iz uslug, ki jih bo nudil tovarni in kasneje lahko tudi | rsej gumarski industriji v Jugosla- ; vljl. Zavod oziroma center vključuje ] tri sektorje in sicer razvojni sektor, ki ima nalogo proučevati celotno proizvodnjo tovarne, nadalje inštruk-torski sektor in pedagoško-šolski sektor. MANJ OBČIN. TODA TE SPOSOBNE! Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Žužemberk, ki se je je udeležilo 33 odbornikov (Izostal je le eden) ter ljudska poslanca Viktor Zupančič in Tone Pire, so odborniki Izglasovali sklep, da se Občinski Jjudski odbor Žužemberk združi z Občinskim ljudskim odborom Novo jmesto. Vsi odborniki eo glasovali »za«. pomembna vprašanja za delavstvo. Svojo aktivnost so usmerili v številne akcije, ki so zasledovale cilj urejevanja odnosov v kolektivih, gospodarnega poslovanja podjetij In ustanov, utrjevanja delavskega samoupravljanja, ureditve stanovanjskih problemov ln družbene prehrane in stimulatlvnejšega razdeljevanja osebnih dohodkov po učinku dela. Na plenumu so kritično ocenili tudi številne slabosti v dosedanjem delu posameznih sindikalnih podružnic v postojnski občini in med dTUglm naglaslli, da nekatere organizacije še vedno ne zavzemajo samostojnih stališč do posameznih vprašanj in postajajo s tem samo podaljšana roka raznih drugih organov v podjetjih. S tem pa se krhata samostojnost sindikalne podružnice v odločanju in hkrati povezava med izvršnimi odbori podružnic ter članstvom, kar negativno vpliva na politično vlogo sindikalne podružnice kot celote. Letne konference, ki jih prirejajo v delovnih kolektivih že pred občnimi zbori sindikalnih podružnic, se bodo morale zatorej spustiti v podrobno analizo konkretnih prizadevanj sindikatov v preteklem lotu in pri tem spregovoriti o uspehih in nerešenih problemih. Kajti edinole tako bo mogoče kasneje na občnih zborih sprejeti realne in ostvarljlve programe bodočega dela. Vočjo pozornost kot doslej pa bodo moralo sindikalne organizacije posvetiti tudi izbiri novih vodstev podružnic in kadrovati v odbore mlajše ter odločne ln družbeno-potitlčno razgledane delavce. (ma) polnost, da je prijeten že sam pogled na takšen trgovski lokal z zunanje strani ter za ugodno počutje, ko človek vstopi v njegovo notranjost. Kar zadeva praktičnost določenega lokala, je to stvar večje ali manjše prizadevnosti projektanta. Arh. Modic n. pr. do podrobnosti zasliši vse želje in mnenja prodajalcev, preden se sploh loti projektiranja trgovskega lokala. Za investitorja je drugo prijetno presenečenje v njegovem načinu dela to, da je za časa izvajanja gradbenih in obrtniških del tako rekoč neprestano v osebnem stiku z neposrednimi izvajalci, pri čemer tovariško pojasnjuje zidarjem, mizarjem dn drugim obrtnikom slednji detajl, kako naj bo izveden, Iz kakšnega materiala, kje je moč nabaviti to in ono. Vzlic določenim posebnostim, ki jih terjajo načrti tega projektanta, pa s posebno skrbjo ščiti interese investitorjev, da izvajalci uporabljajo domač in cenen material. Ko pišemo te izrečene misli, se zavedamo, da ne gre za potrebo po laskavih besedah, ki so v navadi ob dograditvi gigantskih objektov. Gre namreč samo za malo, vendar pa za tisto, kar na vsakem koraku tako pogrešamo: gre za sodobno in estetsko ureditev premnogoterih detajlov zlasti v našem obalnem, tako visoko turistično razvitem področju, kajti prav vsi takšni »detajli«, kakor so n. pr. trgovske poslovalnice, upravni prostori, uradi itd., skratka, vse tisto, kamor lahko atopi turist, vsi takšni »detajli« skupaj, če jih bomo znali okusno urediti, šele lahko tvorijo pravo osnovo za privlačen tujski promet. Spet vrzel v učiteljskih vrstah Te dni so v Senožečah pokopali Ivanko Vendramin, ki je poučevala že nekaj let na osnovni šoli v Hrpeljah. V enem tednu je podlegla težki možganski bolezni. Bila je odlična učiteljska moč, ki jo bo šola težko pogrešala. Dokaz njene priljubljenosti je bil lep pogreb, ki so se ga udeležili tudi njeni stanovski tovariši iz Hrpelj in pionirji, v imenu katerih se je od polcoinice na grobu poslovil učitelj Mirko Pišek, pevci pa so ji zapeli v zadnje slovo žalostlnke. Okoli 30 vencev je pokrilo sveži grob komaj 26-letne šolske vzgojiteljice. Naj ji bo lahka domača zemlja! J, Ž. Na eni zmed sej ObLO Ilirska Bistrica so odborniki razpravljali o položaju borcev NOV. Vseh borcev in aktivistov je v lllr- Vsako zimo in daleč v spomlad srečujemo na obali majhno čredo ovac, ki pa povzročajo tudi vsako leto večjo škodo zlasti pernati divjadi (iereblcam in fazanom), ker Jim v času spomladanskega valjenja podirajo gnezda ln lomijo jajca. Vsekakor bo treba tudi neurejeno pašo ovac spraviti v sklad s splošno gospodarskimi koristmi ln navsezadnje vprašati ovčarja, kako sme brez dovoljenja vsevprek pasti svoje živali. Na sliki: ovce v teh dnoh pri prehodu ceste v Salarl pri Kopru Koprska občina pred alternativo: ali dati podjetju »Mreža« potrebna sredstva za normalno poslovanje, ali pa ga ukiniti — Ne moremo zanikati koristi, ki jih imamo od tega podjetja, ne smemo ribičev izriniti iz Kopra no, če imamo pred očmi interese potrošnikov, interese vedno bolj naraščajočega prebivalstva Kopra — če za preskrbo koprske ribarnice skrbita dve podjetji. Koper bi se kot obmorsko mesto odrekel nečemu tipičnemu, če bi ne imel ribičev, zlasti še, ker je v našem morju dovolj srebrnega zaklada, da bi jih lahko preživljal še veliko več, kot pa jih je zdaj ob našem morju. Zaradi boljše oskrbe koprskih potrošivkov s svežimi morskimi ribami in znižanje cen te vrste prehrane je pred letom koprska občina ustanovila podjetje za ulov in prodajo rib »Mreža«. Vse skupaj pa je bilo napravljeno bolj na pamet, brez prave ekonomske osnove, brez zagotovljenih osnovnih in obratnih sred- tecaj za mladince Konec tega meseca bo v Kopru prvi tečaj za mlade predavatelje iz vrst aktivnih članov Ljudske mladine. Na tem tečaju, ki ga bosta organizirala okrajna Ljudska univerza ln OK LMS v Kopru, bodo pripravili večje število mladih predavateljev, ki se bodo posvetili raznim oblikam idejnovzgoj-nega dela med mladino. Predvsem bodo ti mladi ljudje vodili klube OZN, marksistične krožke, mladinske ure in podobno. Za ta prvi tečaj mladih predavateljev v Kopru se je doslej prijavilo 18 mladincev in mladink iz vseh srednjih šol. Predavanja za člane ZROP v Hrpeljah Preteklo soboto in nedeljo so bila v Hrpeljah predavanja za člane ZROP, .istočasno -a tridnevni seminar v Obrovu. Predavanj, ki so jih opravili aktivni oficirji, kakor tudi seminarja v Obrovu so se udeležili skoro vsi člani društva. J. Ž. stev, tako da seveda podjetje kljub najboljši volji in velikemu prizadevanju delovnega kolektiva ne more odigrati tlstve vloge, ki mu je bila namenjena ob ustanovitvi. Zivotarjenje in večna negotovost o usodi podjetja je seveda kaj slabo vpflivala na delovno in splošno razpoloženje, ki je b' *NOVO NA KNJIŽNI POLICI* NOVO NA KNJIŽNI P O I. I C I -k NOVO NA KNJIŽNI POLIC!* 1 J ZcTDlCÎai ILKA VAŠTE: (Odlomek iz knjige VRNIL SE izd Morala bi peti dvoglasno z enim grlom, med dvoje ustnic položiti smeh in jok, z zobmi prikleniti pogum in strah, ki drug drugega uničujeta. Ali ne bom nevredna opekline, upornosti, mračnega veselja, bojnih spominov, širokih rok, ki so kot. toliko drugih znale ubijati in ki govore kot toliko drugih, da so tu. prave, dobre in varne, drage roke, ni jim znala ničesar povedati, ni jim ukradl i skrivnosti in jim verjela, želela je, da bi se napila iz njih, a mu ne bi nikoli odkrila svoje želje, prišla k njemu, on pa je govoril: ne hodi. približala se mu ie, pri-legnil jo je v vrtinec vonja orehovega plodu, spanec, vidiš, to sva midva, jaz in ti, še malo, še malo obdrži ta smehljaj zame in ustnah, slišiš, tako mi tiho šepetaš. Uganil sem in ugibljem in želel bi zares za zmeraj obdržali v sebi tvoj smehljaj... Gledam in to poslušam, vglo-bila sem tvoje odtise v ljubezen, mili moj, učim se te nn onmet, tisočkrat te ponavljam, kadar te ni in vidim, goriš, a ne izgoriš, žgeš, a me ne boli. Moie roke so lačne, oči že jne. nogo mi hite, sil— neiše so kot volja. Tekla sem d ■> prve tramvajske postaje... Cele dneve sem čakala. Ne znam tega Slišiš me v vetru, vem, slišiš me, moj dragi dež, ko te čakam, naj me ne zadušijo tuji koraki skoz oči, ko čakam v globini kot razpokana zemlja. Ko pa mi kane trenutek časa težko na dlan kot deset jetnikovih let, se mi zazdi, da hrepenim in s hrepenenjem objemam kot volčiča. Rušim se. Hodijo po meni, ko čakam. Tisočkrat izviram na dan. Reka ne bi znala tako. Tečem v Drino, v Savo tečem, v Donavo, v poplavo vseh rek. Srce do morja. Ljubim te, dragi, je naglas rekla, prevzela ga je neznana barva glasu, samo enkrat je tako rekla, potekla in popila orehova usta, koliko te čakam ni še pomenilo konca in konec nikoli ne traja. Vode, vode! Nagnila je obraz k pipi in požirala bogat: hladni curek. Zadovoljen je bil. Narastel je. Množine. In konca ne bo, kot da ji v sebi odgovarja, ni me treba tolažiti, kot da mu pripoveduje, govorim, ker moram, kot da se z njo prepira, teci, teci, ljubezen, je mislila in je odprla oči ,ki so postale nenadoma bolj blesteče, on pa ji je šepnil: ne glej, ničesar resničnega ni okoli naju. če sprejmeš tudi tisto, kar nisem jaz. te bo zabodlo. .. Pest. Krepka, ker si ubijala nekaj živega in toplega, ker si živa in topla in trdna, pest sejalca, vsa svetla, istočasno zreš v razpotja v trenutkih na vse štiri strani sveta, pest. ki si trda pest. kruh in srce obenem, pest kot v otroški povesti, izbriši mešamo dokaz več. da mora vendar že nekam kreniti, kam? To ie sc-c in ozvezdia, pritlikavci bodo hodili no tvoiih zanlotenih noteh. jaz grem no široki cesti, ki se mi vali iznod nog. korakam, vse W'l!iam R. Anderson: NAUTILIS 90° SEVERNO Avtor tc nadvse zanimive knjige je bil komandant prve atomske podmornice Nautilus in opisuic nadvse tvegano pot na severni tečaj pod ledenim pokrovom. Podjetje je uspelo samo zaradi tega, ker Je bila ladja opremi lena z vsemi za takšno vožn jo potrebnimi napravami, ki jih Je omogočila današnja visoko razvita tehnika. Knjigo je prevedel Anton Ra-zlnger. France Pibernik: BREGOVI ULICE Nedolgo tega je Izdala založba Lipa pesniško zbirko Franceta Plbemlka. Zbirka »Bregovi Ulice« Je pesnikov prvi samostojni nastop ln prinaša Izbor njegovih pesmi Iz zadnjih petih let. Njegova poezija pomeni iskanje zveze z našo književnostjo med obema vojnama. Pesnik ne sega po formalističnih skrajnostih, marveč ostaja vedno preprost izpovedovalec osebne in obče prizadetosti. S svojimi pesmimi Je sodeloval v Besedi, Borih, Reviji 57 In Novih obzorjih. BOM. V prevodu Jožeta Kastelica in v opremi Janeza Vidica ala založba Obzorja v Mariboru) (Odlomek iz romana IZOBČENEC. Izdala Dolenjska založba v Novem mestu v opremi Mariana de Reggia) večje noge imam, iz tebe rastem, pest, iz tvoje ceste, razpete med tolikimi severnimi tečaji... iz tebe na vse štiri strani sveta .,. To ni pomenilo nobene velike odločitve, ne, čudila se je, da .ji ni že prej prišlo na pamet, enostavno se ni spomnila, da .ie treba ukrasti nekaj dni za Branka, samo zanj, da uleši žejo. svojo ali njegovo, vpraševala se je, ali zaradi sebe ali zaradi njega, da se rešita, beživa, je rekel Branko, saj sta že pobegnila, toda ali more komurkoli biti kaj na poti, če odpotujeta za nekaj dni? Sklep je bil lahak. samo razgovor s človekom. s katerim tako lahkomiselno, nesmiselno in surovo napenja svoje odnose, v njej se jo ne- JARA RIBNIKAR nadoma pokazala dragocena nit zvijačnosti in se začela odmota-vati s hitrim optimizmom. Da ni do danes nikamor potovala, je njena stvar, vsi potujejo, prav zato, ženske gredo v kopališča, na otoke, v hribe, svet se mota. pravo preseljevanje narodov, postaje so vedno prepolne, vodno sem se čudila, mu bo rekla, kdo le in kako tako venomer potuje. In vlaki? bo vprašal, ali se ne bojiš gneče, saj ne boš dobila prostora. Vseeno, ni me strah, sa.i me tudi tako neprestano boli glava. nasvetovali so mi, naj spremenim okolico, zrak, počitka potrebujem, počitka. Počitka ocl česa. bo vprašal? Kaj ti veš za to nevralgijo, niti zdravniki ne morejo uganiti, od kod pride, nekoč jo je vprašal, ali nimaš volje do življenja, nimaš volje do življenja? in se ni jezil, skrbelo ga je. O ne. odpočila se bom. verjemi, za nekaj dni. morda za dva tedna, bom videla, če mi bo godilo, morda so kriva leta. skoraj jili bom imela osemindvajset, tu jih ie trideset, v ženski se nekaj spreminja ... Dvoje senc se je križalo na pločniku. Jana se je oddaljevala od Brankove hiše in od svoje, nikoli ni šla naravnost domov ali naravnost k njemu, o ta tvoja nrevidnost, ali ne dokazuje dvoličnosti? Toda kaj naj stori? Da nove Ivanu: nekdo drug je, ubij 'ne ... Senco je metala visoka ženska postava, legla je težko, široko in mnogo dalje kot Janina. Ali pogledate v vsakogar, ki se vam njegova senca mota pod nogami na cesti? Toda Jana jo vse videla in vse gledala. — Dober večer, — je rekla Ma-r.ia. Ni ii odgovorila. Kai nočne v naši ulici v n°do'io r? Zakaj Marija? Od kod Marija? Klobčič se je odmotaval in zapletal. Morala bi odgovoriti na nozdrav, gotovo je opazila mojo zmedenost, o ta tvoja nrevidnost. a kai nai storim, ve ženske lahko vso nrenesete ... Vse ... ..... - - —• ... -,_ a. _• - . ji:_ obzornik gi, st. 1 Iz vsebine: Slavko Jancvskl: Angelija, Ivan Goran Kovačič: Kraljestvo zlatih gričkov, Janez Refoec: Ples v krčmi, M. Ccsarlni: Prerok na oklepnem vlaku, Dosltej ObradoviO: Beg v samostan. Carver-De.iean: Krotilec mor-ki'1 psov. A. lt. Berraresl: Hudič na zemlji. Vitko Musek: Od Fellmijeve-ga Sladkega življenja« do viseon-tljevcga Rocca in njegovih bratov«, Ludovika Kalan: Svetilnik, Viktor Plemelj: Cesta tisočerih Jezer, m. Cinotti: Eksotična umetnost črne Afrike, S. Grodzienska: Zabiča, Jaccpies Derogv: Mrtvi je telefoniral, I.. Friedrlch: Kaj vemo o hormonih. Mraz In vročina v sodobnem živijo-r. ni, Ilelga Pohl: Od klepsldre do atomske ure, Rachel Carson: Morje okoli nas, Dr. A. Polenec: Leteče ribe, Domača kozmetika. še nikoli ni Trdini šlo pisanje tako od rok kakor tiste čase, ko se je preselil v novo stanovanje. V mirnem zatišju toplo zakurjene sobice so mu pod peresom rastli pisani šopki čudovitih bajk, ki Jih je deloma nabral med ljudstvom, deloma natrgal v vrtu svoje lastne domišljije. Urednik »Zvona« Leveč se mu je za pošiljke ves srečen zahvaljeval in Izpodbujal pisatelja s poročili o navdušenju, ki so ga bajke žele pri bralcih. Toliko sreče in veselja do dela Trdina že dolgo ni občutil. »Tako mi je. kakor da sem se i/, mrzlih, zoprnih viharjev in nalivov rešil v toplo sobo In mehko posteljo.« je rekel nekega večera prijatelju Andreju, ko sta se sešla v drevoredu ob vojašnici, kjer sta se sestajala, odkar Je Trdina stanoval pri .Jermane!. »No, no! Zdi se mi, da ti je tak občutek pričarala predvsem topla skrb, ki tc z njo obdaja tvoja nova gospodinja. Ali nisi rekel nekoč, da Jo je sama dobrota?« Trdina je presenečeno pogledal prijatelja. »Da — morda . ..« je potem obotavljale se priznal: »Res lepo skrbi zame in vse opravi tiho in nevsiljivo. Zjutraj, ko vstanem, me čaka na štedilniku zajtrk in vroča voda, da se lahko zaklenem v kuhinjo In umljem od glave do nog, ker je ona takrat že pri delu v gostilni. Ko se vrnem z Jutranjega izprelioda, dobim že lepo pospravljeno, prezračeno in zakurjeno sobo. Medtem ko drugI gostje ln dijaki, ki Jih imava v stanovanju, jedo v pivnici, pripravi meni južino in večerjo v gostilniški kuhinji.« »Najbrž zato. da drugI ne vidijo posladkov, ki jih dolaga tebi,« ga je podražil Andrej. »Ze morda,« Je priznal Trdina nekoliko v zadregi. »AH pa te rada vidi v svoji bližini.« »Dolgčas Ji je po možu, to Je menda res. Same Jo je strah. Se služkinje nima, le postrcžnico.« »Pasti, prijatelj! Takale usmiljenja vredna vdova ti utegne postati nevarna!« »Eh. lepo te prosim! Menda ne misliš, da bi se mogel zaljubiti v tako preklasto žensko!« »Zakaj pa ne? Mož najinih let presoja ženske drugače kakor dvajset let mlajši moški. Zaljubiš se lahko v vsako frfro. za zakonsko ženo pa si je ne poželiš. Frfre so zahtevne in potrebujejo očetovsko dobrega moža. Mi, zreli moški, pa smo povečini kakor veliki otroci ln si želimo maie-rinsko skrbnih žena.« Trdina je prijatelja molče pogle- (Odlomki iz knjige NAUTILIS 90° SEVERNO. V zbirki Globus izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Prevedel Anton Razinger, opremil Savo Sovre) Na poli proti Seattlu sem premišljeval o mnogih stvareh, najbolj pa sem se ukvarjal z vprašanjem tistega curljanja v kondenzatorju. O njem smo poročali v Washington v pomirjajočem tonu. toda očitno je bilo, da ga nismo zaustavili. S Paulom Earlyjem sva se posvetovala po večkrat na dan in iskala rešitev. Kadarkoli smo izpluli za nekoliko ur iz Seattla, smo sami ali s strokovnjaki iz San Franclsca raziskali vse mogoče možnosti, toda vse je bilo brez uspeha. Spomnil sem se na pogovor, ki sem ga imel pred leti neko nedeljo popoldne s svojim tastom, ki je raziskovalni kemik v nekem velikem podjetju. Tedaj ml je šinila v glavo neka ideja. Bila je smešna, neverjetna, nora misel. Toda, sem si mislil, saj smo poskusili že vse drugo. Zakaj ne? Poklical sem v kabino Paula Earlyja. »Paul,« sem dejal, »ko se vrnemo v Seattle, pošljite vaše ljudi v civilnih oblekah na razne bencinske postaje po mestu. Vsak naj kupi po več škatel tiste snovi, ki jo vlivajo v avtomobilske radiatorje proti puščanju. Menda jo imenujejo »zaustavljalec curljanja«.« Earlyjeve ustnice so se našobile v rahel nasmeh. Videl sem, da ne ve, ali mislim zares ali ne. 'Mislim zares, Paul,« sem rekel. ■ Zberite okrog trideset galon tiste tekočine. V eni škatli je je nekaj manj kot en liter, zalo jih bo treba nakupiti veliko število. Možem pa povejte, da ne smejo reči, od kod so. Za strogo zaupnost tega opravila Je več razlogov.« »Razumem, kapitan,« Je odgovoril Early navdušeno. Sprevidel je, da se ne šalim. »Ko boste Imeli tisto reč na podmornici, že veste, kaj početi z njo. Vlijte Jo v kondenzatorske naprave prav tako, kot bi jo v avtomobilski radiator, Priskrbite pa je toliko, da bomo imeli še zalogo za vožnjo.« Izvedbo tega načrta je poveril Earlyju Stuartu Nelsonu. Po pristanku je odšlo na kopno pol ducata mož v civilnih oblekah. Prepričan sem, da so pokupili prav vse škatle »za-ustavljalca curljanja« v Seattlu. Na Nauttiusa so Jih znosili HO in pod Earlyjc-vlm nadzorstvom so jih polovico izpraznili v kondenzatorskl sistem. Kakšen pogled! Earlyjevl lju- dje izlivajo iz majhnih, niti dva dolarja vrednih Skatel tisto tekočino v atomsko podmornico, ki je vredna sto milijonov dolarjev in ki je tehnično najbolj popolna ladja na svetu. Za nas po to ravnanje ni bilo prav nič smešno, temveč nadvse resno. Vedeli srno, da gre verjetno za samo potovanje čez tečaj. WILLIAM R. ANDERSON Ob vrnitvi na Nautilusa sem našel na njem kapitana Jacka L. Klnseya (ta ni v nobeni zvezi s pokojnim strokovnjakom za spolna vprašanja, kl se je enako pisal), psihiatra, ki je sodeloval v podmornlškem načrtu Polaris. Doktor Klnsey, eden redkih usposobljenih podmornlšklh zdravnikov v mornarici, je bil tudi del »operacijskega načrta za prikrivanje«. Ta naj bi mornariške kroge prepričal, da smo res namenjeni na dolgotrajno vzdržljlvostno podvodno vožnjo, da bi zbirali podatke za program Polaris. Dozdevno naj bi proučeval »probleme«, ki se pokažejo, kadar so ljudje izpostavljeni naporom pri nenavadnih okoliščinah med dolgim podvodnim križarjenjem. Pozneje sem Izvedel, da mu je pri prvem vkrcanju neki podčastnik rekel: »Ze dobro, gospod doktor, ob začetku vožnje nas lahko vi položite na d>-van, toda preden bo minila, bomo položili mi vas nanj.« Ker v podmornici divana nismo imeli, ta reč nikoli ni bila popolnoma razjasnjena. Pred tem Je prišlo na Nautilusa že mnogo dobromiselnih psihiatrov, da bi proučili to ali ono, toda posadka nikoli nI mogla jemati teh študij za- (Nadaljevanje na 8. strani) m •v. , - * P: ' & HBH dal, odgovoril mu pa ni. Le mislil si je: Seveda! Andreju je lahko filor.o-firati o ženskah. Vzel je svojo Berto iz ljubezni in menda se nI nikoli Ue-sal. Berta Je mirna, ljubezniva žena, vzorna mati dveh zdravih dečko* In skrbna gospodinja. Blagor Andreju! Saj v svojem zasebnnm življenju nI poizkusil še nič hudega . .. Jaz pa — meni gre vse narobe. Moja prva lju bežen Itadoslava — Francka Starci tova se mi Je odrekla in si l/.bralJ samsko življenje. Drugemu dekletu, ki me je resnično ljubila — Ceni Somšičevi — sem se hedasto sam Izneveril in vzel neljubljeno dekle za ženo — Francko Volšakovo ... O, še danes me peče vest, ker sem tako brezsrčno ravnal z ženo, ki ml je podarila dva otroka. Dobra usoda je vse tri iztrgala iz mojega življenja — sai jih nisem bil vreden. Tista leta na Roki sem živel precej razvratno življenje. Trma ln nestrpnost sta ml preprečili srečo z drugo žensko, ki sem jo v življenju resnično ljubil— —z Zlnko. . . Ne, jaz nisem moški, ki bi mogel osrečiti žensko — kaj šele zakonsko ženo! Kakor zaletav otrok sem . . . Da spravi pogovor v drugo smer, je rekel: »Leveč mi je pisal. Jezi se na našega tiskarja Ivana Krajca, ker mu ne pošilja knjig, ki jih založi, na ogled, da bi jih razglašal v »Zvonu«. »Saj to res ni prav.« »Seveda ne. Potem pa Lipež Hader-lapež v »Slovencu« očita »Zvonu«, da nalašč molči o novih slovenskih knjigah.« »Veš kaj? Zdi se mi, da postaja klerikalna gonja proti naprednim listom vedno hujša.« »Saj tudi je. Sovraštvo kar sršl iz, njih. To ic vse zasluga teh zagrizen ' cev pri »Slovencu«: Marn, Kržlč, Ale šovec in tisti Lipe Iladerlap. ki se Je menda že opletal okrog liberalca Hribarja, dokler mu ni dal brce.« »Lipe Iladerlap — kako more imeti nekdo tako značilno Ime! Lipe! Tako pravimo bedaku. In Iladerlap! To bi se reklo po naše prepirljiva cunja.« »Prepirljiv Je res. ln cun.last pijanec tudi. SlužI tistemu, ki ga primakne bliže pijači. Tistega, ki mu je prej dobroto izkazoval, pa zasuje s psovkami.« »Se dobro, da Slovenčeve peteline zadržuje roka miroljubnega škofa Pogačarja. To je res naroden mož. Koliko si je prizadeval, da spravi Wolfov slovensko-nem.ški slovar s slepega tira! Pa se mu ni posrečilo.« Trdina je prikimal: »Hribar mi je povedal, da je Po-gačar uredništvo slovarja spet ponudil Levstiku. Ampak Levstih trmasto vztraja na svojem načrtu za obširen znanstveni slovar in je ponudbo za krajši, poljudne.lši slovar v obsegu Wolfovega nemško-slovenskega odklonil.« »Levstikove trme nihče ne stare.« »Jaz pa mislim, da Levstika razumem: Če ne bomo izrabili Wolfove-ga fonda, Slovenci nikoli ne spravimo vkup toliko denarja in energije, da si omislimo velik, znanstveno zasnovani slovar. In prav v političnem zatišju zadnjih let. ko so se mlado-slovencl in staroslovencl združili v odporu proti socialnodemkralsklm delavcem, ki so se začeli uveljavljati na taborih, prav v tem času »sloga-štva« bi bila prilika za vzajemno delo vseh naših znanstvenikov. Seveda Levstik sam bi dela ne zmogel, čeprav Je morda danes naš najboljši jezikoslovec — dasl le amater. Sicer pa so mi pravili, da se je že lansko leto na pobudo dr. Vošnjaka začelo spet nekaj plestl okrog slovarja. Menda vodi slovarski odbor vseuči-liški profesor dr. Gregor Krek. Upam, da ne bo spet vse skupaj zaspalo ali se razbilo ob previsoko letečih načrtih.« »No, vsekakor bi bil boljši vrabec v roki kakor golob na strehi.« »Hm. Recimo.« Naletavatl so začele velike mokre snežinke in prijatelja sta se kmalu poslovila. Andrej je krenil proti domu. Trdina pa si je otrkal sneg s škornjev in vstopil v pritlično kočlco, kjer Je krčinarica Jermanca. Odšel je naravnost v kuhinjo in odprl vrata brez trkanja. To je slika atomske podmornice Nautilus, ki je leta 1058 odplula skozi temno vodovje zaliva Puget na severnem koncu tlhomorskega obrežja ZDA proti severu z dvema zgodovinskima nalogama. Prva naloga je bila prodor pod arktičnim ledom na Severni tečaj, druga pa prvo transpolarno potovanje iz Pacifika v Atlantski ocean. Resnični cilj potovanja so držali v veliki tajnosti in je vedel zanj samo poveljnik Meto Janovski: NABREKLE ZVEZDE V založbi Borec je izšla te dni knjiga makedonskega pisatelja, ki jo je prevedel Severln Sali. V svojih delih opisuje Meto Jovanovski najraje va-Skega človeka iz časov NOB pa tudi zdajšnjega makedonskega kmeta. Z veliko prizadevnostjo spremlja siromašnega kmeta v njegovi preobrazbi iz predvojne zaostalosti v nova napredna obdobja sedanjosti. Vse te vrline je moč zaslediti tudi v Nabreklih zvezdah, BOLNICA »FRANJA« — Dokazi Izdala založba Borec. S knjigo o bolnici Franji se je hotela založba Borec oddolžiti vsem tisUm partizanskim borcem, ki so se v njej zdravili, ki so v njej umrli, prav tako pa tudi vsem zdravnikom ln domačinom, ki so tako požrtvovalno skrbeli za to bolnišnico. Knjiga je izšla v zbirki Dokazi in jo je uredil dr. Viktor Volčjak. m S sezono 1960 se je Izola uvrstila po šele triletnem, obnavljanju in razvijanju turizma med pomembnejša slovenska turistična središča, S 'številom turistov in nočitev je prekosila célo vrsto krajev, ki se ukvarjajo s turizmom že dolga leta ali celo desetletja. In kar ni nič manj pomembno je to, da je znala pritegniti tudi lepo število inozem-cev. Zasluge za to sta si pridobila v prvi vrsti turistično društvo in podružnica urada .»Slavnik«, 'Uspelo jima je organizirati 62 zasebnih turističnih sob s 124 posteljami in skupaj z ObLO zainteresirati za Izolo vrsto delovnih kolektivov, ki so že zgradili tam svoja počitniška naselja, ali jih šele pripravljajo. Skupaj s hotelom »Zora« je bilo lani turistom na voljo 147 sob z 274 ležišči. Teh kapacitet se je poslužilo skupaj 4371 gostov, od teh 3846 domačih in 885 tujih. Nočitev so dali domači gostje 19.306, a tuji 2301, kar dá skupaj leno število 21.607 nočitev. Tuji gostje so predstavljali 18 Juro Kislinger: IZLET Mladinska igra »Izlet« obravnava sodobno problematiko in ob zanimivem in zabavnem dogajanju prikazuje tudi težave in tegobe življenja ter ljudi, ki take težave povzročajo. Igra naj bi učila z dobro voljo prenašati in premagovati težave in nasprotovanja ter naj bi otroke navajala k pametnemu in pravičnemu razsojanju. Delo je izdala Mladinska 'Knjiga v svoji zbirki Mladi oder. Jannis G. Sfakianakis: GOSPODAR NA VATHERNI To delo sodobnega grškega pisa-'telja je izdala mariborska založba Obzorja, prevedel pa ga je Marijan Tavčar. Roman je sodobna epopeja kmetskega življenja na Kreti, bednega življenja in pehanja tamkajšnjih ljudi. To svojevrstno življenje nam razgalja pisatelj v vsej življenjski pestrosti in krutosti. Delo je vseskozi zanimivo in napelo branje. Tone Seliškar: JERNEJCKOV ODRED Založil Zavod »Borec«, opremil in ilustriral pa je knjigo Janez Vldie. Na svoj prikupen način pripoveduje pisatelj Seliškar o odredu pionirja Jernejčka, ki je zbiral podatke o sovražniku in hrano za partizane in vse to skrivaj nosil borcem. Marsikdaj pa je Nemcem zagodel tudi kaj neprijetnega. Po knjigi bodo pionirji prav gotovo radi posegli. Branko Čopič: NE JOČI, BRONASTI STRAŽAR Mladinska založba je v svoji knjižni zbirki Školjka izdala te dni delo bosenskega pisatelja, ki ga je v slovenščino prevedel Janko Moder. »Ne joči, bronasti stražar« je nekakšno nadaljevanje romana o dogodivščinah partizanskega komandirja Nikoletine Bursaea. Nikoletina, ki je padel v peti ofenzivi, se je svojim ljudem pridružil le še kot bronasti kip, kot simbol njihovega boja v preteklosti in v prihodnosti. Čopič je spletel duhovit roman o spoprijemu starega z novim, njegovo pripovedovanje je sočno, neposredno izpovedno pristno in umetniško prepričljivo. 5 BOTAC je v Foweyu, kjer naklada tovor za Philadelphio. BLED je prispel 24, januarja na Ke-ko ter odpluje 28, januarja za Koper in New York. BOHINJ je odplul 13, januarja iz New Yorka za Koper, BOVEC je prispel 10. januarja v New York. DUBROVNIK je odplul 17. januarja iz Gdanskega za Benetke, kamor prispe 5. februarja, GORANKA je odplula 23. januarja iz Alexandrie za Karachi in Bombay, GORENJSKA je na Reki, KOROTAN je odplul 15, januarja iz Adena za Japonsko, LJUBLJANA Je odplula 21. januarja v Zdanov. MARTIN KRPAN naklada v Sfaxu za Ulclnj, PIRAN je odplul 18. januarja iz Bakra v ZDA. POHORJE je odplul 15. januarja iz Adena na Japonsko, BOG je plul 16. januarja skozi sueški kanal proti Japonski. TRBOVLJE manevrira s tovorom v zahodno-ameriških pristaniščih in bo 15. februarja odplula v Sredozemsko morje. ¿ELENGORA je prispela 26. februarja v Suhoi Liman. držav iz Evrope, Amerike, Afrike in Azije. Po vrstnem redu števila gostov je bilo 312 Italijanov s 410 nočitvami, 270 Avstrijcev s 784 nočitvami, 139 Zahodnih Nemcev s 715 nočitvami, 40 Vzhodnih Nemcev s 66 nočitvami, 35 Francozov z 69 nočitvami, 23 Angležev z 38 nočitvami, 18 Švicarjev s 24 nočitvami in 17 Nizozemcev z 98 nočitvami. Ostali so bili Švedi, Belgijci, Grki, Madžari, Američani, Norvežani, Kanadčani, Španci, Kubanci in Indone-zijci. Slaba stran sezone je bila v premajhni kapaciteti restavracij. Zaradi tega je ObLO sklenil najprej razbremeniti restavracijo hotela »Zora« in restavracijo »Turist« Iz ustanovitvijo restavracije družbene prehrane z zmogljivostjo okoli 300 abonentov in gostov, premestitvijo gostišča »Ribič« v prenovljene prostore bivšega gostišča »Istra« ter zgraditvijo restavracije zaprtega tipa za letoviška naselja v Simonovem zalivu z zmogljivostjo okoli 250 gostov. Sredstva za zadnjo dajo kolektivi. Mimo tega bodo kolektivi Anhovo, Titan iz Kamnika, Ljudska pravica iz Ljubljane in Ljubljana-center zgradili letos še 37 novih počitniških hišic, eno pa gradi iz lastnih sredstev izolsko turistično društvo. Vse dosedanje in nove investicije v počitniške domove in naselja predstavljajo znesek nad 150,000.000 dinarjev. Tako bo v Simonovem zalivu ver- jetno že ob višku letošnje sezone delovnim ljudem na voljo okoli 600 ležišč, medtem ko bodo zasebne sobe in sobe hotela »Zore« v mestu namenjene pretežno individualnim in tujim gostom, Mimo tega je za daljšo perspektivo v načrtu graditev še drugega hotela. Da bo Izola mogla nuditi domačim in tujim turistom res vse potrebno, bo seveda treba poskrbeti še za primerne nasade drevja in cvetlic v Simonovem zalivu, za sprehodno gostilno v okolici in za primerne zabavne in kulturne prireditve. To zadnje bo v prvi vrsti naloga turističnega društva. Društvo in »Slavnik« pripravljata zdaj z vnemo propagando za novo sezono, ki bo nedvomno še uspešnejša kot lanska, ko je turizem močno oviralo slabo vreme, R. R. Turistično olepševalno društvo v Planini pri Rakeku je še mlado, vendar je doseglo že lepe uspehe. Preteklo leto je poskrbelo za olepšanje kraja in razpisalo ter razdelilo nagrade za ocvetli-čenje v skupnem znesku 20.000 dinarjev. Še prej je obvarovalo Ravbarjev stolp pred razpadanjem, nato pa napravilo dohod do Planinske jame, izvirka v Postoj- Idilični zaliv Sv. Simona v Izoli vedno bolj obkrožajo počitniške kolonije delovnih kolektivov Slovenije for!erefii Prve skupine inozemskih turistov bodo letos začele prihajati v Portorož že v drugi polovici marca. Na upravi največjega piranskega gostinskega podjetja, hotela »Palače« v Portorožu so povedali, da pomeni prihod prve letošnje skupine turistov iz Zahone Nemčije in iz Švedske 22, marca tudi začetek neprekinjenega polnjenja hotela z gosti iz tujine do prvega viška v aprilu in potem vso glavno sezono in še pozneje do sredine oktobra. Direktor hotela »Palače« Ado Cvirn se je pred kratkim vrnil z dolgega potovanja po državah Severne in Zahodne Evrope, kjer mu je uspelo skleniti ugodne aranžmaje s tamkajšnjimi potovalnimi agencijami, ki bodo pošiljale goste v Portorož. Tudi direktor hotelskega podjetja »Central« v Portorožu julij Guštin je med svojim potovanjem po Evropi uspel zagotoviti skoraj polno zasedbo kapacitet svojega podjetja. Interese hotela »Metropol« v Piranu pa bo tudi letos zastopal pri inozemskih partnerjih še turistični sektor avtoturističnega podjetja »Slavnik« Koper. Zal bodo zastopniki tega podjetja odpotovali na sklepanje pogodb in sploh ponujanje prostih kapacitet inozemskim potovalnim agencijam šele konec tega meseca. Jule ni ponikajoče Pivke pod novim imenom Unca, in ureditev poti po sami jami do sotočja Pivke in Raka. Veliko teh del so opravili društveni člani s prostovoljnim delom. Tudi za letos pripravlja društvo živahno aktivnost. V prvi vrsti želi najti način in sredstva za elektrifikacijo jame do konca dostopa. V propagandne namene bo izdalo več tisoč razglednic jame. Razpisalo bo zopet nagrade za olepšanje kraja, postavilo bo reklamne in orientacijske table za jamo in skušalo pridobiti čimveč zasebnih turističnih sob. Mimo tega ima društvo še druge načrte, ki pa so odvisni od vprašanja, kakšna bo bodoča usoda Planinskega polja. Znano je, da imamo med drugimi načrti za nove slovenske hidrocentrale tudi zamisel centrale pri Vrhniki, katero bi napajalo akumulacijsko jezero, ki naj bi nastalo na Planinskem polju. Vendar spada ta zamisel med zadnje, ki jih bo mogoče uresničiti, zaradi tega bi se tudi investicije za restavracijo in taborišče pri izviru Unca po vsej verjetnosti še mogle amortizirati, R. V pripravah na turistično sezono je tudi letos dal predsednik ObLO Davorin Ferligoj pobudo za vrsto posvetov, na katerih razpravljajo turistični delavci s področja občine Piran o aktualnih problemih in sprejemajo tozadev- NAMESTO DOMAČEGA — TRŽAŠKI FELJTONČEK Tržačanom, pa tudi drugim sprehajalcem po tem velikem mestu, se včasih tudi nasmehne sreča, ki ni vedno zaprta samo za steklenimi izložbami. Nedavno tega sem prikolovratil na tisti trg, kjer stoji na visokem marmornem stebru pozlačen kip Madone, Menda je to Garibaldijev trg. Nisem toliko doma v Trstu, da bi to vedel z gotovostjo. No, in tam se je gnetla gomila ljudi okoli neke zanimivosti. Preril sem se bliže. Črnolas, sila zgovoren m.ožakar je kričal v množico, naj vendar ne zamudi nenavadne priložnosti. Samo sto lir stane srečka, ki utegne človeka osrečiti za vse življenje. Neke vrste tombola, ali bolje — srečolov. Improvizirani šotor, pred katerim se je kljub burji dostojno potil prodajalec srečk, je bil ves okrašen s svetlimi predmeti, dobitki. Od preprostih igračk in galanterijske robe do etiketiranih steklenic likerjev, tekstila in podobne krame, vse to je čakalo na srečne dobitnike. Ob šotoru pa je bilo videti še bolj mikavne reči. Televizijske in radijske sprejemnike in celo ličen avtomobil. Ljudje so se pehali v ospredje, ku.povali srečke in se bolj ali manj razočarani umikali iz gneče praznih rok, ali kvečjemu z neznatnim dobitkom. Opazoval sem veseli, drhteči vrvež, iz katerega se je izluščila žena in pomolila prodajalcu srečk kovanec za sto lir. V zameno je dobila srečko, na kateri je bila številka in podoba nekega mesta. Ko je mož prodal določeno število srečk, je zavrtel nekakšen boben, segel vanj in oznanil, katere številke so izžrebane. Izvlekel je tudi številko srečke, ki jo je bila kupila neznana ženska. Zardela je od iznenadenja. Prodajalec ji je pomolil snop kuvert. »Izberite si eno izmed kuvert. V njej je označen dobitek, ki ste ga zadeli!« S tresočo roko je žena segla po kuverto. Preden jo je utegnila odpreti, jo je prodajalec zadržal in se ji sladko smehljal v obraz: »Stojte! Ne odprite še kuverte! Vprašam vas, ali ste voljni prevzeti katerikoli dobitek, ki jih vidite tukaj razstavljene in ki vam ga izberem, jaz, namesto tistega, ki je označen v kuverti?« »Ah, kaj bi izbirala! Kar tisto mi dajte, kar sem zadela!« »Dobro premislite! Hočete tole lepo lutko, ki hodi in se oglaša?«, je prigovarjal prodajalec. »Nimam majhnih otrok, zakaj ■mi bo lutka?«, se je branila žena. »Dobro, dam vam steklenico, ne, dve steklenici likerja, ki si ga lahko izberete sami!« »Nobeden od mojih nima te dni rojstnega dneva, da bt ga razveselila z likerjem,« je odklanjala dobitnica. »Prav! Glejte, signora, potem vzemite tole iiolneno odejo. Lahka kakor peresce. In toiila, topla! Pura lana!« Do žene se je prerila druga, mlajša ženska, jo prijela za komolec in ji začela prepričljivo prigovarjati: »Bodite pametni, cara signora! Odeja je vredna med brati osem tisoč lir. Za srečko ste plačali borih sto. Kaj pa, če je v kuverti nakazilo le za kak glavnik, zobno pasto ali kaj še bolj neznatnega. Na vašem mestu bi vsak pameten človek vzel ponujano odejo!« Dobitnica je v trenutnem dvomu ošvrknila z očmi v šotoru razstavljene dobitke. Pogled ji je .zaplesal po tistih najmanj vrednih. In se je odločila: »Va bene, pa mi dajte odejo!« »Prav! Toda opozarjam vas, da bo dobitek, ki je označen v zaprti kuverti, potem moj in se ne boste mogli več premisliti! Morda sem napravil slabo kupčijo. Vendar je potrebno za reklamo tudi r kaj žrtvoimti!« Z mešanimi občutki je žena tlačila volneno odejo v veliko »bor-šo«, prodajalec pa je z do ušes razpotegnj enim smehom odprl kuverto, v kateri je bilo nakazilo za — televizijski sprejemnik. Zlobni jeziki prainjo, da sta bila tista ženska, ki je dobitnico pregovorila, naj sprejme volneno odejo, in prodajalec srečk v »poslovni zvezi«. Vprašati je ni mogel nihče, ker je skrivnostno izginila. Jaša ISij IS) Ob vsej dejavnosti gostinskih podjetij postojnske občine okrog uvedbe postrežnlne Je moč že danes izreči nekaj pripomb. Prvič, zdi se, da je zaračunavanje približnega odstotka postrežnine skorajda nevzdržno .in je vprašanje, do kolikšne stopnje ga bodo potrošniki tolerirall. Kajti nekaj je ob vsem tem jasno: postrežnina je nagrada za postrežbo! Zato lahko potrošnik zahteva z vso pravico, da se mu zaračuna samo tolikšna postrežnina, ki vsestransko ustreza kvaliteti postrežbe. Drugič, cena in postrežnina postajata z uvedbo servisa dva povsem samostojna elementa, ki nimata nič skupnega. Zato je nujno, ne sklepe. Kot prvi problem je letos v obravnavi vprašanje reorganizacije turistične službe, da bo kos vedno zahtevnejšim nalogam. Tako so na posvetu pretekli teden že ugotovili, da je nujna združitev obeh turističnih društev v občini v eno društvo. Za združitev govorijo predvsem naslednji razlogi: celotno obalno področje piranske občine je letoviško področje, na katerem nastopajo popolnoma istovetni problemi, torej stojijo tudi pred člani turističnih društev popolnoma istovetne naloge. Združitev bo zato pomenila zagotovitev večje uspešnosti delovanja društva. Ne samo, da bo z združenimi sredstvi in prizadevanji mogoče doseči več, kot je lahko doseglo doslej vsako društvo samo zase, temveč tudi odpade vsakršno — pa čeprav nehoteno — medsebojno križanje interesov in akcij, kar je nujno šlo vselej na škodo turizma kot celote. Edini pomislek, ki je govoril proti združitvi obeh društev, je narekovala bojazen, da bi se društvo na ta način utegnilo oddaljiti od dosedanje povezanosti s svojim članstvom. Da bi to nevarnost preprečili, naj bi društvo imelo v vsakem letovišču občine (vsekakor pa vsaj v Piranu, Portorožu, Luciji in Strunja-nu) svoj krajevni odsek, ki bi skrbel za čim uspešnejše- delo med članstvom društva v tistem kraju. Na posvetu so priporočili, naj bi bil pričakovani občni zbor obeh društev že skupen in naj bi se na tem zboru članstvo izreklo za ali proti združitvi. Jule da se potrošniku ob Izdaji računa jasno prikaže na primer cena zapitka posebej in višina postrežnlne posebej. In tretjič, vse kaže, da je ob uvedbi tega ukrepa na Postojnskem znova stopil v ospredje problem kvalifikacij vodilnega gostinskega kadra, ki se vsaki novosti prilagaja 7. izredno težavo. Mar to dejstvo ne daje slutiti, da je nujno vsaj danes, ko se obeta turizmu in gostinstvu na postojnskem kraškem turističnem prostoru tako sijajen razvoj, ukreniti vse potrebno, da se kar najhiU-eje kvalitetno ojača tudi gostinsko osebje? (ma) SENA IN DOM it ZDRAVSTVO BN VZGOJA it OTROK M DRUŽINA tV ŽENA IN DOM it ZDRAVSTVO 8N VZGOJA * OTROK SN DR OKRAJNI PRIPRAVLJALNI ODBOR JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER SPREJEL OKVIRNI PROGRAM O podrobnostih letošnjih velikih pionirskih iger smo že pisali v naši novoletni številki, zato se bomo omejili samo na nekatere ugotovitve našega okrajnega pripravljalnega odbora, ki je pred dnevi sprejel okvirni program Naj poudarimo, da so se v »Jugoslovanske pionirske igre« vključili tudi otroci in mladina našega okraja. Uspela izvedba lanske enoletne akcije naših otrok zagotavlja tudi letošnji manifestaciji, ki bo imela izrazito estetsko-mo-ralni poudarek, nedvomni uspeh. Okrajni pripravljalni odbor je pri vključevanju svojih članov upošteval vrsto strokovnjakov z vseh področij našega javnega življenja: likovni umetniki in glasbeni strokovnjaki, izkušeni pedagoški in družbeni delavci ter zastopniki političnih organizacij — predvsem organizacije SZDL. Občinski programi pa nalagajo osrednjemu odboru ob skrbi za kvaliteto tudi nalogo koordiniranega delovanja in povezovanja glavnih področij dela: likovne vzgoje z zgodovino, glasbo in z drugimi oblikami kulturno-umet-niškega udejstvovanja, v programih občinskih odborov pa med drugim ne bodo smeli zapostavljati povezovanja z gospodarskimi organizacijami, ki naj bi po že preizkušenih metodah pomoči naši otroški organizaciji zagotovile materialno osnovo. In končno — pri sestavljanju novih programov ne bi smeli pozabiti na povezovanja večine delovnih nalog s programi Iz preteklega leta, saj bodo »Jugoslovanske pionirske igre« v marsičem le nadaljevanje lanske enoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov. Povezava odborov pionirskih iger z odbori za izvedbo programov 20-letnice oborožene vstaje pa tvori, razumljivo, izhodišče vsega dela v tem letu. Okvirni program delovnih enot pri okrajnem odboru pionirskih iger je osredotočen na glasbeno in likovno vzgojo. Tako je glasbeni sosvet pri okrajnem svetu Svobod prevzel glasbeno plat iger ter bo to enoletno akcijo povezal predvsem z glasbenim festivalom mladinskih pevskih zborov v Celju. Občinske glasbene revije in končno okrajna revija bodo nudile tako za osrednji odbor kakor za občinske odbore iger hvaležno • torišče dela. Vodja te delovne enote je znani glasbeni pedagog Miran Hasl. Izredno obsežen program pa je sprejela delovna skupina za likovno vzgojo, ki jo vodi akademski slikar Miro C e t i n. Program pa obsega razen napovedi množičnega uresničevanja vseh ciljev likovne vzgoje in najboljših oblik dela formiranje mreže pionirskih likovnih krožkov, ki bodo vsklajeni z učnim programom. Aktiv likovnih pedagogov bo poskrbel, da bodo postali likovni krožki stalna oblika dela, ker bo le tako moč seznanjati pionirje dokaj temeljito z najrazličnejšimi likovnimi tehnikami. Podobne naloge bodo ob poudarku povezovanja bližnje in daljne preteklosti s sedanjim obdobjem socialistične graditve prevzel tudi aktiv zgodovinarjev, koprski muzej, taborniki, LMS, LT ter drugi, ki bodo povezali svoje aktivnosti z vsemi letošnjimi jubilejnimi prireditvami. Okrajni odbor pionirskih iger se je zavzel tudi za izdajo skupnega biltena vseh prireditev, te- -čajev in programov v celoti, da bi se v bodoče izognili škodljivi dvotirnosti pri delu s pionirji. Tali bilten pa bi bil v veliko pomoč tudi občinskim odborom. Okrajni odbor pionirskih iger bo v ta namen zaprosil podružnico koprskega Društva novinarjev Slovenije, da bi profesionalni novinarji • sprejeli redakcijo tega biltena. (bb) I 1 MI v s §p§ Preprosta in gladka dvodelna obleka za svečanejše priložnosti. Obleko poživi večvrstna, po možnosti tudi večbarvna ogrlica Zivmo v času, ko se moda hitro menjuje in diktira zlasti ženskemu spolu, kako naj se obleče, obuje in -jfrizra, da ne bo vzbujal pozornosti Pranje spada med težka opravila gospodinje. — To je bilo nekoč. — Danes Vam sodobna pralna sredstva to delo znatno olajšajo. Detergent OSKAR je Vaš dober pomočnik pri težkem delu! — OSKAR pere hitro, uspešno in je poceni! Za belo in pisano perilo OSKAR, — za volno, svilo, najlon in perlon detergent »PERILO« Zavijanje kruha ni luksuz, temveč nujna potreba. Tega bi se morali zavedati prodajalci in potrošniki. V specializiranih prodajalni-cah kruha so že ločili blagajno od izdajanja kruha, tako da oseba, ki ima opraviti z denarjem, ne izdaja kruha in obratno. Toda kupec ne prijema denarja z rokavicami, ko plačuje kruli, s potrdilom o plačanem znesku dobi v roke nezavit kruh. Zelo pogo-stoma roma štruca kruha v mrežo k zelenjavi in nato na poti domov pobira prah. Še slabše ravnajo s kruhom v prodajalnah, ki poleg kruha prodajajo še druga živila. Predvsem velja to za mlekarne. Prodajalka prijema z rokami denar, kruh in steklenice za mleko, ki se jih na debelo drži prah. V majhnem prodajnem prostoru ob velikem prometu zlasti v jutranjih urah ena sama prodajalka pač ne more rešiti tega vprašanja. Vse bi bilo dosti enostavneje, če bi iz pekarn razna-šali po prodajalnah že zavit kruh. Pekarne do zdaj niso sprejele Priporočil, foaj zavijajo kruh. Zato so začeli v Državnem sekretariatu za blagovni promet pripravljati uredbo o prodaji zavitega kruha. Za zdaj še ni pogojev, da bi povsod zavijali kruh v celofan- ske ali papirnate vrečke, ker bi to kruh znatno podražilo in zvišalo stroške trgovini. Zato bo z uredbo predpisano le embalira-nje kruha na prevozu od pekarne do prodajaln. Kruh bodo morali prevažati tako, da bo izključen vsak dotik. Uredba pa bo obvezovala vse samopostrežne trgovine, da bodo morale takoj pri četi s prodajo zavitega kruha. Ljubljanska špecerijska samopostrežna trgovina je sicer že zdavnaj uvedla prodajo zavitega kruha, vendar bi taki embalaži lahko marsikaj očitali. Štruce so ovite z ozkim tankim papirnatim trakom, ki je samo toliko širok, dR lahko štruco primemo na tem mestu. Prav gotovo bo marsikateri kupec rad dodal k ceni za kruh še kakšen dinar za vrečko, ker bo potem zagotovo vedel, ds se ni kruha še nihče dotikal pred njim. Cilj te uredbe je, da postopoma preidemo na splošno obvezno prodajo zavitega kruha. Nova uredba daje pravice in možnosti ljudskim odborom, da sami izdajajo uredbe o obveznem zavijanju kruha na> svojem področju in da rešujejo to vprašanje glede na obstoječe razmere skupaj s pekarnami in s prodajno mrežo. (Po »Sodobnem gospodinjstvu ;> Medtem ko pripravljajo šole in razna društva v notranjosti Slovenije vrsto tečajev in zimskih kolonij, da bi šolski otroci preživeli zimske počitnice v smehu in športu sredi zasneženih pokrajin (in pri tem so šle šole v okraju Ljubljana celo tako daleč, da se bodo semestralne počitnice ravnale po snegu: če ob zaključku s svojo preveč opazljivo zaostalostjo. To nc velja samo za kapitalistične dežele, marveč tudi za nas. Tudi naša delovna žena, pa naj bo name-ščenka, gospodinja ali delavka, ima vso pravico biti čedna in prikupna, čeprav bi bilo seveda napačno loviti se za nekaterimi modnimi norostmi, ki se pojavljajo kot očiten izraz dekadence v kapitalističnem svetu. Vsakokratna moda nudi več variant v oblačilih, čevljih, pričeski itd. V teh variantah more najti vsaka žena nekaj sebi primernega, kar bo ustrezalo njenemu načinu življenja, postavi, obrazu, starosti. Prav tu pa prihajamo do nečesa, kar pri nas malo ali premalo upoštevamo. Vsak dan moremo srečati žene in dekleta, ki so se sicer prilagodile modi, a si niso iz njenih variant znale izbrati tistega, kar bi jim ustrezalo. Nikakor ne moremo zahtevati od vsake naše žene in dekleta, da bo sama imela dovolj čuta za pravo v modi. Tak čut je nekaterim prirojen, druge si ga privzgojijo, tretje pa ostanejo navezane na prodajalce, šivilje, krojače, modistke, čevljarje in frizerke. Prav tu pa pri nas najbolj šepa; v prvi vrsti seveda v manjših krajih. Vsi tisti in tiste, ki bi morali Ž6nam in dekletom svetovati, kaj naj si izberejo, tega ne store; bodisi ker za to nimajo čuta in znanja, bodisi ker jim je lagodneje delati po šabloni. Prečesto gre trgovcu, šivilji, modistinji, frizerki itd. le za to, da nekaj prodajo ali opravijo neko delo ne glede na to, kakšne bodo posledice. Zaradi tega bi jih morali najprej usposobiti za poklic svetovalcev, ali pa ustanoviti posvetovalnice. Mimo tega se je potrebno dotakniti še dveh posebnih vprašanj. Prvo se nanaša na naše ženske nogavice. Ne moremo se dovolj načuditi, da naše tovarne in trgovine ne nudijo našim ženam in dekletom debelejših in toplejših zimskih nogavic, kakršne lahko dobe v vsaki trgovini v Italiji in drugod. Ce pa jih le nudijo, so neokusne. Mimo tega naše tovarne ne bi smele slediti — rekli bi skoraj kriminalni — špekulaciji kapitalističnih tovarn nogavic. Pred leti so se v svetu pojavile ženske nogavice, ki jih je bilo mogoče nositi mesece, ne da bi se strgale. Ker pa je to grozilo, da se bo zmanjšal konzum in s tem dobiček tovarn in trgovin, so se tovarne dogovorile, da takih nogavic ne bodo več izdelovale. Tako Izdelujejo spet take, pri katerih često že prvi dan zanke popustijo. Mislimo, da mi kot socialistična država ne bi smeli slediti temu zgledu. R. snega ne bo, bodo imeli šolarji prosto le nekaj dni, daljše počitnice pa tedaj, ko bo zapadlo dovolj snega), bo med šolarji obmorskih krajev le malokdo deležen tega zdravega in veselega športa. Večina namreč nima vse potrebne opreme: ne samo smuči, drsalk ali sani, temveč tudi ne "zimske obleke in obutve. Prav to pomanjkanje primerne opreme je povzročilo, da so n. pr. v Piranu za letos opustili misel na zimsko kolonijo približno 50 šolarjev v Bohinju, za kar so bile v teku že obsežne priprave in razgovori. Zbranih je bilo tudi že precej sredstev, vendar ne dovolj, da bi poleg preskrbe lahko nudili vsakemu udeležencu tudi potrebno obutev, obleko in športno opremo. Naloga društev prijateljev mladine bi morala biti, da preko leta vplivajo na starše ali kako drugače zberejo sredstva, da nakupijo vso to potrebno opremo. Saj gre za zdravje naših otrok! Do prihodnje zime morajo tudi šolarji ob morju imeti zagotovljeno, da prežive zimske počitnice v športu na snegu. J. L. na Jersey, enobarvni dn vzorčasti, je letos priljubljena tkanina za zimske obleke. Na sliki vidimo obleko iz jerseya, ki ji je okras pentlja in guba na sprednji strani (Nadaljevanje s 6. strani) res. Nekoč je prišel na podmornico psihiater z majhno škatlo, ki je imela luknjo, v katero naj bi mornarji vtikali kazalce, Ce se je mornarjeva roka le rahlo tresla, se je kazalec dotaknil pokrova, v katerem je bila izvrtana luknja, in elektronska naprava je pokazala neko število tresljajev. Vsakega mornarja je preizkušal vsak dan po teoriji, da se jim bodo roke tem bolj tresle, čim dalj bo ostal Nautilis pod vodo. Mornarji so imenovali to napravo »škatlo tresljajev«. Prebrisan starejši podčastnik, ki je mislil podobno, kot je mislila večina drugih, namreč da so taki poskusi neumnost, je tresel svoj prst prvi dan tako silovito, da je dosegel astronomski »rezultat« 5500 kontaktov. Vsak naslednji dan pa je držal roko vedno mirneje in vsem teorijam navkljub je njegov »rezultat« postopoma padal. Zadnji dan je bil skoraj nič. To zgodbo še zdaj pripovedujejo na Nautilusu. Vedno kdo doda: »Stavim, da ta majajoča glava še vedno poskuša ugotoviti, kaj ga je doletelo.« » * * V mornariških in znanstvenih krogih sta pomenila doktor Lyon plus podmornica odpravo v Arktiko. Nameraval sem ju spraviti na podmornico čez mostič neposredno pred odhodom. Temu pa sem se moral odpovedati, ker sem izvedel, da bo naš odhod fotografiral mornariški fotograf. Prepričan sem bil, da bi bilo zaupnosti konec, če bi objavili njuno sliko, kako tečeta čez mostič na podmornico. Ce pa bi ju spravil na podmornico dosti pred odhodom, oš posadita in drugi v hipu uganili, karo smo namenjeni. 1 Preostajala je samo ena rešitev. Prvi častnik je sklical vse ljudi v jedilnico za moštvo, da bi jim dal zadnja navodila za vožnjo, in celo stražo zunaj podmornice je prevzel častnik, Lyon In Rowray sta se na dogovorjeno znamenje pritihotapila v podmornico, medtem ko je posadka poslušala običajne napotke za navidezno vožnjo v Panamo. Spravili smo ju v neko častniško kabino In zaklenili. Poročnik Ken Carr je. pripomnil: »Komandant, to sta prva dva slepa potnika v zgodovini, ki poj-deta na severni tečaj.« Zaradi majhne okvare na glavni turbini smo morali odložiti odhod do zgodnje jutranje ure. To se , je večkrat primerilo, kadar naš pogonski stroj dalj časa ni bil v pogonu. Nš Nautilusu smo prepričani o resničnosti pregovora, ki kroži med letalci: »Ce hočeš imeti letalo v redu, moraš mnogo leteti.« Nam popravilo ni povzročalo preglavic, našima »talcema«, Lyonu in Rowrayu, pa je precej podaljšalo zapor. Poročnik Shep-Jenlcs jima je tihotapil jabolka in-pomaranče, da sta si tolažila glad, povrhu pa za očitne potrebe še prazne škatle. Dne 9. junija, 24minut čez polnoč, mi je Paul Early javil: »Pripravljeni ta odhod.« Podmornica je ostala privezana samo še z enojnimi vrvmi. Zadnjič sem pogledal okoli sebe Ln zapovedal: »Odvežite vse vrvi. Oba stroja z dvema tretjinama sile nazaj.« Naposled je bil Nautilus na po proti polarnemu ledu. ZAPISKI V JUBILEJNEM LETU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE VSTAJE Zgodovinsko gradivo iz prvih tlni narodnoosvobodilnega boja na Primorskem ^gakre ))ier TStka ■Množično so se Primorci, ki so raed obema vojnama odšli v Jugoslavijo, vračali nazaj, da bi na ¿Lomačl grudi razvneli oborožen .«por proti okupatorju. Organizirano vključevanje jim je omogočala »Komisija za Primorsko«, tej-se je oblikovala pri CK KPS pod vodstvom organizacijskega retarja Toneta Tomšiča in ere član je bil od vsega za-£tka tudi Boris Kraigher. »Komisija za Primorsko« je Primorcem, ki so odhajali na Primorsko ■i nalogo, da organizirajo OF, obo-'¿ožene enote, partijske organizacije, preskrbela ilegalne potne 11-ate oziroma jim je omogočila, da so tajno prešli bivšo italijansko-jugoslovansko mejo. 29. junija 1941 se je vrnil na -Primorsko v Trnovo Ervin Dolgan 2 nalogo Toneta Tomšiča, da ¿e poveže z zavednimi ljudmi iz Jlirske Bistrice, Knežaka in Ba-ia. Dobil je tudi nalogo, da vzpostavi preko Postojne »kanal« za pošiljanje narodnoosvobodilnega :iska na Primorsko. Ko se je avgusta vrnil v Ljubljano na poro-ianje, je CK KPS poslal na Primorsko svojega člana Oskarja Kovačiča kot delegata CK. Oskar -Kovačič je bil tudi član Glavnega 'poveljstva slovenskih partizanskih čet, poslan pa je bil z na- •go, da formira Pokrajinsko vod-vo. Iz skromnih podatkov vemo, da je Oskar Kovačič oblikoval pokrajinsko vodstvo, da je delal na organizaciji mreže odborov OF, še več, da je vzpostavljal začetne organizacijske oblike tudi v -Hrvatski Istri. Tako je bil v sep-teembru 1941 v Buzetu, pri Slavo-miru Cerovcu, v Vodnjanu pa pri ■VitaEoviču. Zanimiv je podatek, da se je Oskar Kovačič pri organiziranju .iveze med Ljubljano in Trstom •21. septembra 1941 oglasil: v Dojenji vasi pri Senožečah pri Jožetu M/Ožetu ter ga pridobil za vzdrževanje zveze. Jože Može n. pr. je novembra 1941 skupaj z Nikom Sturmom prenesel iz Postojne na. Vrafoče do nekega kovača kovček, kasneje pa še razni material neposredno do Trsta in ga izročil osebno Oskarju Kovačiču. Enkrat je skupaj z že omenjenim Šturmom prenesel iz Postojne strelivo, ki ga je dobil pri To-jnažu Vodopivcu. Po vzpostavitvi zveze med ilir-rekobistrlškimi političnimi aktivisti in vodstvom gibanja v Loški dolini je prišel konec septembra v Topolovee narodni heroj Slavko K.ovač-Smell in prinesel s seboj mnogo narodnoosvobodilnega tiska. Spremljala sta ga dva parti-aana. Ob tej priložnosti je Smeli organiziral širši sestanek v razvalinah Jablanskega gradu v Pcidgori. Sestanek, ki so se ga Vdeležill vsi vidnejši politični aktivisti, je bil velikega pomena, icer so bile po tem sestanku zveze 2 Loško dolino urejene. Tega sestanka so se med drugimi udeležili Anton Dolgan, Josip Zidar, Rudolf Kale, Josl-p Prosen, Ivan Cekada, Franc Baša, Vinko B rozina, Josip Celigoj, Anton Hrva-jin, Alojz Celin, Josip Peterlin in več kmetov iz Podgore. Konec RjjTtembra je prišel na področje Pivke študent filozofije Franc Benčan kot politični aktivist .in z ojim tudi ~ Franc Klemenčlč, 4. oktobra se je ponovno vrnil na Primonsko Ervin Dolgan, 17. oktobra pa je CK KPS poslal na Pionirji Zagorja na Pivki za male Alžirce Tudi pionirji osnovne šole v Zagorju na Pivki so se z veliko vnemo in toplimi simpatijami do •jrpečih alžirskih otrok vključili v nabiralno akcijo. V korist alžirskih otrok so se odpovedali $elo svojih novoletnih daril, kar je pomenilo toliko kot 4A00 di--aarjev v gotovini. Nabiralno akcijo v ta namen so pionirji izvedli tudi po vaseh v svojem •¿olskem okolišu. V vaseh Zagorje, Drskovče in Parje so zbrali /£>upno kar 8370 dinarjev, Vod-^o šole je vse zbrane prispevke B? odposlalo. T. T. Primorsko Leona Kovačiča. Njegova lažna legitimacija se je glasila na ime Ivan Kuretič. Poleg vodilnih organizatorjev naj omenim Ivana Drožino, ki je kot begunec -s Štajerske prišel za propagandista v Kozjane. V Vipavo je dvakrat prišla zaradi organizacije OF Mara Samsa. Prvič ji je dala nalogo Poldka Kosova, diugič Žiga Kimovec. Na širjenju narodnoosvobodilnega tiska je delal na Krasu »Benjamin«, ki je prišel iz Jugoslavije z nalogo organizirati upor. V oktobru 1941 je dajal napotke za organizacijo odpora v Vrbici pri Ilirski Bistrici neki »Silvo«. V Novo Sušico je prišel jeseni Karel Kaluža ter začel z dezerter-jem italijanske vojske Antonom Hreščakom organizirati sestanke. Vesti o oboroženem uporu so prihajale tudi na druge načine. V Kozino jih je svojim domačim pošiljal Zvonimir Šturm, prinašali pa so jih tudi ljudje, ki so šli na obiske v »Ljubljansko pokrajino«. Takšne vesti sta prinesla Zorana Šturm in njen mlajši brat. V Slavino se je vrnil Anton Bele, ki je bil v Sloveniji v partizanih. »Mi nismo verjeli, da bo peščica gozdarjev rodila in prinesla svobodo,« je izjavila Roza Cergolj iz Brkinov, ko ji je sin prinesel vesti o bojih v Loški dolini. Stanko Kralj iz Kobdilja, ki je bil kot italijanski vojak v Ljubljanski pokrajini, se je med dopustom udeležil sestanka na Go-čah 30. novembra 1941, kjer je bil organizator odpora Emanuel Švagelj iz Kobdilja. Kot aktivist v vasi Nadanje selo je sodeloval Franc Trnta, ki je bil med prvo-borci v Beli krajini, vrnil pa se je 19. decembra z vojaško prepustnico na Primorsko. Drago Rebec je z njim na Pivki organiziral upor. 2. februarja 1942 se je vrnil domov v Povžane pri Hrpeljah Franc Segulin, ki je bil partizan v Pohorski četi septembra 1941. Organizacija prvih terenskih odborov OF na tem področju je njegova zasluga. Vodja »Komisije za Primorsko« Boris Kraigher je februarja 1942, pred odhodom na Primorsko, povabil na sestanek Darka Maru-šiča-Blaža in Albina čotarja. Sestanek je bil v kletnem stanovanju na Viču in udeležila sta se ga tudi Boris Kidrič in Franc Leskošek-Luka. Boris Kidrič je na sestanku orisal položaj na Primorskem, odredil linijo boja proti pristašem Draže Mihajlo-viča, postavil glavne naloge: izgradnjo odborov OF in partizanskih enot in ves razvnet dal primero, da bodo morali kot bacili okužiti Slovensko Primorje v oboroženem uporu proti okupatorju. Temeljito politično delo je nujno moralo roditi uspehe. O teh je poročal Edvard Kardelj tovarišu Titu 23. aprila: »...Primorski odred je slab, približno 100 mož, raste pa neverjetno. Prav zdaj jih Italijani ohkoljujejo na Nanosu...« Janez Kramar Partizanska patrulja med počitkom v snegu Pravijo, da je bilo to v Se-medeli, koprskem stanovanjskem naselju. Neki imenitnik s precejšnimi legalnimi in skritimi dohodki (slednji so najboljši, saj seveda niso niti obdavčeni, dokler ne postanejo javni, potem pa je nanje drug, nekoliko hujši davek) si je mislil, da ne bi bilo prav, če bi moral sam plačevati elektriko za vse številne gospodinjske in druge električne naprave v svojem stanovanju, ko pa tudi vzdrževanje avtomobila toliko stane, pa gradnja lastne strehe požre veliko — zato se je dogovoril s prijateljem, ki je bil enakih misli, da bo svojo potrošnjo električnega toka obesil sostanovalcu v hiši, s katerim ga ni vezalo nikakršno - ne sorodstveno in ne prijateljsko vezovje. Pomešali so nekaj žic in tako zamenjali oba števca, čeprav sta ostala na svojih mestih. Kazala pa sta vsak v drugo stanovanje, le da je prebrisani lisjak plačeval za veliko potrošenega toka malo denarja, drugi siromalc pa kljub vsemu varčevanju veliko prispevka za potrošeno električno energijo. Seveda ima zgodba tudi svoj zaključek, ker bi vam je sicer ne mogli povedati. Pravijo ¡namreč, da hodi vrč le toliko časa na vodo, dokler se ne razbije. Razibil pa se je zaradi druge napake v -svojih kalkulacijah in s tem odrešil tudi soseda plačevanja nepo-trošenega električnega toka. ra Piše inž. Peter Aljančič Nekaj podatkov za našo rabo — tokrat iz Švedske Laponska je najsevernejša pokrajina Švedske. Njena površina zavzema skoraj četrtino švedskega državnega ozemlja, kar ustreza skoraj polovici naše države, vendar je Laponska zelo redko naseljena, saj živi na tem velikem prostoru le 13 "It prebivalstva Švedske. Severni polarni krog seče Laponsko skoraj na polovico, kar daje tej deželi svojevrstno obeležje. Pokrajina je na prvi pogled enolična, pretežno pokrita z gozdovi, z malimi vzpetinami, ki prehajajo proti norveški meji v višje gorovje. Najvišji vrh je med Kiruno in Nar-vlkom, ki se Imenuje Kebnekaise in je visok 2123 metrov. Kljub temu pa Irna pokrajina svoj poseben čar pozimi, ki traja skoraj osem mesecev, in poleti, ko traja dan skoraj dva meseca. To vpliva tudi na rastlinstvo, ki je v kratkem poletnem času zelo bujno in so tudi barve v zelenju in cvetju mnogo bolj žive ln prehodi med barvami dosti bolj ostri. Te značilnosti v barvah se odražajo tudi v laponski nošnji. Kljub kratkotrajnemu poletju pa zaradi močne sončne toplote, saj se včasih povzpne živo srebro tudi do 30 stopinj Celzija, uspevajo tod tudi nekateri poljski sadeži, jagode in nekatere povrtntne, Seveda velja to le v nekaterih dolinicah, saj ima Laponska le okoli 50 kvadratnih kilometrov obdelovalnih površin iznad polarnega kroga, Najneprijetnejši čas na Laponskem je ravno sedanji, ki traja do konca januarja. Dnevi so vedno krajši ln bodo polagoma za dva meseca povsem izginili. Tudi dolga noč ima svoje dnevne nianse, ki spominjajo na naš mrak. Tedni gorijo po ulicah neprestano luči. Človek si v tem času večkrat zaželi dneva — svetlega in sončnega — in z nestrpnim pričakovanjem gleda v drugi polovici januarja proti obzorju, kdaj se bo spet prikazalo sonce. In ko se spet pokaže,, se njegov lok na nebesnem svodu stalno veča, dokler se v juniju sploh več ne skrije. Ta svojevrstni mik privablja v deželo mnogo turistov na polnočno sončenje. V tej laponski deželi prebiva razen ostalih prebivalcev le okoli 10,000 Laponcev. Se vedno se največ ukvarjajo s pašo severnih jelenov in so selijo z njimi na jesen proti jugu, kjer lahko s kopiti razbrskajo sneg in si poiščejo pod njim zelišča, na pomlad pa spet nazaj proti severu ln višjim planinskim predelom. Nekateri so bili mišljenja, da bo pri sodobnem napredku poljedelstva in živinoreje tak kontroliran način vzreje severnih jelenov začel propadati. Ce analiziramo prirodile pogoje, ki Jih ta dežela nudi kmetijstvu, je možna edina večja aktivnost v kmetijstvu le na področju vzreje severnih jelenov, zato bo to tudi ostalo in se še naprej razvijalo. Današnja doba pa prinaša tudi v življenje Laponcev nekatere spremembe, Poprej so dejansko vsi živeli življenje nomadov ln so se premikali vsi skupaj z otroki ln starci tako, kakor so se premikali severni jeleni. Danes Je takega nomadskega življenja vse manj. Tudi Laponci se stalno naseljujejo in tudi njihovi otroci morajo hoditi ,v šolo. Vendar je šolski red pri njih nekoliko drugačen. V njih živi želja, iti po stopinjah severnih jelenov — posebno po poletnem dolgem soncu. Zato se njihov pouk konča prej, tako da gredo otroci lahko s pastirji za severnimi jeleni. Družine. ki so se namreč stalno naselile, pošiljajo le nekaj članov kot pastirje za severnimi jeleni. Ta posel, četudi je združen z romantiko in prlrodnimi lepotami, pa je vendar težak in zahteven, ker morajo iti po vsakem terenu, od katerega Je dosti tudi močvirnatega, ln večkrat braniti Jelene tudi pred divjimi zvermi. SIcer je danes v glavnem že obrambno sredstvo puška, Tudi svoje pestre nošnje zamenjujejo z nepremočljivtmi dežnimi in snežnimi plašči, svoje blsage ž nepre-močljivlmi oprtniki in operirajo s sodobnimi hitro postavljivimi šotori, spalnimi vrečami ln raznim praktičnim orodjem ln kuhinjsko ter ostalo opremo, Svoje nošnje oblečejo le ob svečanih družinskih ali skupnih narodnih priložnostih. Nomadsko življenje vodi danes še okoli 2000 Laponcov. Toda tudi ti prihajajo vedno bolj v dotlko z ostalimi ljudmi, ker Je po planinah vedno več turističnih in planinskih poti ter koč. ker prihaja vedno več turistov tu-di na smučanje v te kraje, kjer so še ob polnočnem soncu v- ju- niju krasna smučišča. Posebno veliko pa prihaja sem tudi ribičev, saj pravijo, da so ti kraji s svojimi samotnimi rekami in rečicami ter jezeri, ki kar mrgolijo rib, predvsem postrvi, pravi raj za ribiča. Na prvi pogled bi človek mislil, da je Laponska siromašna, vendar ni; ona ima izredno veliko vlogo v gradnji blagostanja švedskega naroda. Trije izvoli prirodnega bogastva so odločilni v tem pogledu, in to so: vodna energija, neskončni gozdovi in neizčrpne zaloge železove rude. Električne centrale na rekah ln vodopadih tega področja dajejo letno preko 8 milijard kvv energije, kar je približno ena tretjina celotne švedske proizvodnje. Tu je tudi največja švedska električna centrala s kapaciteto 375.000 kvv. Okoli Švedske je 55 'U celotne površine pokrite z gozdovi, sama Laponska pa z okoli 80 '/o. Gozdovi La-ponske so nižje rasti kot pri nas; v glavnem so zastopane tri vrste dreves: smreka, jelka in breza. Značilno je, da so breze tem bolj bele, čim bolj gremo proti severu. Smreke in jelke so še bolj vitke kot pri nas, dosti nižje z redkejšim in krajšim vejevjem v zelo lepi obliki strmih stožcev. Običajno rabi tu drevo do 180 let, da postane zrelo za posek. Počasna rast pa je na drugI strani poplačana z boljšo in odpornejšo kvaliteto lesa. Tu se poseka na ducate milijonov dreves vsako leto v skupni vrednosti blizu 100 milijard dinarjev. Poleti, ko otajajo reke, nosijo neprestano vele-toke debel Iz notranjosti proti morju, kjer so postavljene velike tovarne za celulozo, papir in za ostale vrste predelave lesa. Največje bogastvo te deželo so ogromne zaloge železove rudo. Skupne zaloge cenijo sedaj na okoli 2 milijardi ton odlične železove rude z nad 60 % železa. Sedanja proizvodnja znaša nekaj čez 15 milijonov ton rude, od katere je okoli 80 % izvažajo predvsem v Nemčijo in Anglijo. Letni dobiček znaša okoli 50 milijard dinarjev, od katerega gre večina v državno blagajno, ker ima država večino delnic v svoji posesti. Največji rudnik je rudnik pri mestu Klruna. To je rudnik tega sto- BSihail Zoščenlio: HIŠNI SVET IN PEC Naša peč jo zaniS. SrS ko jo zakurimo, se začne moja družina daviti. Hišni svet pa — naj ga vrag pobere — Je noče popraviti. Varčujejo, da bi lahko napravili kakšno poneverbo. Pred nekaj dnevi so prišli pogledat mojo pet. Celo glave so vtikali v odprtine. — Ne, — so rekli, — Se Je uporabna. Zraven nje Je £e vedno mogoče živeti, — Tovariši, — sem rekel, — da vas ni sram tehle besed. Pred nekaj dnevi je za las manjkalo, da se ni udnšlla celo naša mačka, — Torej, — so odgovorili tedaj hudiči, ki upravljajo z na5o hišo, — preizkusimo jo. Ce se zadušimo, bomo peč popravili, če pa se ne bomo, se bomo opravičili zaradi kurjave. Zakurili smo peč hi posedli okoli nje. Sedeli smo in smrkali. Prav pri vratih Je sedel predsednik, zraven nJega sekretar Gri-bojedov, blagajnik pa se Je usedel na mojo posteljo. Kmalu je jelo zaudarjatd po premogu. Predsednik Je povohal okoli sebe in rekel: — Ničesar ni čutiti. To Je samo topel zrak, nič drugega. Blaglajnlk — ta želva — je pristavil: — Atmosfera je tukaj kar prijetna. Lahko Je dihati. V glavi nI nobene slabosti. V mojem stanovanju, — je rekel — veliko bolj smrdi. Jas res nisem dlakocepec. Zrak Je tukaj čisto normalen. — Le kako normalen, — sem rekel. — Usmilite se. Poglejte, kako se kadi. — Pokličite mačko, — Je dejal nato predsednik. — Ce bo sedela pri miru, prav, gotovo ni nobenega smradu. V takšnih zadevah so živali nepristranske. Prišla je mačka ln sedla na posteljo. Niti mrdnlla ni. Seveda, navadila se Je že na dim ln na smrad po premogu. Nenadoma Je blagajnik kloniL — Moram iti, — Je rekel ln se z muko dvignil. — Veste, opraviti moram Se neko važno delo. — In ko je to rekel, Je bil ves zelen v obraz ln le komaj se Je 5e držal na nogah. Predsednik je rekel: — Pojdimol S temi besedami se Je priplazil do okna ln dvignil nos do Špranje. Odvlekel sem ga od okna. — To Je nepošteno, tovariš, — sem mu dejal. — Tako ni mogoče dati prave sodbe. — Prav, — jo odvrnil, — lahko grem tudi od okna. Zrak mi Je pri vas zelo všeč. Takšen je kot v prirodl, dober za zdravje. Popravilo je neupravičeno. Peč Je dobra... Pol ure po tem so predsednika odnesli na nosrllnlcah lz hiše. Ko so nosila potiskali v avtomobil reševalne postaje, sem poskusil Sc enkrat. — No, kako bo s pečjo? — Ne! — je odgovoril. — Zraven nje Je mogoče dobro živeti. In tako poči niso popravili. letja, ker se je dejansko začel razvijati šele po letu 1902, ko je odpeljal prvi vlak železovo rudo v Nar-vlk, ki je s tem postal najvažnejša izvozna luka za železovo rudo, ker je skozi vse leto pozimi plorvna, medtem ko so švedska pristanišča v Bot-niiskem zalivu pozimi zamrznjena. klruna ima največje rudno telo železa na svetu sploh. Dolgo je okoli 4 km in široko 100 m ter se razteza v nepoznano globino, To telo napadajo in grizejo dan in noč razen ob sobotah in nedeljah z vsemi modernimi pripomočki. Z modernimi svedri vrtajo po 16 km dolge luknje, v katere nabašejo od 100 do 200 kg di-namlta v vsako. Tako dobijo z enim odstrelom 20.000 do 45,000 ton rude. Avtomatični nakladalcl naložijo rudo na vagone ali kamione, ki jo odvažajo v glavne zbiralnike, od koder jo vozijo v separacije in od tod zopet v zbiralnike. Iz lame vozijo vlaki rudo direktno v Narvlk ali druga pristanišča. Vse transportne manipulacije opravljajo preko komandne plošče. Na glavnih horizontih v jami ' so obednlce, kjer dobijo zaposleni cenen tooel obrok in kavo. Sedaj gradijo asfaltirano cesto v jamo, tako da se bodo ljudje vozili direktno z avtobusi na glavne horizonte v jamo. Na površini se celotno prihajanje in odhajanje vrši pod kontrolo industrijske televizije. Torej 200 km Iznad severnega polarnega kroga na strehi sveta je rudnik železa z vso sodobno opremo ln mehanizacijo, ker je človeško delo draga stvar. Iz takega razmišljanja me je predramil rezek žvižg lokomotive, ki je opozarjal na to, da se vračamo preko polarnega kroga, ki je sicer označen z belimi kamni in napisnimi tablami. Vodoravno: 1. topovski izstrelek, 7. torba za - akte, 13. slovenski literarni zgodovinar, ki je deset, let urejal »Ljubljanski Zvon« (Fran), 14. čez 4000 -km dolga reka v Zaliodni Afriki, 16. umetnost- (lat.), 17, skupina brazd, leha, 10. mazač, 19. shramba za vino, JO. sanje, 21. ' dobri duhovi umrlih svojcev pri starih Rimljanih, 22. posušena žitna stebelca, 23. nemški predlog, 24. naslov staroegiptovskih vladarjev, 26. reka pozabljenja v grški'mitologiji, 27. poljski plevel, 29. mirujoči del elektromotorja, 31. slovenski tednik, 33. mesto v Italiji blizu Salerna, 34. zavarovan zoper nalezljive bolezni, 35. povrtnina, 36, pristanišče, 37. mladi jugoslovanski filmski igralec (Ivica), 39. pisalna potrebščina, 40. grška boginja jeze, 41. samec domače živali, 42. naprava za natančno merjenje dolžin, 43. pristaši kmetske politike, 44. naša sosedna država. Navpično: 1. stalna pesniška oblika, 2. mesto v južni Nemčiji ob Donavi, 3. reka, ob' kateri leži Shakespearovo rojstno mesto, 4. reka v Angliji, 5. kemični znak za aktinij, 6. sladek južni sad, 7. turški vojaški poveljnik, 8. vzročni veznik, 9, avtomobilska značka Turčije, 10, najvišja zmaga pri taroku, 11. sežigališče mr-ličev, 12. ime pionirke nemega filma Nielsen, 15. bebavost, slaboumnost, Hladi oglasi ODKUPUJEM svinjske ščetine in konjsko žimo po ugodnih cenah. Vinko Smerdelj, Koper, Zupančičeva 23. ZAKONSKI PAR BREZ OTROK išče komfortno dvosobno stanovanje v Kopru ali Semedeli. Ponudbe pod »Najemnina . 10,000« na upravo lista. PREKLIC Cvetka Bon, Orehek, preklicu je besede, ki jih je izrekla o Radu Lukaču, in izjavlja, da so neresnične ter se mu zahvaljuje, da je odstopil od sodnega postopka. 10. ■ dvojica, 19. duhovščina, 21. polo-piea z velikimi očmi, 22. velika afriška žival, 24. hidroelektrarna na Dravi, 25. nakane, namere, 20. sodobni slovenski pisatelj (Danilo, »Sodni dan na vasi«), 30. izumrli prednik današnjega goveda, 32. prizorišče desetletnih bojev med Grki in Trojanci, 33. ime ameriškega filmskega režiserja Kazana, 35. angleški drobiž, 37. slovenski šahovski mojster (Stojan), 38. enote ploskovne mere, 39. zemeljski tečaj, 41. okrajšava za »primer«, 42. predlog. VABILO Klub študentov okraja Koper vabi na 7. tradicionalni AKADEMSKI PLES z brucovanjem, ki bo 4. februarja 1961 v Jamski restavraciji v Postojni. Igral in pel bo »6 BLUES + 1«. Predpro-daja vstopnic v »Naši knjigi« v Postojni. rnmena od 27. januarja do 3. februarja 1961 Hladen zrak, ki se zadržava v večjem delu Evrope, je povzročil zelo nizke temperature, ki so bile v srednjem in jugovzhodnem delu -ned —12' in —18», dočim so v Sovjetski zvezi zabeležili temperaturo —30'. Britanske otoke je zajel val toplega zraka, ki je povzročil pooblačitev in dež. v teh krajih se giba temperatura okrog 10°. V naslednjem obdobju je pričakovati v začetku znaten porast temperature, ki jo povzroča prihod toplega vala z Zahoda in temperature nad 0". V sredini obdobja bo nastopil nov prodor hladnega zraka, lcl bo' povzročil znatni padec temperature s snegom in meglo. Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij pri TOVARNI MOTORNIH VOZIL »TOMOS« V KOPRU razpisuje delovno mesto za: ŠEFA NABAVNO-UVOZNEGA SEKTORJA Pogoj: 1. višja strokovna Izobrazba ter poseben Izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, 2. srednješolska Izobrazba z večletno prakso na vodilnem mestu ter soglasje Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, da sme opravljati zunanjetrgovinske posle. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja do 10. 2. 1901. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER Ob nenadni in prezgodnji smrti naše 26->Ietne hčerke, sestre, vnukinje in nečakinje IVANKE VENDRAMIN se iskreno 'zahvaljujemo «pravnici zdravilišča v Senožečah za vso pomoč in skrb, ki ji jo je nudila v hudih urah. Prav tako upravniku bolnišnice v Sežani, vsem njenim prijateljem in so-šo^em ter vsem, ki so darovali vence in cvetje. Dalje hvala pevcem in govornikom ob odprtem grobu, profesorjem in učiteljem, šolarjem in posebno otrokom iz njetnega razreda, množičnim organizacijam in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. 19. I. 1961 Senožeče, Šmartno v Brdih, Opatija-, Maribor. Žalujoči starši, stara mama, bratje, sestra in sorodniki KMETIJSKI KOMBINAT KOPER sprejme SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO za osnovna sredstva. Nastop službe takoj ali pozneje. Plača po dogovoru. Ob izgubi našega dragega strica JOŽETA CERKVENIK0 upokojenega uslužbenca Škocjanskih jam, se iskreno zahvaljujemo tov. Savniku za . poslovilni govor ob njegovem grobu. Iskrena zahvala Inštitutu za raziskovanje kraških jam, upravi Škocjanskih jam ter vodičem za podarjene vence ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči nečak Rudi, svakinja Marija in ostalo sorodstvo Skocjan — Trento Skocjan, 20. I. 1961 '■ POROČILA so vsak dan ob 7.30, 13.30 in 15.00. PETEK, 27. Januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,35-Glasba — 7.45 Tečaj italijanskega jezika — Ponovitev XXIX. lekcije — 13,40 Od melodije do melodije — 14.00 Iz operetnega sveta — 14.30 Domače aktualnosti: »Potrošniki predlagajo« — 14.40 Poie zbor RTV Ljubljana — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Godba na pihala, SOBOTA, 28. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.40 popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14,45 15 minut z orkestrom Armando Seiascla — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Domače popevke. NEDELJA, 29. januarja: 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: »Kreditno hranilna služba v KZ ostane neolcrnjena« — Polletni uspehi v kmetijskih šolah — Izkušnje drugih — 8.30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali ... — 9.00 Naša reporataža: »Naš prosti čas« — 9,15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje Car-la Boni — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Pojeta Gorenjski vokalni kvintet in Akademski oktet — 15.30 Igrajo veliki revijski orkestri. PONEDELJEK, 30. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.40 Odlomki iz oper — 14.30 Ponedeljkov športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne pesmi, TOREK, 31. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.40 v zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14.30 Šola in življenje: »Obiskali smo pionirje na smučiščih« — 14.50 Poje otroški zbor RTV Ljubljana — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 35.30 Tečaj italijanskega Jezika — XXX. lekcija. SREDA, 1. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.35 Glasba za dobro jutro — 7.45 Tečaj italijanskega jezika — Ponovitev XXX. lekcije — 13.40 V. ritmu z malimi ansambli — 14,00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14.30 Kulturni obzornik: »Repertoar amaterskih skupin v jubilejnem letu« — 14.40 Parada plošč — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Poje zbor tovarne pohištva iz Nove Gorice. CETRTDK, 2. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13.40 Zabavali vas bodo orkestri Otto Ker-maseh, Alfred I-Iause, Ernest Mosch in I-Ians Frese — 14,00 Glasba po željah (H. del) — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj ita-llajnskega jezika — XXXI. lekcija. KOPER: 27., 28. in 29. januarja ameriški barvni clnemascope film ZBOGOM OROŽJE: 30. in 31. januarja jugoslovanski film AKCIJA. ŠKOFIJE: 28. januarja italijanski film BRANIM SVOJO LJUBEZEN; 29. januarja italiianski film 10 LJUBEZENSKIH PESMI. ŠMARJE: 28. januarja italijanski film 10 LJUBEZENSKIH PESMI; 29. januarja italijanski film BRANIM SVOJO LJUBEZEN, IZOLA: 28. in 29. januarja sovjetski film ČLOVEKOVA USODA; 30. in 31. januarja ameriški film PRINC IN PLESALKA. PIRAN: 27. januarja ob 16. in 18, uri sovjetski film SERGEJ AJZEN-STAJN; ob 20,15 ameriški barvni clnemascope film TEH TISOČ PLANIN; 28. januarja ob 16, 18, 20,15 in 22. ameriški barvni cinemascope film TEH TISOČ PLANIN; 29. Januarja ob 10, 16, 18 in 20,15 jugoslovanski cinemascope film NOCI IN JUTRA; 30. januarja ob 16, 18 in 20,15 italijanski barvni film POLI-KARP; 31. januarja ob 16, 18. In 20,15 ameriški barvni film NE KOT TUJEC. PORTOROŽ: 27. januarja ob 17,30 in 19,30 ameriški barvni film NE KOT TUJEC: 28. januarja ob 17,30 in 19,30 NE KOT TUJEC; 29. januarja ob 15,30, 17,30 in 19,30 italijanski barvni film POLIKARP; 30. januarja ob 17,30 in 19,30 ameriški barvni clnemascope film TEH TISOČ PLANIN; 31. januarja ob 17,30 ln 19,30 angleški barvni film ŠPANSKI VRTNAR. SEŽANA: 20. in 29. lanuarja ob 17 in 20 ameriški film DEJVI KHOKET; 31. januarja in 1. februarja ob 20 jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA: 2. febi-uaria ob 20 češko-bolgarski film LABAKAN. Koncert SLOVF.NSKFGA OKTETA iz Ljubljane Nedelja. 29, I. 1961 ob 16. url v PRESTRANKU ob 20. url v PORTOROŽU (Ljudski dom) Poned^Mok, 30. I. ob 20. url ' v KOPRU (gledališče) SLOVENSKO GLEDALIŠČE — TRST A. Casona: DREVESA UMIRAJO STOJE, drama (gostovanje Elvire Kraljeve) Torek, 31. I. ob 20. ui V HRPELJAH-koZINI Sreda, ]. II. ob 20. uri v SEŽANI Četrtek. 2. II. ob 20. uri v IZOLI (Prosvetni dom) Petek, 3. II. ob 20. uri v KOPRU (gledališče) »KAKO JE BILO V KOPRU« Na objavljeni članek »Kako je "bilo v Kopru« v Slovenskem Ja-drami št. 3 z dne 13. januarja in ponovni članek pod enakim naslovom v št. 4 vašega lista z dne 20. januarja 1961 daje delovni kolektiv i trgovskega podjetja »B O R« Koper naslednje pojasnilo: Naše podjetje se je glede nabave jelk pravočasno dogovorilo Novi kadri za MDB Centralni komite Ljudske mladine Slovenije je ob zaključku letošnjega polletja priredil v Ljubljani dva seminarja za mladinske kadre v srednješolskih delovnih brigadah, ki se bodo letos udeležile zvezne akcije na cesti Bratstva in enotnosti. Razen teh so sodelovali na tečajih tudi aktivisti šolskih skupnosti' učencev. Iz našega okraja se je udeležilo obeh seminarjev deset mladinskih aktivistov iz srednjih šol. PRIDOBIVANJE FOSFORA IN FOSFORNE KISLINE V TOVARNI DUŠIKA V RUŠAH Perspektivni plan Tovarne dušika v Rušah posveča posebno pozornost izdelavi fosfora ln fosfor-ne kisline.. V tesni zvezi s tem pa bo rekonstrukcija Kemične tovarne v Hrastniku, ki bo iz fos-forne kisline izdelovala sodobna pralna sredstva. Razen tega pa bodo v Rušah proizvajali Iz fos-forne kisline umetno krmilo za živino. LETOS BO PRIČELA OBRATOVATI ZAGREBŠKA TOPLARNA V Industrijskem središču Zagreba—v Zitnjaku — gradijo toplarno tt začela obratovati že sredi leta. Tri četrtine proizve- ,uie — 600.000 ton — bo uporabljala industrija v okolici, 200 tisoč ton pa bo na razpolago za gretje stanovanjskih in poslovnih prostorov. REKORDEN IZVOZ MOTORNIH VOZIL Naše tovarne so izvozile lani za 3 milijarde deviznih dinarjev motornih vozil (10-krat več kot leta 1959). Od tega je bilo največ traktorjev, nato avtobusov in motornih koles, najmanj pa osebnih avtomobilov in rezervnih delov. JESENSKA SETEV ZAJELA 2,4 MILIJONA HEKTAROV Od celotne zasejane površine so zasejali s pšenico 1,9 milijona ha, od tega 856,000 ha z visokorodniml sortami. To je še vedno za približno 6 °/o manj, kot je bilo predvideno. NOV OBRAT TOVARNE PERILA »MURA« V murskosoboški tovarni perila dograjujejo novi obrat za proizvodnjo težke konfekcije .Za opremo so nabavili med drugim tudi 100 električnih šivalnih in 52 likalnih strojev. REKORDNO ŠTEVILO BOJLER-JEV V TOVARNI »TIKI« Lani so izdelali 8.046 bojlerjev s prostornino 80 litrov, 7.238 s prostornino 50 litrov, 2.113 s .prostornino 30 litrov, 679 s prostornino 8 litrov tor 31 bojlerjev s prostornino 300 litrov. To je doslej rekordno število. Razen tega pa izdelujejo v tej tovarni še agregate za hladilnike in električne sušilne peči za bolnišnice in laboratorije. PRENOVLJEN »VARTEKS« V LJUBLJANI V Čopovi ulici so odprli prenovljeno konfekcijo podjetja »Var-teks«. Lokal so prenavljali 4 mesece in je veljala adaptacija okrog 10 milijonov dinarjev. V lokalu je sedaj specialni oddelek za otroško konfekcijo. NAFTA Z VOJVODINSKIH NAFTNIH POLJ Letos predvidevajo na naftnih poljih Vojvodine proizvodnjo približno 230.000 ton nafte, kar je 50 % več kot lani. Prvikrat bodo začeli Iskati nafto tudi v Sremu in v južnem Banatu. MILAN: Približno 2000 italijanskih kmetov se je ta teden spopadlo z milansko policijo, ki je 7 demonstrantov aretirala. Kmetje >o organizirali demonstracije zoper vladno politiko uvoza kmetijskih oridelkov, namenjenih prehrani. KAIRO: Na prvi mednarodni konferenci predstavnic ženskih organizacij in gibanj azijskih in afriških dežel so sprejeli posebno resolucijo, lcl zahteva ukinitev prisilnih zakonov ter predlagali zakone o monogamnem zakonu ter o zaščiti imovinskih in drugih pravic poročenih žena. z dobavitelji, ki nam jih pa zaradi vremenskih neprilik niso mogh lpravočasno in v zadostnem številu dostaviti, kar je bil vzrok, zastoju prodaje pri našem podjetju. Resnici na ljubo povemor da smo jelke začeli prodajati dne 26. decembra I960 in nič preji kot omenja pisec prvega članka.. Priznamo, da so bile naše cene nasproti ljubljanskim visoke, ta pa zaradi lega, ker so bile jelke povečini velike; te pa so dosti dražje ,kot majhne in kot tak smo jih tudi morali plačati. P tem igra veliko vlogo tudi prevod ki je zelo drag, česar v Ljubljani ni zaradi bližnjega gozdnega zaledja. Kot primer navajamo naš! zadnji prevoz jelk iz Idrije dcn Kopra z 20-tonskim kamionom, ki je pripeljal iz zgoraj navedenih vzrokov samo 120 kom. jelk, prevoz pa nas je stal približno .901 tisoč dinarjev. Glede prodajnega prostora, ki bi moral biti po mnenju pisca drugega članka v Kopru, pripominjamo le to. da smo imeli namen prodajati jelke na tržnem prostoru pred ribarnico, kar sme: pa zaradi premajhnega števila dobavljenih jelk ovustili in bomo to izvedli letošnje leto. PROTEUS St. 4/5 Iz vsebine: ČLANKI: SILVO BRESKVAR; Ech! I. — PRIMOŽ SCHAUER: Učinki inonizirajočih žarkov na organizem II. — STANE JURClC: Kemijsko zavarovanje organizmov pred radioaktivnim sevanjem. — JANEZ STR-NAD: Jedrske eksplozije v miroljubne namene. — MAJDA RAMOVŠ: Čebelarski muzej v Radovljici. — MARKO ALJANCIC: Biospeleološka raziskovanja in jamski laboratoriji. ODMEVI: L. CERMELJ: Nobelove nagrade za leto 1960. — P. KUNA-VER: Prehod Merkurja preko Sonca. — »Simetrična« sončna pega. DROBNE VESTI: B, SKERLJ: Ko-ka, kurare in kava = kava. — P. KU-NAVER: Visoka voda na Krasu Jeseni 1960. — F. ŠUŠTAR: Usad med" Volčjo drago in Bukovico. — L. CERMELJ: Zodialcalna svetloba. — p. SCHAUER: Vloga nuklelnskih kislin v celoti. — J. STRNAD: Jedrski poskusi v velikih višinah. — Bakterije in reaktor. — V. RAVNIK: Letečfc psi — opraševalci. — A. NERIMAr Nov način pridobivanja fosforove kisline. — L. CERMELJ: Luna kot relejna telekomunikacijska postaja. možnosti (Nadaljevanje s 5. strani) družbenega upravljanja v našllt komunah. Ta mesec bodo začeli tudi s seminarjem za člane zadružnih svetov, pa za gostinske delavce, v februarju pa še za delavce v trgovini. V načrtu so še 4 6-dnevni seminarji za člane.stanovanjskih skupnosti in prav tako za člane šolskih odborov. V sodelovanju s svetom za socialna skrbstvo pa bodo priredili v februarju tudi seminar za socialno-kadrovske delavce v podjetjih^ Medtem ko vodstva industrijskih oodjet;j kažejo letos mnogo več zanimanja in boljši odnos do družbeno-ekonomskega izobraževanja svoiih mladih kadrov, imajo trgovska in zlasti gostinsk podjetja zelo malomaren odno' do teh možnosti, ki so zato oo krivdi vodstev nekaterih Dodjetij, še vse oremalo izkoriščene. To velja tudi za oddelke prt Ljudski univerzi za fakultetni študij, kjer bi zaradi velikega števila zanoslemh in tudi potreb po strokovnih kadrih v oba^em področiu nričakovali večie število vpisanih. Saj je 16 ekonomistov in še mani pravnikov vsekakor Dremalo. Še boli na ie obžalovati, da se je, kliub pripravljenosti Višie komercialne (in menda tudi Višie pravne šole1» v Mariboru, izjalovil zaradi premajhnega zanimanja komercialnih kadrov v podietiih (ali vodstev. ki bi i{h morala stimulirati za tak študij) predvideni študij na višii komercialni šoli. In nrav komerciala nam večkrat zelo š^-pa. Razmisliti bi kazalo še o odseku za pomorsko gospodarstvo ali vsai ža pomorsko pravo, ki vsekakor so dil i h koprski okr^-i univerzi. s,-d. t SßliSfcäA VZ©©JA & GP©G? & SAM it ¥ □ EL E S A ^71©©JA i: SP©QT ★ TELESNA VZGOJA it SP©8 ZIMSKA ISTRSKA LIGA o o . V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo zimske nogometne lige za istrski pokal. Zaradi odpovedi nekaterih klubov se je sestav udeležencev precej spremenil v primerjavi s predvidevanji. Nekateri klubi (na primer v Pulju in Umagu) še niso začeli s treningi in so seveda izven forme. Zato so Cedvideno sodelovanje odpove-Ji. Tako še je formirala liga lih enajstoric, po štiri iz Slovenske in iz Hrvatske Istre. V prvem kolu so se pomerili: Tomos : Buje, Tabor : Pazin, Sa-vudrija : Izola in Raša : Sidro. Največ zanimanja je bilo za srečanje Tomos : Buje, saj se je zbralo na igrišču v Kopru blizu pet sto gledalcev, Domačini so zasluženo zmagali s 3:0 (1:0). Koprčani so bili vso tekmo v premoči, zlasti pa v drugem polčasu. Dosegli bi lahko še več golov, če bi bili napadalci nekoliko spret-nejši (Furlanič) in če ne bi sodnik spregledal kar dve očitni roki gostov v kazenskem prostoru. Gostje so si že od vsega začetka prizadevali doseči neodločen izid, ali izgubiti z minimalno razliko. V obrambnem prostoru je bilo stalno po šest igralcev, ki so požrtvovalno odbijali napade do- €ačinov. Prvi polčas se je zaklju-fcz enim edinim golom predno-r in še ta je padel zaradi grobe napake ožje obrambe Bujčanov. Tudi večidel drugega polčasa so gostje uspešno uporabljali sistem strnjene obrambe. Koprčanom se je odprlo šele petnajst minut pred koncem, ko so izkoristili dva kazenska strela. Igra ni preveč zadovoljila gledalcev. Koprčani so se sicer po-služili modernega sistema z dvema srednjima napadalcema, toda poznalo se je, da se v nov sistem igre še niso vživeli. Gostje so sicer igrali hitro in požrtvovalno, vendar so tehnično precej zaostajali za domačini. Zlasti slab je bil njihov napad. Od igralcev moramo na prvem mestu pohvaliti Uljčnika, ki je bil tokrat najboljši igralec na igrišču. Pri gostih pa se je odlikoval. vratar Agarinis. Za Tomos sta' bila uspešna Lukič 2 in Pogačnik 1. Prednost treh golov bi morala Koprčanom zadoščati za uvrstitev v naslednje kolo. Toda v Bu-jah ne bo lahko, saj je treba računati s temperamentnimi igralci in z občinstvom. Največje presenečenje tega kola je poraz Izole v Savudriji (4:2). Domačini so majhno podeželsko društvo, ki razen borbenosti, nimajo kakih posebnih odlik. Res pa je, da so Izolčani nastopili v oslabljeni postavi in da se na majhnem igrišču niso znašli. V povratnem srečanju so Izolčani visoki ■ favoriti in jim izdatna zmaga ne bi smela uiti. Sežanski Tabor je prepričljivo premagal Pazin s 3:0. Domačini so glede na zimski odmor še kar dobro zaigrali. Če bodo v Pazinu uporabili dobro obrambno taktiko, jim je seveda nadaljnja ude- ležba v tem tekmovanju zagotovljena. Pirančani so doživeli v Labinu pravo katastrofo. Raša jih je namreč premagala s 7:0. Iz!d je 1 sam po sebi dovolj zgovoren. Na povratnem srečanju v Piranu ima Sidro seveda bolj malo praktičnih možnosti, saj bi moralo zmagati z 8:0. V nedeljo bodo torej na sporedu naslednja srečanja: v Pazinu Pazin : Tabor, v BujahBuje : Tomos, v Izo1! Izola : Savudrija' in v Piranu Sidro : Raša. Štirje zmagovalci (na osnovi izida obeh srečanj) se bodo pomerili v drugem kolu, kakor jih bo razvrstil žreb. fesoÄfeva Sc trenutek In zamah z zastavico ho dal znak za vzlet jadralnega letala »Hode«, ki bo s pomočjo avtovitle poletelo s postojnskega letališča VESLANJE PRED REFORMO KOŠARKARSKIH PRVENSTVENIH TEKMOVANJ Kot smo v eni zmed zadnjih številk ie poročali, pripravljajo v Sloveniji temeljito reorganizacijo košarkarskih tekmovanj. O tem je prejšnji teden razpravljal tudi upravni odbor Košarkarske zveze Slovenije in po številnih glasovanjih sprejel več zaključkov, ki jih bo dal v o.dobritev skorajšnji letni skupščini. KZS. Zaprosili smo člana upravnega odbora KZS in predsednika' komisije za košarko pri OZTV Janka. Prinčiča, da nam v tej zvezi odgovori na nekaj vprašanj. Prisostvovali ste zadnji seji upravnega odbora KZS v Ljubljani. Kakšne zaključke ste sprejeli? ;Kaže, da je ustanovitev Slovensko-lirvaške košarkarske lige skoraj gotova. Košarkarski delavci obeh republik so si edini v tem, da bi takšno tekmovanje mnogo doprineslo k nadaljnjemu dvigu kvalitete tega športa v obeh republikah. Slovenijo bi v ligi zastopala moštva Ljubljana, Slovan, Maribor in Triglav, Ustanovitev lige pa morata potrditi še skupščini obeh zvez v Ljubljani in Zagrebu. In kakšne spremembe se obetajo v sistemu republiških tekmovanj? »Predstavniki mariborske košarkarske podzveze so odločno zavrnili predlog, ki ga je zagovarjala naša "komisija na seji. Mi smo namreč predlagali, naj tudi v bodoče ostaneta v Sloveniji I. in II. republiška liga, saj smo imeli v drugi ligi kar tri moštva iz koprskega okraja. Vendar je upravni odbor KZS po večkratnem glasovanju odločil, da se 11. liga ukine. Tako se bodo v bodoče v republiškem tekmovanju obdrži le košarkarji iz Ilirske Bistrice, ■stojnčanl in Koprčani pa se bodo morali preselit! v podzvezno tekmovanje.« Mar ne bo ta sprememba negativno vplivala na razvoj košarke v našem okraju? »Našli smo še eno rešitev. S predstavniki ljubljanske košarkarske podzveze smo se domenili, da v kolikor skupščina KZS sprejme navedene spremembe, že spomladi ustanovimo Ljubljansko-koprsko košarkarsko ligo. Naš okraj- bi v njej zastopala moštva Partizana iz Postojne in KOpra ter okrajni lanskoletni prvak Sežana. Smatram, da bo ta liga v kvalitetnem pogledu dostojni naslednik II. republiške lige, hkrati pa bo tudi neprimerno cenejša od dosedanjih načinov tekmovanj.« (ma) Na rednem letnem občnem zboru veslaškega kluba Argo v Izoli so se temeljito pomenili o problemih veslaškega športa na koprski obali. Naglasih so (in to ne prvič!), da bodo zašli v velike težave, če ne bodo imeli konkurence v Kopru in v Piranu. Izolčani namreč nimajo toliko sredstev, da bi si privoščili pogosta •srečanja z oddaljenimi veslaškimi klubi. Zato bi si želeli večkratnih srečanj s koprskimi in piranskimi tekmovalci, kakor so že bila pred leti. Upamo, da pozivi izolskih veslačev ne bodo naleteli na gluha ušesa v Kopru in Piranu, kjer sta zlasti obe partizanski društvi odgovorni za razvoj vodnih športov. Na občnem zboru so s ponosom ugotovili, da je bilo lansko leto eno najuspešneiš:h v zgodovini kluba. Na prvomajski blejski re-gati je izolski ženski četverec prvikrat dosegel čas pod štirimi minutami na olimpijski progi, mladinski četverec je zmagal, moški osmerec je zasedel tretje mesto, skifist Ivo Lazar pa se je uvrstil med najboljše v državi. Vrsto uspehov so dosegli izolski tekmovalci tudi mesec dni pozneje na mednarodni blejski regati. Ženski četverec je premagal romunskega za 11 sekund ter dosegel prvo mesto in izreden čas 3 minute 38 sekund in šest dese-tink. Moški osmerec je zasedel odlično drugo mesto, mladinski četverec je bil tretji, skifist Lazar pa je bil spet drugI. Izolčanom so lani zaupali tudi izvedbo republiškega prvenstva. Vendar tokrat ni šlo domačinom kdo ve kako od rok, saj so v skupni razvrstitvi zasedli šele četrto mesto. Toda tudi na republiškem prvenstvu so dosegli nekaj pomembnih uspehov. Zlasti je treba naglasiti prvo mesto ženskega četverca in moškega četverca ter sliifistke Sosičeve. Na državnem prvenstvu v Beogradu je Izola zasedla prvo mesto med mladinci v skifu, drugo mesto, v doublescoullu in drugo mesto v skifu za člane. Ženski četverec, je osvojil državno prvenstvo z velilto prednostjo. Slabše pa se je godilo Izolčanom na mednarodni regati v Berlinu in na evropskem ženskem prvenstvu. Treba pa je poudariti, da sta tako moški osmerec kot ženski četverec nastopila s sposojenima čolnoma. O tem problemu smo že večkrat pisali in danes ponovno poudarjamo, da je treba najti sredstva za dostojno reprezentiranje našega športa, ali pa se kvalitetnim tekmovanjem odpovedati. Tako v Berlinu kakor v Londonu smo bili namreč edini, ki smo nastopali s sposojenimi čolni! Na občnem zboru so "govorili tudi o problemu plovnih objek-ov in o razširitvi veslaških vrst. Med drugim so nagia s mi potrebo po nakupu šolskih čolnov, saj tekmovalnih objektov ne morejo iti v roke neizkušenim veslačem. Trenutno je Argo sicer nekoliko v težavah zaradi tekmovalcev. Toda te težave bodo kratkotrajne, saj je klub vključil v svoje vrste precej mladincev in pionirjev. ; Devet pilotov motornih letal postojnskega aerokluba je opravilo v preteklem letu 500 poletov s 130 urami letenja. V glavnem so opravljali naloge v zvezi s padalskimi skoki, vleko jadralnih letal, letalskimi mitingi, paradami in podobno. S številom poletov in efektivnimi urami letenja je dosegel postojnski aeroklub v preteklem letu hkrati-tudi, svoj rekord. Medtem pa so jadralni (piloti V preteklem lotu opravili na letalih »Be-ba«, »Roda«, »2dral višini 300.000 dolarjev. Eden izmed vodilnih ljudi podjetja mu je namreč pri pozdravu tako močno stisnil roko, da umetnik ni mogel lep čas nastopali na koncertih. ZARES ČUDNO V nekem eseju o sliki Pa-bla Picassoa »Eva in prvi greh« je francoski kritik Delorme napisal med drugim tudi tole: »Ko gleda človek Picassovo Evo, se mu samo po sebi vsiljuje vprašanje, kako je do prvega greha sploh moglo priti.« . i I LOVE YOU... Nekemu businessmanu je naposled le začel eveteti posel in zato je sklenil, da se bo poročil. Poiskal si je dekle in ji rekel: »Darling, jaz nisem bogat in nimam Rolls-Royca ali jahte kakor Torn Hobson, vendar te ljubim,« »Tudi jaz te ljubim,« je odvrnila deklica, »toda povej mi kaj več o tem Tomu Hobsonu.« i BREZŽIČNI PRENOS ELEKTRIKE I Kakor piše strokovni ameriški tisk, je uspelo inženirjem in tehnikom iz Massa-chusettsa brezžično prenesti električno energiio. Pri poskusih so uporabili novo visokofrekvenčno cev za mikrovalove. Upajo, da bo čez čas mogoče prenašati elektriko tudi na večje daljave. V ZDA so skonstruirali nenavadno majhen skuter, ki bi mu lahko skoraj po pravici rekli »žepni motorček«: skuter ima motor z močjo 0,32 konjske moči in lahko razvija hitrost od 12 do 15 kilometrov na uro. Motor je težak le G kilogramov in ga je moč spraviti v primeren kovček. Brez besed Tudi naša zdravllska industrija je že močno razvita. Stroje, kot jih vidite na gornji sliki, uporablja za polnjenje in zapiranje stekleničk s penicilinom Po znanem filmu »Lassle se vrača« je škotska psička postala znana po vsem svetu. V ZDA izdelujejo zdaj z njo in z malim gospodarjem (na sliki) serijo mladinskih filmov, ki jih redno kaže tudi naša televizija Dr. Alex Dingwall iz Londona je Izumil posebne rokavice za strojepiske. Na posameznih prstih rokavic so natisnjene črke in znaki, ki pridejo pod udarec ustreznega prsta ene aH druge roke. Pravijo, da so strojepiske — posebno slabše — z veseljem sprejele novost, čeprav je vprašanje, kako bodo rokavice vplivale na gibčnost In sproščenost prstov Ce z njim spregovorim eno samo besedico — je pu: j meni — je govorila sama sebi. Nc, ne smein ga videti nikdar več ga ne smem videti! Ko je sama pri sebi to sklenila, se je nehote spomnila prijateljstva, ki ga je začutila clo njega tedaj, ko Raje še imela za naivno deklico. Po tako pristnem in sladkem poznanstvu ga je treba torej pozabiti. V svojih najbolj treznih trenutkih je bila Vanina osupla nad spremembo, ki jo je opazila v svojih mislih. Odkar je Missi-rilli rekel kaj je in kdo je, so se stvari, za katere je mislila, da so zastrte s kopreno, jele pojavljati same -od sebe. Ni minilo niti teden dni, ko je prišla Vanina bleda in drhteča v sobo mladega karbonarja skupaj nocelnikom. V sobi ni ostala niti deset sekund, vendu«" je čez nekaj dni spet prišla k njemu v družbi ranocel-nika. Missirilli je bil na vrhuncu svoje sreče, vendar ¿e hotel svojo ljubezen prikriti; hotel je ohraniti dostojanstvo, ki pristoja moškemu. Vanina, ki je prišla k njemu vsa zardela in se je bala. zaljubljenih besedi, je bila presenečena, ko jo je Missirilli sprejel vljudno, prijateljsko in vdano, vendar niti najmanj nežno. In ko je odšla, je ni skušal zadržati niti s kretnjo niti z eno samo besedico. Nekaj dni pozneje, ko je spet prišla, jo je sprejet r. enako hvaležnostjo in z enako zadržanostjo. Bila je daleč od tega, da bi morala krotiti zanos mladega karbonarja; Vanina se je bila spraševala, ali ji mladenič sploii vrača njeno ljubezen? Deklica, ki je bila do tedaj tako ponosna, je grenko začutila vso velikost svoje blaznosti Jela je hliniti veselost in celo hladnost, prihajala je bolj' poredkoma, ker si ni mogla kaj, da ne bi od časa obiskala-mladega bolnika. Missirilli je gorel od ljubezni, vendar je pomislil ma-svoj nizki družbeni položaj in na dolžne obzire in se aa-klel, da se bo premagal in ji ne bo govoril o svoji ljubezni, razen če ga bo Vanina čez osem dni spet obiskal Ponos mlade kneginje pa se je vedno bolj topil. »Nič zato,« je rekla sama sebi, »če ga obiskujem, g||| lam to zaradi sebe, da sama sebi ugodim; nikdar ne nikomur priznala, kolikanj se zanj zanimam.« Njeni obiski so postali dolgi in Missirilli je z njo govoril tako, kakor da bi bilo v sobi najmanj dvajset ljudi, Nekega večera, ko je preživela dan v sovraštvu nanj 3b se je zaklinjala, da bo do njega še bolj hladna in stroga-kakor običajno, mu je rekla, da ga ljubi. In kmalu ms ni mogla ničesar več braniti. Najsi je bila njena norost še tako velika, je vendar treba priznati, da je bila Vanina presrečna. Missirilli ¡ni več mislil na tisto, kar menda dolguje svojemu človeškemu dostojanstvu; ljubil jo je, kakor se ljubi prvikrat, ko ima-človek dvajset let in to v Italiji. Imel je vse tenkovestne pomisleke velike ljubezni; mladi kneginji, ki je bila tako ponosna, je priznal, česa vsega se je bil posluževal, da. bi ga vzljubila. Bil je presrečen nad velikostjo svoje sreče. Štirje meseci so hitro minili. Ko je okreval, mu je rano-celnik dejal, da lahko vstane in gre, kamor mu srce poželi. »Kaj naj storim?« se je vprašal Missirilli; »mar «e naj še vnaprej skrivam pri najlepši ženi v Rimu? Podli tirani, ki so me imeli trinajst mesecev v temnici in mi niso dovolili, da bi videl svetlobo dneva, bodo mislili, da so mi vzeli pogum. Italija, ti moraš biti res nesrečna, 'fx te tvoji otroci tako zapuščajo.« Vanina je bila prepričana, da je ona največja Pietro>-va sreča; zdel se ji je presrečen; vendar je v pršili tega mladeniča grenko odmevala beseda generala Bonaparta. in je močno vplivala na ves njegov odnos do žensk. Leta 1796, ko je general Bonaparte odhajal iz Brescie, so mu občinski stražarji, ki so ga spremljali do mestnih vrat, zatrjevali, da Brescianci ljubijo svobodo bolj kot drugi Italijani. »Da, jim je odgovoril Bonaparte, »oni radi govortje o svobodi s svojimi ljubicami.« Missirilli je rekel Vanini s precej prisiljenim izrazom: »Brž ko se znoči, moram oditi.« »Glej da prideš v palačo, preden se zdani. Cak«SA tc bom.« »Ko se bo zdanilo, bom že daleč od Rima.« »Dobro,« je rekla Vanina hladno, »kam nameravate?.' »V Romagno, da se maščujem.« »Ker sem bogata,« je rekla Vanina mirno, »upam, da ne boste odklonili, če vam dam orožja in denarja.« Missirilli jo je nekaj hipov začudeno gledal, potean 1 pa planil v njeno naročje in ji rekel: »Ti duša mojega življenja, zaradi tebe pozabljam aa vse, tudi na svoje dolžnosti. In ker je tvoje srce i nito, me boš lahko razumela.« ^gF Vanina je jokala in naposled sta se zedinila, da lb<* odšel iz Rima šele čez dva dni. »Pietro,« mu je rekla naslednjega dne, »večkrat st