„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.** A. M. SlomSek. izhaja vsak drugi četrtak. Naročniki ,S1ot. Gospodarja0 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen valja n poštnino vred eno krono *a celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma* * v tiskarni sv. Cfirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadne vrstice (potit), če se enkrat natisne, po IS k, dvakrat 36 k, trikrat SS h. Naročite si najcenejši slovenski list „NAŠ DOM“ Velja samo eno krono na leto. Vsak naročnik naj skuša dobiti še vsaj enega naročnika. „Daj račun od svojega Mševanja.14 Žetev in bratev je končana, pridelki so pospravljeni, približuje se zima in konec leta. Kako te letos kaj gospodarstvo neslo? Ali imaS dobiček ali zgubo letošnje leto? To je jako imenitno vprašanje za vsakega gospodarja, naj bo že potem veliki posestnik, želar, viničar ali delavec. Vsak trgovec, naj bo velik ali mali, mora večkrat po* Stedali, kako kaj stoji njegova trgovina, ali gre Jteprej ali nazaj. Zato pa si mora zapisovati, ko-!'ko izda in koliko dobi. Ako tega ne stori, potem l2gubi ves pregled in je izgubljen. Ce pa si vse ?-apisuje, potem dobro vč, koliko mu nese trgovina, *jte treba stroške zmanjšati, kje še kaj manjka, mu se dobiček pomnoži. Kakor delajo pametni lrgovci, tako bi moral delati vsak gospodar. Kupi si za par krajcarjev papirja in napravi ?vešček, ali pa vzemi na pol prazne liste iz Mohor-{evega koledarja, starega, novega še vsi pri hiši ra- Tam si zapisuj, koliko si česa posejal, koliko si .bil v letu telet, svinj, žrebčt, kuretine itd.; po čem .'.prodal zrnje, živino, kuretino Ce kuretino in p*Ca prodaja gospodinja, naj si ona zapisuje. utem zapiši tudi, koliko si moral izplačati za J*vke, za posle, za obleko, za razne hišne potrebe. , e si boš vse tako lepo zapisoval, boš videl ob °ncu leta, koliko je šlo tvoje gospodarstvo naprej 1 nazaj. In če vidiš, da si več izdal, kakor pri- dobil potem moraš prihodnje leto gledati, kje bi se dali stroški znižati; morda manj drago obleko kupiti, manj tobaka kaditi, manjkrat v krčmo iti itd. Kajti če tega ne popraviš, če bodo stroški vedno večji, kakor dohodki, potem gre tvoje posestvo prej ali pozneje rakom žvižgat. Nikar ne reci: jaz si zapomnim, kaj izdam in kaj dobim, bom že ob koncu leta videl, kako bo. Nič ne boš videl, človeški spomin je jako luknjast, pa vedel ne boš, kje je vzrok, da je stroškov več in kje bi se dalo kaj popraviti. Pa porečeš morda: nimam časa, da bi to vse zapisoval. Cas boš dobil, če le hočeš. Po nedeljah na pr. si lahko vse spišeš, med Udnom pa samo za silo kam zaznamuješ, to je pol ure vse gotovo. Ta ali oni pa bo rekel: Moj stari oče niso niti znali pisati, pa vendar jim je gospodarstvo šlo in so imeli pri hiši vedno vsega zadosti. Na to ti odvrnem: Nekdaj ljudje tudi niso krompirja sadili, niso tobaka kadili, niso se po železnicah vozili, pa so vendar živeli in daleč po svetu prišli, torej tudi nam ni treba krompirja, pustimo tudi tobak, kar bi ravno ne bila škoda, in pa železnice I Ljubi moj, dandanes so drugi časi, kakor so bili pred 50 in 100 leti in če bo kmet vedno po starem kopitu delal, potem mora na nič priti. Nekdaj ni bilo železnic, se ni blago dovažalo iz tujih krajev, Amerika in Azija niste pošiljali k nam toliko žita, davki so bili manjši in še to so odrajtovali v pridelkih in ne toliko v denarju; strojev, petrolšja niso imeli; obleko so si večinoma doma preskrbeli. Dandanes pa gre vse na denar, le denar in zopet denar. Nekdaj je tedaj kmet delal le bolj za domače potrebe, zdaj pa mora gledati, kako bo spravil svoje pridelke v trgovino in v denar. Da kmetski stan dandanes peša, je med drugim tudi to vzrok, da se drugi stanovi, zlasti trgovci in veliki obrtniki bolj poslužujejo pripomočkov, ki jih ponuja današnji čas, kakor pa kmet. Pomagaj si sam, in pomagal ti bo Bog. DC* Priloga k „Slovenskemu Gospodarju". '7K — iiO — Kmetijske zadruge po drugod skušajo kmeta navaditi tudi, da skrbno dela račun o svojem gospodarstvu, dokler tega ni, je težko zboljšati gospodarstvo. Zatorej, dragi Slovenec, ki to bereš, nikar ne deni tega lista proč, dokler si ne napraviš nekakšnega zapisnika. Poslušaj dober svet, ne bo ti žal. Tak zapisnik pa si dobro shranjuj, da ti ga otroci ne zapravijo. Napravi si še za letošnje leto nekakšni račun, z novim letom pa začni natanko voditi račun. V evangeliju je gospod pohvalil modrega hišnika, tudi ti boš hvale vreden, če začneš sam sebi račun dajati o svojem gospodarstvu. „Štajercu11 je zmanjkalo sape. (Dopis iz celjske okolice). I. Na naš uvodni čanek v 11. št. je «Štajerc» odgovoril. Pravi, da so ga ustanovili nemški in slovenski trgovci. Dobro! Povej nam, kateri slovenski trgovci so bili zraven pri tvojem krstu. Z imeni na dan! Će nam jih ne poveš, te bomo mi krstili za lažnika. Dalje pravi tStajerc*, da ni nasprotnik kmečke organizacije. O ubogo revše, zakaj pa zabavljaš zoper vsa naša kmetijska društva? Ti lahko prinašaš celo leto pravila za kmetijska društva, a v resnici vendar skoraj v vsakej številki udrihaš po njih. Reci, lažnjivec, da ni res! n. No, «Štajerc», ti boš nas natepel? Kako li? Ali tako kot nas je tvoja «žlahta» 1. 1866 ali tako kot nas otepavajo nemški Celjani, kedar morejo? Veš kaj, «Štajerc», mi ti na vsa usta povemo, da tvoja vera ni nič vredna. Ti si podrepnik «Vah-tarce» in «Marburgerce». Ta dva nemška lista pa proslavljata luteranstvo in delata za-nje. Torej tudi ti nisi nič vreden. Slovenski kmet, varuj se tega skritega hinavca! Dalje praviš, da te zdržujejo kmetje. 0 seveda nekaj zabitih kalinov imaš že na svojej strani. Pa povej nam, »Štajerc*, kdo pa tiste številke plača, katere dobivajo naši kmetje zastonj? In teh je veliko število. Ali jih ne plačajo bogat! nemški trgovci? O seveda! Ti pa to tajiš ? Le pošiljaj jim še dalje, bodo vsaj lažje peč kurili s tvojim papirjem! III. Pri tretji točki je pa «Štajerc» prišel že popolnoma ob sapo. Vse tiste grehe vtakne lepo v žep, katere smo mu mi našteli zadnjič v tretji točki. Pravi samč, da «Stajerc» ni za to, da bi zagovarjal koristi duhovnih gospodov. O to ti pač radi verjamemo. Ti si za to, da zagovarjaš koristi nemškutarskih in nemških trgovcev — tistih Ijudij, ki odpadajo od katoliške vere, ki podpirajo varovati moramo svoje gozde, ne smemo jib lahkomiselno posekavati, ker bo njihova vredno«1 vedno večja. Naj zadruge opozarjajo na to svoj6 člane, vlada pa naj skrbi, da se bodo pri skl«' panju trgovinskih pogodb varovale koristi naši11 lesorejcev. Vojska v Južni Afriki. Buri imajo sedal zopet srečne dneve. Minuli teden so premaga11 Angleže pri reki Maroki, jim pobili 60 mož vzeli 8 voz živil. Skoro v isti čas so vjeli Buf1 14 mož 13. husarskega polka. Te ujetnike s° Buri slekli in jih poslali gole nazaj, jednako s° storili z 48 drugimi husarji. Dne 24. oktobra P9 je burski poveljnik Delarey s svojo četo popolno^9 porazil Angleže pod generalom Methuenom. Ubi111' je okoli 200 Angležev, a Buri so vzeli MethueO11 štiri topove in vse vozove z živežem in oblek0 Koliko je vjetih in ranjenih ni še znano. Istotak0 srečo so imeli Buri severozahodno od Bethela, ki01 so napadli zadnji del Bensonove armade in ugfaj bili dva topova. Angleške izgube so velike. Ub‘l — 111 je poveljnik Benson, osem častnikov in 58 mož, ranjenih je trinajst častnikov in 156 mož. Buri sodijo vsled takih dogodkov jako ugodno o nadaljnjem razvoju vojske. Tako priobčuje dunajski *Premdenblatt» nekaj podatkov o sedanji angleSko-jjurski vojski, ki so mu dožli od strani nekega Salk-Burgerjevega sorodnika, ki je bival te dni na Dunaju. Med drugim pripoveduje ta Bur: Konca sedanje vojske ne bomo doživeli tako kmalu; gotovo pa se vojska ne konča prej, dokler bo na baSem ozemlju še kaj Angležev. Vojska nas prav za prav nič ne stane, razun življenja sorojakov. Angleži nas akoravno neprostovoljno, preskrblju-iejo z vsem, kar potrebujemo. Ne ugrabimo jim bamreč samo živeža, marveč tudi orožje, konje °bleko in druge potrebščine. Naši ljudje se že davno več ne borč z Mauserjevimi puškami, mar-*68 poslužujemo se izključno angleškega orožja. Melikih angleških topov seveda ne moremo rabiti, jb ako jih dobimo v pest, uničimo jih ali pa zakopljemo, ker bi nas na potu samo ovirali. Bojev-bikov imamo dovolj; na bojišču je še vedno ^0^25 tisoč naših mož, kajti naša mladina se s 15 letom izborno vojuje in je izredno hrabra. Gospodarske stvari. . S čim naj žvepljamo sode in zakaj? Mnogo vinorejcev je, ki niti ne vedo, s čim naj ^opijajo! Še več pa jih je, ki ne vedo zakaj da *vepljajo. Najpoprej hočem vam odgovoriti na prvo vPrašanje, s čim naj žvepljamo. Po štacunah se Prodaja rožnato žveplo in žolto pravo žveplo. Ker Pb je človek tudi k slabemu nagnjen bolj kakor k dobremu, zavrgel je tudi tukaj pravo žveplo in Se poprijel rožnatega, takorekoč nič vrednega. Da, ^Pam trditi, da je boljše nič žvepljati, kot pa je-jbati rožnato žveplo, ki še prav za prav žveplo ni. “nogi mislijo, da ohranijo ž njim sod v dobrem Manu in da podelijo vinu še dobre dišeče snovi; ravno nasprotno. Namesto lepo dišečih snovi ^bi čestokrat slabe in vino ima nek poseben kus po senu. Soda pa ne ohranijo v dobrem stanu ne, ker ta zmes, ki se prodaja kot rožnato , v6plo, ne more ugonobiti škodljivih gljiv, ki se na-^iajo v zraku in sodu. — Drugo vprašanje zakaj 6 žveplja je to: V zraku se nahaja mnogo razno-srMnih škodljivih gljiv, in ako pridejo te gljive v t°b ki je še moker od umivanja ali česar druzega, n?*1 imajo dovolj zraka, začno rasti in se razvijati. ako se razvjje n_ pr- plesnjivec in ako neprevidni M)apodar ne pazi na sod, pokrije ga tako, da ni za rabo. Da se pa uničijo te gljive, mora se ^gati žveplo in to le pravo žveplo, ki ima žolto Cak^°' Kakor znano, zgori žveplo v sodu in po-jbi nahajajoči se kisik, ker on pospešuje gorenje in 6z njega ne more nobeno živo bitje živeti. Torej Sljiv e> ki so tudi živa bitja, morajo poginoti. Da pa ne prihaja sveži zrak v sod z živimi gljivami, mora se veha dobro zadelati. Čez 2—3 mesece se žvepljanje ponovi, ker v tem času je skoraj ves dim že izhlapel iz soda. V suhih kletih se sodi hitreje osuše in toraj tudi dim hitreje izhlapi, vsled česa se mora žrepljanje pogosteje ponavljati. Mnogi trdijo, da jih po žvepljanem vinu boli glava, temu pa je krivo njega napačno rabljenje. Kadar žveplaš prazne sode, v katere nimaš kaj vlijati, ga moraš dobro oprati in to tako dolgo, dokler ne teče čista voda iz njega; ako pa je bil sod jako omazan (od vina, ki se je prvokrat pretočilo), naj se še z gorko vodo izpere. Potem ga pa pusti 2—3 dni, da se popolnoma osuši, in še-le potem zažveplja. Sod ki ga pa takoj zopet rabiš, pusti nekaj vode v njem in ga tako žvepljaj; koje žveplo zgorelo izlij vodo iz njega in ga brez skrbi porabi. Z vodo se je namreč zabranilo, da ni kapajoče goreče žveplo kapalo v sod in to škoduje vinu. Goreče žveplo se namreč žajč v les in se ne da z vodo oprati, vino pa dobi po njem duh. Dim pa tako zopet izhlapi iz soda in nekaj že pri napolnjevanju soda. Toraj žvepljajmo sode, ako hočemo imeti dobro vino ki se ne bo pokvarilo, pa žvepljajmo pravilno in glava nas ne bo bolela. Posneto mleko, ki se dobi v mlekar-nicah, kako se porabi? Da ostane mleko dalje rabljivo, je važno, da se mleko prekuha. To se zgodi lahko v mlekarnici, ali pa prekuha gospodinja sama, ker s prekuhanjen se zabrani prehitro razširjenje. To mleko se porabi lahko raznovrstno v gospodinjstvu; n. pr. mesto polivanja žgancov s polnim mlekom, zadošča popolnoma posneto mleko, ker odvzeta tolšča v njem je nadomeščena z živalsko mastjo (slanino). V obče je kuhano dobro za razna jedila. Tudi skisano posneto mleko je zelo dobra, okrepčevalna in zdrava jed; kakor je za človeka zelo dragoceno pa ceno hranivo, ravno isto velja tudi pri vzreji telet ali prascev. Kakšno naj bo gnojišče? Žalost obide človeka, ko vidi, kako nepravilna in zanemarjena gnojišča se nahajajo pri nas. Na prostoru, kjer solnce najbolj pripeka, postavili so si kmetovalci gnojišča ne sluteč, koliko škode si prizadenejo s tem; gnoj, na katerega pripeka solnce, se posuši, on izgubi redilne snovi, ki so tako potrebne rastlinam. Namesto na redilnih snoveh bogatega gnoja, vozi potem izsušeno listje ali slamo na njivo. Res je resničen pregovor, ki se tolikokrat vresniči pri takih, ki nimajo dobrega gnojišča: »Pred vrati dosti blata, gnojišča pa ne, je rana za travnike, njive, p olj 6.« Tukaj ti hočem cenjeni gospodar in bralec »Našega Doma« naslikati navodilo, po katerem si potem lahko prirediš svoje gnojišče: 1. Za gnojišče si je treba izbrati pripraven prostor in sicer blizu hleva tako, da gnoj lahko — 112 — dopeljavamo in odpeljavamo z vozovi. On naj leži na senčnati strani, da je obvarovan pred pripekajočim solncem in pred vetrovi. Dobro je tudi obsaditi gnojišče z hitro rastočim drevjem, n. pr.: z divjim kostanjem, lipo, topolo itd. Tako drevje odvrača vračino in vetrove. 2. GnojiSče mora biti dosti veliko in prostrano. Na jedno doraslo ali veliko žival je računati 5 Itirjaikih metrov prostora. 3. Dno gnejiiča mora nekoliko viseti proti gnojiični jami, da se lahko v njo izceja vsa gnojnica, katere ne more gnoj popiti, ako smo ga poškropili. Gnojnična jama leži lahko sredi ali ob strani gnojilča. Napraviti jo je tam, kjer je bolj pri rokah, samo da je na najnižjem prostoru. 4. Tla morajo biti neprodirna, ker drugači uhaja gnojnica in od dežja oprane snovi iz gnoja v spodnje plasti. Neprodirna tla se napravijo s težko glinasto zemljo, in kjer je ta pri rokah, je stvar kmalu narejena in cena. Najboljše je seveda tia-kano in s cementom zalito gnojišče; tako gnojišče je trdo in se lahko vozi po njem, dočim se na glinastih tleh vdirajo kolesa. Da ne more kapnica ali deževnica dotekati na gnojišče in izpirati gnoja, treba je gnojišče obzidati z nizkim zidom, ali pa vrezati ob gnojišču plitev jarek, po katerem ima odtekati deževnica. Kapnice se naj-ložje varujemo, ako napravimo na strehi žleb. 5. Dno gnojišča naj leži na površju zemlje. Ako pa ima biti dno gnojišča globokeje, napraviti ga je k večjemu V* 111 globoko. Iz globokih jam se gnoj težje nakapa in tudi z vozom ne more lahko k njemu. Ivan Vuk. Pismo starišem. Okoli leta 800 pred Kristusom je živel sloveči postavodajalec z imenom Likurg. Ta je nekoč izvrstno dokazal, kakšno moč in kakšen upliv ima domača vzgoja na poznejše življenje. Vzel je dva psa, ki sta bila od enega in istega psa in od ene in iste psice in jih tako izredil, da je bil eden požrešen in len, eden pa izvrsten lovski pes. Nekoč pa pripelje Likurg ta dva psa in enega zajca med zbrane Spartance in pravi: danes vam bom prav jasno pokazal, kakšno moč imajo na mladino navada, pouk in pa vzgoja. Nato postavi nekaj proč na tla polno skledo jedi in spusti najprej zajca, potem pa oba psa. In kaj se je zgodilo? Eden pes plane naravnost proti skledi, drugi pa za zajcem. In Likurg povzame besedo in pravi: Ali razumete, kar ste ravno videli? Ta dva psa sta od od enih in tistih starišev — pa navajena sta tako, da je eden izvrsten lovski pes, eden pa ničvreden, len požeruh. Stariši, morda ste že vi tudi kaj podobnega doživeli in videli v svoji domači hiši pa niste se spomnili, kako imeniten nauk ima to za vas: preimenitna je naloga starišev. V vaši oblasti otroka navaditi, da bo hodil po poti čednosti ali pa po poti pregrehe. Sv. Felicita si je bila te svoje naloge tako svesta, da je rekla: Kaj sem kos svojim otrokom boljšega dati, kakor nebesa? Sovražniki sv. vere dobro vedo za to vašo moč do vaših otrok in za vaš vpliv na njihovo poznejše življenje. Zato pa si toliko prizadevajo, da bi vas spridili, dobro vedoč, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Na vsakovrsten način si prizadevajo, vam vero omajati in vam jo končno iz srca iztrgati, vero, brez katere se ne da prav vzgoje vati. In zato vam bo »Naš Dom«, kateremu je sreča in blagor vaših otrok na srcu, piša' nekaj poučljirih pisem. Sprejmite jih s tako dobrim srcem, s kakoršnim vam jih bo on sam pisal. — Mučenik. Bilo je v začetku meseca julija lanskega leta-Kitajski bokserji in ž njimi združena tolovajska druhal je požigala in plenila krščanske vasi iD naselbine ter morila z grozovito krvoločnostjo kri' stijane. Prizadevala si je pa pred vsem, dobiti v krvave pesti oznanjevalce krščanske vere — katoliške misijonarje. »Če pobijemo in pomorimo pastirje, razpršila se bo čreda kristijanov«, modroval' so zločinci. V tem nevarnem času se je zbralo v Olšezacingtu, središču lepo se razcvitajočih krščanskih občin, petnajst misijonarjev okoli svojega nad' pastirja, misijonskega škofa Ferdinanda Karnerja, da se posvetujejo o nevarnem položaju s svojim voditeljem in slišijo njegove modre nauke. »Nai' bolje bi bilo«, pravijo misijonarji, »da zberemo tu v škofijskem sedežu kristijane, utrdimo in zavarujemo cerkev in škofovsko stanovanje ter se hrabro borimo proti krvoločnim sovražnikom in če je volja božja, tudi umrjemo za zveličavni Kristusov nauk. Tako razmišljujejo misijonarji, nadpastir P® molči nekaj časa. Potem gre v kapelico, da bi tu pred Najsvetejšim prosil razvetljenja. Resen P® popolnoma miren se vrne iz kapelice. »Moji ljub' sobratje«, reče zbranim misijonarjem, »glejte, j®z sem »fu-mu« to je oče in mati, (tako imenujej® namreč Kitajci poglavarja in predstojnika) ne sam® svojih kristijanov, ampak tudi svojih duhovnikov-Pred Bogom sem premislil in prevdaril svojo do'' žnost, in spoznal sem, da bi ravnal popolnoiU® proti svoji vesti in napačno, če bi pahnil vse svoj® misijonarje v smrt in tako oropal celo svojo šk0' fijo duhovnikov. Ne, tega ne smem storiti. N®s Zveličar sam pravi: »Če vas bodo preganjali * enem kraju, umaknite se v drugega. Zdaj je to mogoče, hitri beg vas bo odtegnil poginu. Za'0 vam pa zapovem, da bežite še to noč; pota pro'1 srednji Aziji še ni zasedel sovražnik. Z menoj Pj* je drugače. Star sem, osivel sem v misijonskeP1 113 — Pastirovanju, moji dnevi so šteti. Če je božja volja *n mi skaže Gospod milost, umreti za Njega mu-čeniške smrti, se iz srca rad žrtvujem za svoje Kristijane in>voje misijonarje, Čuvaj vas Bog in varuj vas vseh nezgod!« Do solz ginjeni poslušajo misijonarji plamteče besede; zaman prosijo svojega nadpastirja, da jih obdrži pri sebi, da umrjejo ž njim. Škof pa mirno in odločno odgovori: »Jaz ostanem tukaj sam; vi vsi pa ste dolžni pod velikim grehom, ubogati me. Idite, dragi otroci; Bog bodi z vami!« Nato povzdigne svojo roko, jih blagoslovi in misijonarji se odpravijo v temni noči na daljno pot; čez devet dnij dosežejo jahaje drugo misijonsko postajo San-faoho, kjer se jim pridruži še nekaj drugih misijonarjev. Zelo težavno je za misijonarje potovanje po Kameniti in peščeni mongolski puščavi. Solnce pripeka iz jasnega neba, kakor bi hotelo raztopiti Kamenje po silni vročini, lakota, še bolj pa žeja, jih muči. Vendar dospejo srečno do ruskega mejnega mesteca Kijahte in rešeni so bili. Poglejmo pa sedaj na misijonsko postajo Pazaj, kjer je ostal osiveli vojščak Kristusov, škof Hamer, sam sredi svojih zvestih ovčic. Tolaži in Pavdušuje svoje vernike, z njihovo pomočjo utrdi 'p zavaruje z nasipi cerkev in škofovo stanovanje, Kjer so se zbrali kristijani iz cele okolice. Bil je res skrajni čas. Kmalu prihrumijo razbojniki. Dne U. julija poskusijo prvič vdreti v malo trdnjavico, P se morajo s krvavimi glavami umakniti. Poskupio v drugič 13. julija, pa kristijani hrabro odbijejo napad pod škofovim vodstvom. Ko vidijo Papadalci, da so sami preslabi, pokličejo še druge bokserje na pomoč. Dne 20. julija se začno kakor divje zverine zaganjati na trdbo, posreči se jim Sdreti v cerkev. Začne se divje klanje in morenje. Škof se je ravno pripravljal v žagrada, da opravi mašo, ko prihrumijo bokserji. Pomorijo kakih bOO kristijanov in zgrabijo potem škofa. Vlečejo Ha iz zakristije, raztrgajo obleko na zgornjem delu ^lesa, potem mu prederejo ramo, potegnejo skozi Krvavečo rano verigo in priklenejo nanjo strežnika “kofovega. Potem ju vlečejo iz vasi in privežejo k 'Psenemu stebru. Ko oropajo vso vas, pobijejo in Pomore može in žene, stariše in otroke ter zažgo PPselbino. Potem pa zopet zgrabijo škofa in strež-d*ka, vržejo ju na sramotni voz in peljejo v 30 *P>li oddaljeno »Modro mesto«. Med potom pridi-jjuje škof neumorno in brez strahu zbranim radovednežem, ki so drli od vseh stranij skupaj jdodat in zasramovat mučenika, za nauk Križanega, ^'tajski mandarin v »Modrem mestu« se pa zboji ^olike odgovornosti, če bi umoril škofa, zato pravi 0kserjem, naj ga odpeljejo v 20 milj oddaljeno djosto Tuoceng. In tu je dosegel častitljiv misijonar r^eniško krono med velikimi in grozovitimi mu-dooi. Slečejo ga skoro do golega, vodijo pripetega na verigi po ulicah in cestah, na večjih prostorih pa se ustavijo, da dobi mestna fakinaža priložnost, škofa zasramovati in mučiti. Ruvaje mu lase in dolgo častitljivo brado, katero je nosil po navadi misijonarjev v paganskih pokrajinah, bijejo ga v obraz, plujejo vanj, z noži in meči režejo kose mesa od živega telesa. Sveti starček pa na vse te surovosti mirno gotori: »Odpuščam vam in molil bom za vas.« Ko se je celo trdosrčnemu kitajskemu poglavarju zadosti zdelo mučenja, odda ga vojakom in bokserjem, da ga umorijo. Planili so na njega kakor lačni volkovi. Niso pa privoščili misijonarju nagle smrti, v svoji grozovitosti so si izmislili Se hujše muke, da mu končajo življenje. Obesijo ga za noge na železne kaveljne. V nešte-vilne rane pritrdijo vato in jo zažgejo. Razparajo mu trebuh, vzamejo iz njega drobovino, prisilijo nekega berača, da škofovo srce povžije. V teh strašnih mukah izdihnil je škof svojo dušo, končal je svoje 35 letno misijonsko delovanje s preslavno mučeniško smrtjo. O tem srčnem, potrpežljivem in neustrašenem misijonskem škofu pač veljajo v polni meri krasne besede, katere je zapel slovenski pesnik Umek o slovenskem misijonarju Ignaciju Knoblehar (Abuna Soliman): „Zveličar zapusti kraljestvo svoje Za dolgo vrsto siromašnih let, Preganja tmino, bije smrtne boje, Da pogubljenja reši tužni svet; Najslavnejši na zemlji so junaki, Ki v sveti službi njemu so enaki! K + K. Bazne novice in druge reči. Ptujski pek Ornik so »gnadliv« gospod. Po nedeljah radi povabijo veljavnejše kmete iz ptujske okolice k sebi na obed. In seveda se govori pri mizi tudi o politiki. Takrat gospod Ornik radi povdarjajo, da so za mir med Nemci in Slovenci, in da so nasprotnik narodnega boja. Če bo kedo iz okolice zopet kedaj povabljen na obed in bodo mu oče Ornik zopet razlagali o svoji miroljubni politiki, takrat naj povpraša očeta Ornika tako-le: Očka Ornik, vi tako govorite za mir, kako pa potem to, da ste v Mariboru, kjer se je pridgal boj proti Slovencem, shodu cel6 predsedovali? Kako to, da ste se osebno udeležili shoda v Radgoni, kjer se je napovedala Slovencem narodna smrt? A, a, a, očka Ornik, odprite ušesa, a ko so ptujski trgovci in obrtniki na shodu v Ptuju z miroljubnimi sklepi hoteli oblažiti bojevitost Nemcev v Radgoni in Mariboru ter Slovence nekoliko pomiriti, takrat niste bili zraven, odpeljali ste se v vinograd. Očka Ornik, ali ste miroljubni ali niste miroljubni? Franc Škerlec in poldrugi Marko. Iz Vičanec pri Veliki Nedelji se piše: Naš Franc Škerlec je zložil »poldrugega Marka« 114 — za ptujskega kljukeca. Kakor »štrozok« s koruzino slamo, tako je ta Škerlečev spis, kakor je dolg in širok, nabasan z neumnostmi. Škerleo in »poldrugi Marko« ljubita sicer številko sedem, a glede neumnosti v spisu je ta številka daleč prekoračena. Mi vsi vzdihujemo tako na široko, kakor bi kletko odprl: Oh ti ljubi Škerlec in poldrugi Marko, Bog se Vaju vsmili sedemkrat. Pozor, dravski poljanci! V zadnji številki vas »Štajerc« nesramno obrekuje pred celim svetom v dopisu »Iz Cirkovec na Dravskem polju.« Imenuje vas tate-dolgoperstneže, razgrajače, ubijalce, rogo-vileže, ponočne krokarje in požigalce. In ta list še nekateri od Vas čitajo, da celo naročujejo! Kje imate svoj ponos, dravski poljanci? Ali še boste nadalje odpirali vrata v svoje hiše listu, ki Vas tako podlo in nizko obrekuje? Nikdar še Vas nihče ni tako z blatom ometal kakor sedaj kramarski »Štajerc.« Zapomnite si, na Vas, ki ste kmetje, si upa, nemškim kramarjem pa kaj takega ne upa reči! Pozor, kmetje, na kramarske liste! Iz Dolnjega Logatca smo dobili pozdravilno pismo od mladeničev, v katerem nam zatrjujejo, da se tudi v njihovih krajih rad prebira mladi, a junaški »Naš Dom.« Mi radostno odzdravljamo ter prosimo, da naši prijatelji in somišljeniki širijo naš list! Iz Žusma nam pišejo: Predragi »Naš Dom,« ti imaš mnogo sovražnikov, pa najbolj te gotovo sovraži »Štajerc.« Toda kdor pozna naše kmetske težave, lahko spozna, da potuhnjeni »Štajerc« ni kmetski prijatelj, in sicer zato ne, ker tako grdo lomasti čez kmetijske zadruge. Zviti »Štajerc,« ako si res kmetski prijatelj, pomagaj nam snovati zadruge, daj nam pouka, potem te bomo spoznali, da vlečeš z nami, ne pa s kramarji. Dokler pa tega ne storiš, smatramo te za potuhnjenega hinavca. ker spredaj se hliniš, odzadej pa se nam ubogim kmetom smejiš. Ti predragi »Naš Dom,« pa le korajžno naprej! V zadnji številki praviš, da so šli nekateri se poučevat na Švicarsko o zadrugah. Popotovanje si nam že opisal, zdaj pa pričakujemo, da boš nam povedal, kaj so se naši popotniki tam naučili. Le delaj za nas, uboge kmete! V Gornji savinjski dolini si srčno želijo ceste Železna Kaplja-Solčava-Luče-Kamnik oziroma Ljubno-Luče-Kamnik. Poveljniki gornjegradskega okrajnega zastopa pa se brigajo rajši za politiko, ne pa za potrebne ceste. Iz gornje savinske doline. (Volitve in še kaj.) Občinske volitve v Mozirju in potem v Bočni, kjer so liberalčki in jungovci slavno pogo-rreli, so »ta znucanemu« še tisto trohico možgan zmešale, kar mu jih je še ostalo po njegovih »dolgotrajnih« študijah. V »Slov. Narodu« št. 233. je neko človeče izbruhalo ves svoj žolč. Izrazov kakor: far, črnuh, pop, bik itd. kar mrgoli — dober tek gospoda od inteligence! In to je storilo menda človeče, ki bi bilo sedaj kje kakšen kozji pastir, ako »iarških« grošev ne bi bilo. Duhovnikom predbaciva nevednost človeče, ki je menda v osmi šoli smolo na hlačicah imelo, da se toliko let ni moglo rešiti osmošolskih klopi! Svoje rojake menda imenuje bike — to je tudi hvaležnost. Kaj pa takrat niso bili biki, ko so ti bili poroki, kedar si pri posojilnicah »pumpal « Bilo bi znabiti tudi zanimivo zvedeti, kako se neki poroki podpisujejo. — Ljudje, ki imajo toliko in »takega* masla na glavi, naj bodo — previdni. In taki zalumpani capini hočejo biti kmetu vodi-ditelji! Bog nas jih varuj! Sv. Ropert v Slov. gor. Dne 18. oktobra bil je v Spodnji Voličini velik požar. Zvečer ob 8. uri je začelo goreti gospodarsko poslopje veleposestnika Tomaža Krajnc. K sreči je bilo popolnoma mirno vreme in se ogenj ni dalje širil. Zgorelo je gospodarsko poslopje napolnjeno s senom, slamo, deskami in drvami; dva velika voza in ena klet. Škode je 2000 kron. Bil je povoljno zavarovan. Požarne brambe ni bilo nobene na pomoč. Pri Sv. Lenarta v Slov. gor. se je ustrelil Roperčki poštni pot. K sreči ni dobro pogodil in sedaj svoj čin obžaluje v bolnišnici v Mariboru. Bratva v Roperčki župniji je končana. Povprečno se je nabralo več kot lani. Mošt je tehtal od 13—17 stopinj. Belo vino se plačuje liter od 13—20 kr., izabela v pa od 8—14 kr. Volitve v občini Črmlenšak je višja višja oblast ovrgla. Na podlagi novih volilnih listov ima se vršiti nova volitev. Sv. Lenart v Zabukovji. Zelo si razveselil preljubi »Naš Dom« nas šentlenartske fante, ko si začel tudi na naš prijazen hrib zahajati. Zlasti nas fante zelo veseli tvoj sijajen vspeh in procvit-Čudimo se tvoji odkritosrčnosti in neustrašenosti, ker namreč vsakemu kar naravnost poveš, kar mu sploh po vsej pravici gre. Posebno je siromak pred tabo tisti ptujski »Štajerc», ker je, kakor nam ti poročaš, res prava zgaga za naš Spodnji Štajer. Večina nas še ni imela prilike, opazovati tega zločinca, pa vendar nam mrzi, ker smo že toliko slabega čuli o njem. Torej, ljubi »Naš Dom«, bodi nam zavetnik pred lažnjivimi hinavci! Mi še sicer nismo gotovi s prebiranjem Muhorskih knjig, katere so nas letos posebno razveselile s svojo krasno vsebino; pa ti kot naš najmlajši brat, imaš odslej za zmirom odločen primeren prostor v našh hišah. Zatorej Ti kličemo živio in zdrav nam ostani! Šentlenartčan. Gospodarske znanosti „Štajerca1*. V ste vilki 21. Štajerca« stoji na strani 10 članek; »Ali so grozdne tropine porabne za krmo in kako se porabijo v to svrho?« Cuj. slovenski kmet, veliko modrost ptujskega kljukeca, ki trdi »Grozdno tropine so že porabne za krmo, a se morejo po' 115 Pre| kuhati, ker imajo sveže preveč alkohola v ®ebi in se težkn prebavijo« Oj ti norček ti! Rad “‘ti razložil, kako nastane alkohol, toda ti bi ^žko razumel s svojo trdo bulico take stvari, zato 11 sedaj le toliko povem, da se alkohol napravlja Pr! vrenju iz sladkorja. Kje, za božjo voljo, pa so '‘‘sle tropine, da se je sladkor že razkrojil v al-j'' hol. Ljubi kramarski »Štajerc«, ti lahko govoriš t^ko se na meti e blago meri, v gospodarskih rečeh pa le molči. Kmetom pa povemo, da se v>nske tropine smejo polagati tudi surove, ker se v njih nahaja sladkor, ki je redilna snov Seveda morejo pomešati z rezanico. Ako hočete veneti o tej zadevi, pa poglejte v »Slov. Gospodar« ®t- 42, str. 6 Tudi »Štajerc si naj ogleda »Gospodarjev« članek o tropinah, in ako ima letos nesti tropin, krmi lahko ž njimi tudi svoje sorodnike, in ne treba se mu bati, da bi jih napelo. Račan 19. stoletja. To stoletje je dobilo od *vojih prednikov konja, zapustilo pa je 20. stoletju lokomotivo, kolo in avtomobil. Sprejelo je gosje Pero, pa zapušča pisalni stroj. Našlo je ročni stroj novine, zapušča gorostasno rotacijsko mašino. ^aŠlo je slikarstvo na platno, zapušča fotografijo. Našlo je ročno tkanje, zapušča pa mehanično ^anje in predenje. Ono je dobilo od prejšnjega hodnik, zapušča pa eksplozijske tvarine. Našlo je Puško na kamen, a zapušča moderno orodje, ki , ^o siplje ogenj. Našlo je lojeno svečo, zapušča e^ktrično luč. Našlo je jadernico, zapušča pa Parobrod in podmorsko ladijo. Našlo je jedno-staven brzojav, a ostavlja telefon in brzojav brez *}ce. Našlo je icdnostavno luč, a zapušča X žarke. Našlo je tudi hrabro, vztrajno, za svoje Pravice se borečo slovensko ljudstvo, a zapušča žalibog pomehkuženo in za 8voje pravice malomarno. Po „U. T.“, I. V. Iz Sv. Jurja na Ščavnici. Cenjeni gospod P^dnik! Vi niti ne čutite, kako je že »Štajerc« ^bešal možgane tistim, ki ga čitajo. Tako so za-elebani v njega, da se ne morejo več ločiti od I 8a protestantovskega pastirskega lista. Naša ekleta, žalibog le majhno število, so sklenila, da ^ bodo govorila s takimi mladeniči, ki čitajo ta ‘Pobožen pastirski« list, katerega pošiljajo nem-^utarski trgovci svojim ovčicam, ali pa ga imajo P'° naročenega. Od kraja so se prestrašili tega P'Sumnega sklepa, pa da bi zakrili prestrašenost, se začeli smejati in so rekli: »No, za tiste mi Pa<5 ne bomo pitali, ki so to sklenile!« »Ha, ha!« »°spod urednik čujte; druga dekleta pa nočejo ji ‘h Judežev; naj si le iščejo po »pastirskem nevest. Ali ni to junaški čin? »Živijo« junaški čin? »Živijo« za slavo in - Še nekaj imam v svoji . — ... tudi za druge. V Sovjaku °gromno število tega nemčurskega strahopetca, "venske dekleta, katere se borite t^.ice svoje matere! -: rl3ici za Jurjevčane in Pa več kakor polovico, ki ga dobivajo zastonj. Jeden mi je rekel: »Dvakrat sem ga že poslal nazaj, pa zopet mi ga pošljejo; kaj naj storim? No, je pač tak kakor Židov, ako ga vržeš pri jednih vratah vun, pride ti skoz druge nazaj. Najboljše je, da ga raztrgaš in ponucaš za mešani gnoj, samo mnogo redilnih snovi ne bo imel, ker je »giflen.« Več drugih mi je reklo, da ga dobivajo brezplačno, nazaj poslati pa ga nočem, ker ga potrebujem, ako se brijem. Iz prepričanja in izkušnje Jurjevčan. Trtna uš se je prikazala v več vinogradih občine Tolsti vrh in Žiče pri Konjicah. Iz podjunske doline na Koroškem. V zadnjem času smo obhajali tukaj na Koroškem dve lepi slavnosti, na kateri se bode gotovo z veseljem spominjalo naše pošteno slovensko ljudstvo. Jedna je bila v Škocijanu, druga pa v Globasnici. Na roženvenško nedeljo je bil pri Majerju v Š k o-cijanu veseli dan. Tamošnja podružnica svetega Cirila in Metoda je napravila zborovanje, ki je bilo za nas jako podučljivo in veselo. Slavnostni govornik škocijanski kaplan g. Poljanec je v svojem govoru kazal, kaj da je storila katoliška cerkev povsod za šole od svojega prvega začetka do sedaj. Cerkev jedina je bila povsod prava mati šol; kamorkoli je stopila noga katoliškega misijonarja, povsod se je začel pravi blagor in napredek med narodi. Navduševal je gospod govornik kmečko ljudstvo, naj pri vsaki priliki pahne od sebe tiste, ki širijo med nami nevero. Pri volitvah hočemo deiati in skrbeti, da pridejo v občinske zastope, potem pa v deželni in državni zbor taki možje, ki bodo branili naše drage svetinje, sveto vero, ljubi materni jezik in pravo šolo. Drugi govornik g. Dragasnik iz Globasnice je govoril o potrebi šol na podlagi maternega jezika. Na takih šolah se more edino naš otrok naučiti dobrih in potrebnih reči za življenje. Ljudstvo naj ne bere brezverskih časnikov in knjig, ki pačijo naše ljudstvo in mu kradejo srečo in zadovoljnost. Tisti Ožbej iz Reberce pa nam je v šaljivih besedah pravil dogodke svojega življenja. Bilo je veselo, smeha in prisrčnega veselja je bilo dovolj. Lepo so popevali vrli mladeniči iz Šmihelja, ki imajo izvrsten moški zbor; potem pa so nas razveseljevali Globasničanje s svojim mešanim zborom. Udeležba je bila velika iz domače in iz sosednih far. Pa še večje število slovenskega ljudstva se je zbralo v Globasnici, kjer je teden pozneje zborovala Ciril in Metodova podružnica za Pliberk in okolico. Potrdil se je zopet dobrim slovenskim Globasničanom njihov pogum, da se korajžno borijo zoper tiste, ki so, kakor znano, v zadnjem času prinesli toliko prepira in nesreče v njihovo mirno domačo vas. — Tudi ta veselica se je obnesla imenitno. Prav lepo je govoril gosp. Maierhofer iz Prevalj, o šoli, kakoršna je sedaj. 116 Vspodbujal je stariSe, naj oni po svojih močeh skrbijo, da postanejo šole take, da brez skrbi lahko pošljejo v nje svoje otroke. Sole naj bodo verske, na domačega jezika podlagi, kakor pri drugih narodih. Gospoda Mikeln in jurist Ravnik, sta nas opominjala, da naj ne postanemo izdajice svoje zemlje in dragega zaklada svojih starišev. Besede »Svoji k svojim* naj veljajo povsodi. Družimo se v zadrugah, edini bodimo v ljubezni do vere, do svojega jezika, do slovenske pesmi. Da smo se tudi veselili pošteno in prisrčno, kdo bi nam to zameril. Slovenska pesem nas je navduševala in razveseljevala in dolgo časa bo ostal ta večer pri nas v veselem spominu. Radi tega pa se moramo zahvaliti šmiheljskim pevcem in štebenjskim vrlim mladeničem; potem pa tudi Ožbeju, »becirku* iz Ljubljane, ki je tudi semkaj prinesel svojo popotno torbico in farbal. Bilo je lepo in vidimo še se večkrat. — Da tudi tukaj pri nas širijo povsod hinavca »Štajerca*, se razume samo ob sebi. Hvala Bogu! Marsikateri kmet, ki je bil dosedaj še naročnik na »Štajerca*, ga pošlje ob novem letu nazaj. Ljudje spoznavajo, da tisti, ki izdajajo in širijo ta list, le slepijo kmeta, da niso njegovi pravi prijatelji. Oni delajo tako, kakor tisti, ki kravi, katera noče dati mleka, zavežejo oči, da jo potem molzejo brez skrbi, kakor hočejo. — Pa dovolj za danes. Iz sinčevaške okolice na Koroškem. V lepem številu zahaja že »Naš Dom« v naš kraj, posebno si je znan z vrlimi kmeti v Škocijanu. Veseli pa smo ga vsi, ker vemo, da je on v resnici naš dober prijatelj in zato so mu pri nas tudi radovoljno vrata odprta. Da pa pri nas, kakor tudi po podjunski dolini lazi okoli tista slaboznana ptujska »giftna krota«, se razume samo ob sebi; slabe zeli pač manjkati nikjer ne sme. Posebno rada vidi »Naš Dom«; od samega veselja že včasih pihati ne more več, tako se jej je vsedel že on na srce in pluča. — Giltna krota, ki sliši na ime »Štajerc«, se nam posebno vsiljuje po štacunah relikovških, pliberških in dobrloveških. Če grejo kaka mamica ali očka kaj kupovat, se giftna krota spravi hitro v »korpiček«, da potem nekoliko zagodrnja proti Slovencem; najljubši so jej menda »ta črni«. Tudi nekaterim železniškim delavcem se zdi prijetno njeno regetanje; prepričani pa smo tukaj vsi, da je to regetanje zapeljivo in hinavsko. Tudi dobro vemo, da so si mogočni gospodje, katerih pridna dekla je ptujska giftna krota, za kmeta v skrbi le tedaj, če ima kaj v žepu, drugače pa se za kmečke in delavske potrebe brigajo toliko, kakor za lanski sneg. — Znano vam je mogoče tudi, da so pred par sto leti na velikem kupu drv večkrat zažigali stare babe, ki so opravljale coprnško mojstrijo. Ravno tako se je zgodilo tudi nekje na Koroškem »Našemu Domu«. Raztrgali in zažgali so siromaka, ker so mislili, pa je coprnjak. Pa o tem vam povem več prihodnjič. Iz Škal pri Velenju. Sprejmi vrli »Naš Dom« tudi iz naše župnije nekaj vrstic. Saj se že tudi tukaj prav z veseljem prebiraš, ker imaš toliko poučnega in zabavnega berila. Zatoraj le prihajaj k nam v obilnem številu, da bodeš kmalu prehitel ptujskega priliznjenca »Štajerca,« kateri k nam žalibog prihaja tudi v obilnem številu. Naročeni so na njega večjidel rudokopi, katerim ga vsiljujejo nemčurski nadzorniki in trgovci. Vam pa, tukajšnje slovensko ljudstvo, in zavednim fantom svetujem, da se čvrsto poprimete rodoljubnega dela, posebno zdaj ob novem letu naj vsaki po svoji moči skrbi, da se »Naš Dom« kolikor mogoče razširi. Proč pa s »Štajercem!« Sl. Mcl. Iz Ptujske gore. Dragi »Naš Dom!« Skoraj iz vseh krajev naše mile domovine si že dobil pozdrave, le od nas Črnogorcev še nič, tako, da si že morebiti marsikateri misli, tamkaj še pač trdno spijo. A ni res, smo se že prekljuvali, samo na dan si še ne upamo tako, kakor je želeti. Pokarali pa moramo danes nekega kmeta, ki se je izrazil, da edino »Štajerca« lahko bere brez očal. Njegova hčerka, ki je vesela, da je tvoja naročnica, pa je nekoč, ko si je prinesel to evangelije ptujskih kramarjev domu, mu ga je vrgla tja, kjer se je spremenil v prah in pepel. Tako je prav in posnemanja vredno! Očetu bi pa svetoval, naj se varuje zanaprej tega hinavskega ptujskega kljukca, posebno še, ker je ključar podružnice sv. Janža-Vam rodoljubom pa polagam na srce, posnemajte to vrlo deklico, vržite tega skakunkača tja, kjer ni muh. Razširjajte pa izvrsten in najcenejši naš list »Naš Dom « Na delo rodoljubno, vse za vero, dom, cesarja! Slovenski poslanci pri delu. G. Žičk ar je vložil nujni predlog za podporo občini Ž r e č e, ki je v zadnjih letih vsled povodnji veliko trpela. Dr. Ploj, Robič, Žičk ar so v posebnem predlogu opisali veliko škodo, ki jo je naredila zadnja povodenj Pesnice v ormoškem, ptujskem in mariborskem okraju, ter zahtevali, da se poškodovancem odpišejo davki in da se jim da podpora bodisi v pridelkih, ali pa denarju. Poslanec Robič je v nujnem predlogu zahteval, da se podari znatna podpora vsem posestnikom, ki so bili pri zadnjih povodnjah v mariborskem in slovenjegraškem okraju poškodovani. Isti poslanec g. Robič je s svojimi spodnještajerskimi tovariši stavil predlog, da se vravnajo vse spodnještajerske reke in potoki, ki delajo pri povodnjah škodo Poslanca Robič in dr. Ploj sta vodila pred ministerskeg® predsednika odposlanstvo iz ormoškega, ptujskega« mariborskega in šentlenartskega okraja, ki je narisalo ministru škode, ki jih dela Pesnica, in 9® pritožilo nad deželno vlado, ki ničesar ne stori z® uravnavo Pesnice. Ministerski predsednik je od' — 117 Rovoril, da dobro pozna zadevo o Pesnici, ker se “obič in dr. Ploj vedno pritožujeta ter je obljubil Pomagati. Slovenski kmetje, ne pozabite, da se Vam le na shodih v Mariboru in Radgoni dne 5. in 6. °ktobra od nemških strank napovedal gospodarski 'n narodnostni boj in da so na teh shodih javno Pohvalili nemški advokatje in kramarji »Štajerca« rekli o njem, da je v »nemškem duhu pisan« 1,1 da bo pri volitvah »delal za Nemce«, to je, 'Hal bo za nemške in nemškutarske kramarje ter a d v o k a t e. Slovenski kmetje, ne pozabite tega! Uravnava Pesnice. V zadnjem času se je 0(1 slovenskih poslancev zopet veliko storilo posebno za uravnavo Pesnice. Stavili so v tej zadevi Podlog za predlogom, vodili so posebno odposlanstvo k ministerskemu predsedniku, da se mu je opisala P°treba uravnave, hodili so tudi v ministerstva se sami pritoževal. Gotovo v tem oziru niso zanemarjali svoje dolžnosti, to mora vsaki pošten človek priznati. In vsaki pošten slovenski list je dolžen, to povedati slovenskim bralcem. A kateri slovenski list pa vendar molči kakor grob? To je sopet »Štajerc.« Će se kakemu nemškutarskemu kramarju samo sanja, da je storil kaj za kmeta, to vse se obesi na veliki zvon. Vsako zborovanje nomških meščanov vč opisati »Štajerc,« kjer pa Se kaj od slovenske strani za kmeta stori, tam pa vse zamolči. Zakaj neki? Zato, ker je »Štajerc« suženj nemških in nemškutarskih kramarjev in [^rtnikov, le njim sme hvalo peti! Živio taki kmetski list, ki je v kramarskih okovih! Kaj je novega na Koroškem ? Pri D o b r 1 i-vasi so zasačili ponarejevalca srebrnih goldinarjev ter ga utaknili v luknjo. Ni domačin, ampak je Prišel iz Italije ali Goriškega. — Sedemnajstletni 'ant iz Otoč je dobil pri deželni sodniji celovški 8est mesecev ječe, ker je ukradel kure. Ta si bo drugič dobro premislil. — V Vartni vasi pri plovcu je dne 18. oktobra izpil 29-letni Franc Rredručnik vsled stave naenkrat pol litra žganja, tjrugi dan so ga našli ob poti proti domu mrtvega. skušaj Boga! — V Podrožici pri Št. Jakobu v R o ž u so se napili ogerski delavci žganja. Ko Prišli v barako spat, dražili so tovariša, ki je . °ma spal, ter ga nazadnjo tako hudo nabili, da kmalu potem izdihnil dušo. — V Prevaljah pa Koroškem bodo kmalu občinske volitve, revaljska občina je kmečka občina, a kmetje v finskem odboru niso imeli večine. Zdaj se to ^ora predrugačiti. Kmetje, na noge, agitirajte, da Ulaga vaša kmečka stranka! — V Velikovcu Ok-^0r°škem slovenska šola prav lepo napreduje. . Piskuje jo letos že 204 otrok. V dekliškem vzgo-l|S6u pa je 22 gojenk. Slovenska stvar mora na- Pfedovati! s Iz Sv. Martina na Paki se nam je doposlal au z drevesa, ki je letos že drugikrat rodilo. Drevo se nahaja na vrtu posestnika Prodnika. Ljudje baje začudeno gledajo to redko prikazen in pro-rokujejo za drugo leto mnogo sadja. Da bi se jim prerokovanje le uresničilo! — Vinska letina v Sv. Martinu in okolici bo letos srednja. Nekoliko bo več ko lani, toda kapljica bo izborna, kjer je v trgatev posijalo solnce. Kupci pridite! Cena ni visoka. Drugače govorijo, pa drugače delajo. Ta napis ima en članek v zadnjem »Štajercu«. Ta članek prinaša »Štajerc«, kakor bi zrasel na njegovem zelniku, a v resnici pa ga je vkral iz ljubljanskega liberalnega »Slov. Naroda«. V članku se očita katoliškim (klerikalnim) državnim poslancem, da niso proti žitni trgovini na termine (roke). Kako velika laž je to, se razvidi iz tega, da so katoliški slovenski poslanci dne 21. febr. 1901 stavili na poljedelskega ministra vprašanje: »je-li voljan že vendar enkrat ustreči želji, ki jo že vrsto let izražajo vsi krogi avstrijskih kmetov, in predložiti načrt zakona, s katerim se prepoveduje termino-kupčija s poljedelskimi pridelki.« Kdor še si z ozirom na take be ede upa trditi, da katoliški in tudi slovenski poslanci branijo borzno sleparsko spekulacijo, je pač skrajno nesramen. Naš kmet pa zopet iz tega spozna, kako ga »Štajerc« vrsto za vrsto farba ter hujska proti pošteni katoliški in slovenski stvari. Kmetijsko zadrugo v Sinčivasi na Koroškem so zopet slovenski in nemški liberalci v zadnjem času hudo napadali ter ji prerokovali neizogiben propad. Toda že so zopet morali utihniti. Ustanovitelj zadruge, gosp. vikarij Podgorc, namreč naznanja v »Slovencu«, da sta dne 27. oktobra preiskala dva od poljedelskega ministerstva poslana uradnika sinčivaško zadrugo ter sta našla vse v najboljšem redu. In nasprotniki so morali zopet utihniti. Seveda čez nekoliko časa bodo zopet začeli rovati. A nore je, kdor jim verjame. Požar. Dne 4. novembra zjutraj ob peti uri je v Mariboru izbuhnih ogenj v hlevih gostilne »pri grozdu« (lastnik Oehm). Mrtvim niso celi mesec nič zvonili v Mariboru v stolni župniji, ker celi mesec oktober nikdo ni umrl razven nekaj ravnokar rojenih otrok. Vojaki — uporniki. V Varšavi na Ruskem se je na vežbališču uprl cel polk zaradi slabe hrane. Vojaki so streljali na častnike in enega ustrelili. Nove čelade orožnikov. Čuje se, da orož-ništvo dobi nove čelade iz plutovine. Nekateri češki orožniki jih že imajo. Kakoršno življenje, takšna smrt. (Resničen dogodek. — Poslovenil M. T. F.) Začetkom 18-tega stoletja je živel v bližini neke prijazne vasi mož, kateremu se je že od daleč — 118 — poznalo, da nima mirne vesti. Zabuhel, nemiren, grozovit pogled črnih očij, osorno vedenje delalo ga je neprijetnega, skoraj zopernega. Pri delu ga nisi nažel nikoli, pač pa po gostilnah v krogu svojih tovarišev pijancev in igralcev. Njegova žena je bila pobožna, bogaboječa in delavna. Od zgodnjega jutra do poznega večera je nevtrudno delala, da z bornim zaslužkom preživi sebe in svojega zapravljivega moža. Marsikatera noč pretekla ji je brez počitka in miru. Jokaje je klečala pred svetim razpelom, ter iskreno prosila Boga, naj ji spreobrne moža. Med tem pa je razuzdanež izostajal cele noči ter pil in igral. Kadar pa je prišel domov, zasramoval in trpinčil je ubogo ženo, da je bila groza in strah. Kar si je bila krvavo prislužila in prihranila, to ji je pobrala njegova zapravljiva roka. Grozil se je in proklinjal ubogo ženo, ako mu ni hotela dobrovoljno prepustiti zaslužka, da ga Se isti dan požene po grlu. Tako je bilo leto za letom. Uboga žena je tugovala in bolehala ter konečno zbolela. Čutila je, da bo kmalu konec njenemu življenju. Nepoboljšljivo vedenje moža je bil za njo smrtni udarec. Mož je postajal vedno hujši. Drugega bi bila morda ganila ženina čudovita potrpežljivost in udanost, da bi uvidel in obžaloval pregreho ter sklenil nastopiti pot pokore. A pri njem je bilo vse zastonj. Trdovratno je ostal suženj svojih strastij. Še zdaj se je po več dni brez dela klatil in pijančeval, na smrt bolno ženo pa puSčal samo dom&. Borni zaslužek ženin je sedaj tudi nehal. Živela je od miloščine dobrih ljudi. Usmiljeni sosedi so ji dajali potrebni živež in skrbeli za postrežbo. Nekega dne — že proti večeru — pride mož ves razburjen in pobit domov. Prav nič se ne zmeni za bolno ženo. Vtrujen se vsede na trohljivo klop pred hišo. Dolgo sedi nepremakljivo ter premišljuje. Izraz njegovega obraza priča, da snuje v srcu naklepe, ki mu prizadevajo mnogo skrbi. V takih trenotkih se bliža človeku najraje zapeljivec. Nastavlja mu zanjke. Šepeta mu sladke besede, — obljubuje mu imenitno plačilo in najbolje uspehe pri svojem podjetju. Slaboten človek se mu uda, ne meneč se za nevarnost, ki mu preti, ne za hude nasledke. Tako je bilo tudi pri tem postopaču. Peklenski naklep se je rodil v njegovi duši. Pozno v noči še-le, ko je vladala krog in krog že tema in tihota, zapusti svoje sedišče. Tiho smukne za hišo. Tamkaj vzame močan drog in debelo vrv. S tem orodjem gre po ovinkih v bližnjo vas. V vaški cerkvici je namreč hotel ukrasti dragocene posode, je prodati, ter s tem denarjem še nekaj časa popivati. Vsak kotiček domače vasi mu je bil dobro znan. Priplazi se na pokopališče ob cerkvi. Previdno spleza na drevo tik cerkvenega okna, zlomi nekaj šip, odpre okno, — utrdi vrv, ter se spusti v cerkev. Skrivnostna tihota vlada v božjem svetišču. Trepetajoči svit večne luči se čarobno razliva po svetih prostorih. Plašno se ozira predrznež po cerkvi. Dozdeva se mu, da ga grozeče gledajo svete podobe raz cerkvenih sten in da mu iz njihovih ust donč na uho pretresljive besede: »Poberi se od tod!« Pogled na sveto razpelo pa ga prevzame in presune. Zdi se mu, da ga proseče gledajo mile oči Kristusove, da se gibljejo blede ustnice govoreč: »Čemu si prišel semkaj!« Zopet se mu oglaša nemirna vest. Svari) opominja ga, naj opusti hudodelstvo. — Spominja se, kolikokrat je na tem svetem prostoru v otročjih letih pobožno klečal pred božjim obličjem. Kolikokrat ga je milo dete Jezusček uslišalo in mu izpolnilo, kar je nedolžno sreč prosilo! Kolikokrat je tukaj sprejel ljubega Boga pod svojo streho in sedaj — ga hoče zatajiti — ga za Judežev groš na tako nesramen način oskruniti! Pa kje so tisti časi, ko se je še čutil tukaj srečnega? Že zdavno so minuli. V njegovem srcu ni več niti sledu nekdanje otročje nedolžnosti in pobožnosti. Tu prebiva le greh in strasti! In še sedaj v teh osodepolnih trenotkih ogluši greh svarilen glas vesti. Še nekaj trenotkov stoji, kakor bi omahoval. Prepozno je, da bi ušel zapeljivcu! Na delo! —-na delo, ga priganja. Kakor divja zver na svojo žrtev, tako plane hudodelec k tabernakelnu, da tu izvrši svoj grozoviti čin. Razbije vratca, izmakne sv. posode, ter se nagloma odstrani po isti poti, od koder je prišel- Naglo kakor bi ga preganjali zli duhovi dirja proti svojemu domu. Še-le ko ima vas za seboj) spozna velikost in grozovitost svoje hudobije. Kot bi nosil žareče oglje, ga pečejo ukradene reči. Mora se jih kmalu iznebitil Pred vsem strese svete hostije pod grm ob vaškem pašniku. Posode pa zakoplje v bližini svoje hiše. Prihodnje jutro, ko gre mežnar zvonit an-geljsko češčenje, zapazi vlom v svetišče. Ves preplašen steče v župnišče. Hitro se razglasi strašna novica po vsej vasi. Kmalu se zbere velika množica ljudi; vse hoče v cerkev — joka in plaka na glas. Kaj je storiti ? Kako priti tatu na sled ? Po* svetujejo se na vse načine. Med tem pa prisopiha vaški pastir s poročilom, da je našel sv. hostij6 pod nekim grmom. Začudena zasliši razburjena množica poročil0 pastirjevo. Takoj se napoti na zaznamovani pr°' štor. Vsi spoštljivo popadajo na kolena pred Naj' svetejšim, gospod župnik pa pobere sv. hostije. — 119 Srečni in veseli, da so naSli NajsvetejSe, gredo v procesiji nazaj v cerkev. Kako čudno! Tudi hudodelec je z drugimi piskal kraj svojega zločina ter se kot zadnji pri-družil procesiji. PriSedSi v cerkev obhajala se je zahvalna s>užba božja. In v gorečih besedah slika duhovnik ^likost in strahovitost tega hudodelstva ter za-•^eva zadoščenje. Globoko v srce segale so poslu-®|cem pridigarjeve besede. Naredile so mogočen V"a tudi na zločinca. Z nesnosno silo se mu zopet 0glaša pekoča vest, ta nevtrudljivi notranji svareč in svetovalec. . Še le sedaj spozna svoj hudobni čin v pravi ue>- Toda zapeljivec tudi tokrat ne miruje. Pa ‘Sedaj se ne kaže več kot dobrohotni tovariš in ?vetovalec, — sedaj ne obljubuje dobrega plačila 111 uspeha! Nasprotno, — sedaj odpira žrelo pogubljenja, kjer ni usmiljenja, — kjer ni več °Proščenja. j «Pregreha tvoja je prevelika! Pogubljen si! te ni več milosti — ne odveze!» Tako mu SePeta na uho. Kakor blazen od preslanih duševnih muk, P*ane hudobnež iz hiše božje domov in vse razkrije 8Voji ženi. «Kdo popiše njen strah, kdo njeno Srozoi, Besedice ne zine. Kakor da jo je zadela strela, pade omamljena u&zaj na svoje ležišče. Mož pa zapusti nagloma hišo ter izgine. ,. Za nekaj dni našli so njegovo mrtvo truplo, kl ga je vrgla na suho bližnja reka. Tako je končal ^srečni bogoskrunec. Njegova uboga žena ni mogla prenašati tega uuarca. Srce ji je počilo žalosti in bridkosti. Kmalu tem je umrla. , Prebivalcem tega kraja pa je ostal strašni 'logodek v neizbrisljivem spominu. Sklenili so zaustiti za krivico z dobrim delom. Po nasvetu «°spoda župnika pozidajo lepo majhno cerkvico . a istem prostoru, kjer so našli sv. hostije. Že čez et? dni darovala se je ondi prva sv. maša. In ta Priiazna vas je postala mnogo obiskan kraj; kajti sako leto roma tje iz vseh krajev velika množica Pobožnih vernikov, da si izprosijo potrebne pomoči 0 Uulosti v bridkostih in težavah življenja. Iz zapuščine preč. gospoda stolnega dekana dr. Ivana Križaniča in iz lastne zaloge priporofcamo sledeče knjige: 1. Razlaga novega Velikega Katekizma I. in II. del. Oba staneta 6 K, elegantno vezana 7 K 40 h. Po pošti 30 h več. 2. Monslgnore Fran Kosar, hišni prelat sv. Očeta, knez. škof. konz. svetovalec, Infullranl stolni dekan lavantinski. (Kakih 30 izvodov.) Znižana cena 60 h, s pošto 70 h. 3. Bela žena ali Prva reč med štirimi po-slednjlml. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Komad sedaj po 20 h, s pošto 25 h. 4. Rimska božja pot ali Slovenski romarji. Cena sedaj 20 h, s pošto 25 h. 5. Sveto Vodilo z raznimi molitvami In pobožnostmi za šolske sestre III. reda sv. Frančiška. Velja v platno vezano 2 K 80 h, v usnje z zlato obrezo 3 K 60 h. Po pošti 20 h več. Sveto Vodilo je posebno primeren molitvenik za dekleta in žene tretjerednice. Spisan je kakor nalašč za nje ter obsega različne pobožnosti, katere opravljajo tretjerednice med letom. 6. Molitvenik za gojenke zavoda šolskih sester iz III. reda sv. Frančiška v Mariboru. Stane v platno vezan z rudečo obrezo 1 K 40 h, v usnje vezan z zlato obrezo 2 K. Po pošti 20 h več. To je najnoveši molitvenik ter obsega razven navadnih molitev različne pobožnosti: v čast presvetega Srca Jezusovega in Srca Marijinega, v čast Božje previdnosti, brezmadežn. Spočetja Device Marijo, sv. Jožefa, sv. Antona, sv. Alojzija, sv. Filomene itd. Spisan je v prvi vrsti le za domače gojenke, vendar pa je tako urejen, da služi izborno posebno onim dekletom, ki stopijo iz šole, pa vsem ledičnim tretjerednicam. Vrejen je po novem katekizmu ter se dobiva v slovenskem in nemškem jeziku. Zavod šolskih sester v Mariboru. Naročila sprejema tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru. V MARIJINEM CELJU. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. * . Dva zgovorj'ena. Frančiškan je potoval po bleznici s tujcem, ki se je kazal zelo učenega in ' > z raznimi vprašanji nadlegoval pobožnega ^ Ovnika. Slednjič se širokoustno pobaha, da zato p6 veruje v Boga, ker ga še nikoli videl ni. Oče jnčiškan odgovori nadležniku kratko, a dobro: (ja plujem, gospod, a prav tako jaz ne verujem, Se pamet, ker dosedaj je pri vas nisem videl.« — Bila sta zgovorjena. Knjiga obsega 173 strani v 8°. Cena je 60 vin., po pošti 70 vin. Razpošilja se samo proti predplačilu; denar se tudi lahko pošlje v znamkah. Dobiše 15 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — 120 — Najboljše, najlepše in najcenejše ure z bodilom in cilinderce se dobš pri T. Fehrenbach, urarju v Mariboru, gosposke ulice, is 3-1 Jeruzalemsko romanje. Spisal profesor J. Zidanšek. Knjiga zanimivo opisuje potovanje v Jeruzalem, sveto deželo in šege sedanjih prebivalcev. Krasita jo dve sliki. Obsega 207 stranij v 8°. Cena knjige: broširana 70 vinarjev, kartonirana 90 vinarjev, v platno vezana 1 krono 20 vin.; s pošto 10 vin. več. Razpošilja se samo proti predplačilu. Denar se lahko pošilja tudi v znamkah. — Naročuje se pri pisatelju, ali pa v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. 14 Novo! Molitvenik Za mladino in tMi za odrasle, Spisal Jožef Čede, kapelan. Cena 70 vin, po pošti 10 vin. več. — Priporota — tiskarna sv. Cirila. * Novo! Vsled ugodnega nakupa iz neke konkurzne zaloge blaga bom razprodal isto pod fabriškimi cenami in priporočam zlasti sledeče reči: Ker se sezona h koncu nagiba: Perkal, se sme prati....................meter po 16—20 kr. levantin, lepi vzorci platno z debelimi nitmi. cefir za obleko. . . , atlas satin, franc. £rn 20—26 22—26 16—20 26—36 Čudovito po ceni. Velourbarhent za suknje v lepih vzorcih................................ meter po 26 kr. Velika zaloga blaga za obleko, dvojne širokosti . . meter po 20—80 kr. dijagonal, ševiot dvojne širokosti . . „ „ 36—45 „ begd v vseh barvah.................... „ „ 30—36 „ modno blago, Cista volna.............. „ „ 45—66 „ gladko modno blago v različnih barvah 130 cm široko...................... „ „ 80 „ črni kašmir.......................... „ „ 60—66 „ črno modno blago, desinirano. ... „ „ 36—45 „ ševiot (Schotten).................... „ „ 75 „ mohair črn...................................... 85 „ Dokler je kaj v zalogi: 150 kosov sukna za žensko obleko, gladek in kariran, 100 cm širok..............meter po 26 »r' najboljša prilika, oskrbeti se za jesen. Senzacijonalno: Svilnato blago za suknje črno................................. blago za gospode....................... kamgarn za gospode................... loden iz Inomosta.................... pristno angleško blago za gospođe . . blago za hlače, dvojne širokosti . . . blago za dečke, se da prati .... platno za žimnice.................... platneni robci, ducat................ Najboljša priložnost za domačo opravo. Sifon, v vseh širokostih.............meter po 15—25 'ff' damast, lepo pisan...................... „ „ 25—80 » platno za postelje, v vseh širokostih . „ „ 45—66 * prtnina, dobre kakovosti................. „ „ 14 * vojaško platno najboljše................ „ ,. 16 * molinos za spodnje hlače meter od do : 2» ;:2 „ MO 13U ” 2'20 37o —-40 " __-or,__‘db 5 - 68 p&d — .45 1-20 15 i1 J)ot>f»i priložno&t nnkiip, tolagfovolite se prepričati* Flanelni barhent za ženske in otroke, se sme prati 18 kr.; 100 kosov platna iz Rumburga, na solncu beleno, 9/s široko, po 28 metrov, komad 4'50 do 6'50 gld.; več 100 kosov modercev za gospo „Stefanie" 60—90 kr.; predpasniki 20—35 P;(' zastori iz jute, komad 1 gld.; mizne preproge iz jute, komad 70—80 kr.; posteljne preproge od 90 kr. do 1 gld.; zastori čipk, meter 20—28 kr.; srajce za gospode in gospe 60—80 kr.; srajce po sistemu ,)Jdger“ komad 50 kr.; nogavice za gosp°“ 10 kr.; odeje iz flanele kom. od 1—1'60 gld.; odeje iz atlas-satina 3-60 gld.; prevleke za odeje 80 kr.; ostanki za vsako ce tex> vse potrebno za krojače in šivilje. Prodaja se le v Mariboru na glavnem trgu št. zraven lekarne. 16 4