FoSfnIna plačana v gotovini. Leto XI., St. 1? (»JUTRO« Si. 70 a) Ljubljana, ponedeljek 24. marca 1941. Cena t W« Upravruštvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jeaenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. za angleška pomorska pota Manjša nemška letalska delavnost nad angleško obalo — Napadi nemškega letalstva in vojne mornarice so usmerjeni predvsem na angleške pomorske zveze ILondon. 23. marca. n. (Reuter) Pretekla noč je potekla v Angliji sorazmerno mirno. Kakor beleži službeni komunike letalskega ministrstva, so se snoči poslednjič pojavila nemška letala v bližini vzhodne obale Velike Britanije. Angleška letala so tedaj sestrelila en nemški bombnik. Tudi angleško letalstvo je zaradi slabega vremena omejilo svojo ofenzivno akcijo proti Nemčiji. London, 23. marca. n. (Reuter) Letalska ministrstvo je objavilo komunike, v katerem pravi, da je sovražno letalo bombardiralo kraje ob vzhodni obali Velike Britanije. Povzročilo je le malo škode. Pozneje je angleško protiletalsko topništvo to letalo sestrelilo. Nemške vojne ladje ob angleški obali ILondon, 23. marca. n. (UP) Nad obalo Velike Britanije je krožilo danes izredno mnogo letal angleškega obalnega poveljstva. V zvezi s tem se je zvedelo, da so oprezovala za dvema nemškima brzima vojnima ladjama, ki naj bi se bili pojavili nekje v bližini Velike Britanije. Dve dansld ladji potopljeni Lizbona, 23. marca. n. (Štefani.) Iz New Yorka je prispela vest, da sta bili na Atlantskem oceanu potopljeni danski ladji »Rigmor« in »Dagmar«, ki sta zadnje čase pluli pod angleško zastavo. ©facessfs angleškega letalstva London, 23. marca. n. (Reuter.) Angleški minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrook je imel danes po radiu govor, v katerem je očrtal položaj angleških letalskih sil. Naglasil je, da ima Velika Britanija sedaj v najstrožji pripravljenosti tolikšne rezerve bombnikov in lovcev, da presegajo vse, kar je bilo v zgodovini angleškega letalstva kdaj doseženega. Produkcija je dosegla doslej najvišjo kapaciteto. Vse rezerve so dobro shranjene po skrit!h hangarjih in skladiščih ter so pripravljene. da takoj posežejo v borbo. Tudi na področju novih letalskih izumov so bili v zadnjih mescih doseženi novi veliki uspehi. Na letališča so bila postavljena letala 6 različnih novih tipov. Stari »Hurricani« in »Spitfieri«, ki so se tako zelo obnesli, so bili izredno izboljšani. Lord Beaverbrook je zaključil svoj govor. da je Velika Britanija na ta način v veliki meri prispevala v borbi za ustvaritev sveta, v katerem bo državniška daljnovidnost postavila mir in svobodo na neomajno trdne osnove. Angleški napadalni zbsr London, 23. marca. n. (Reuter) Danes je bilo objavljeno, da je vrhovno poveljništvo angleške vojske ustanovilo poseben napadalni zbor. V te oddelke so bili sprejeti najboljši elementi iz vseh ostalih pa- nog angleške vojske. Napadalni zbor se je 1 pričel že vaditi v najtežjih vojaških disciplinah. Člani tega zbora so opremljeni z avtomatskimi puškami. Znati bodo morali plavati v polni bojni opremi s puškami nad vodo, vzpenjati se po največjih strminah v najkrajšem možnem času itd. Dan m©2itve v Angliji London. 23. marca. n. (Reuter) Na željo kralja Jurija ie bil današnji dan v Ve'iki Britaniji proglašen za dan narodne molitve. Molitve za Veliko Britanijo so b:le danes do vseh angleških cerkvah. Pri cerkvenih svečanostih so govorili vsi angleški cerkveni dostojanstveniki. © vdiiio porumo Napadi na angleške pristaniške naprave — Bombardiranje Malte in angleških ladij v bližini Krete in Cipra Berlin. 23. marca n. (DNB). Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Nemška bojna letala so včeraj zelo uspešno napadla pristaniške naprave v Coilche-stru in Peterhcadu. V kanalu sv. Jurija so bombe zadele v sredo 3000-tonsko tovorno ladjo, ki se je kmalu nato potopila. Vzhodno od Oxfordnessa je bil neki parnik z bombami hudo poškodovan. V bližini južne obale Velike Britanije so bili uspešno napadeni angleški minolovci. Pod zaščito lovskih letal je skupina nemških bojnih letal v popoldanskih urah 22. marca bombardirala luko La Valletto na Malti. Opaženo je bilo, da je mnogo bomb zadelo ladje in postojanke protiletalskega topništva. V letalskih spopadih o priliki tega napada so nemška lovska letala sestrelila 7 sovražnih k vcev tipa »Hurricane«. Na nemški strani n' bilo nobenih izgub. V večernih urah je bila luka La Valletta na Malti ponovno učinkovito napadena. Nemška in italijanska bojna letal so pri Agedabiji v severni Atriki sestrelila sovražno letalo, ki se je že v zraku vnelo. Napadla so nadalje z vidnim uspehom z bombami in strojnicami zbirališča sovražnih čet. Na morju južno od Krete so nemška bojna letala bombardirala močno zaščiten konvoj. V nizkem poletu je bila neka 6000-tonska tovorna ladja zadeta v sredo. Ladja se je vnela in sc je ustavila. Dva nadaljnja parnika v tem konvoju sta bila poškodovana. Južnozapadno od Cipra je nemško bojno letalo uspešno bombardiralo sovražni 5000-tonski tovorni parnik in ga tako hudo poškodovalo, da ga je treba smatrati za izgubljenega. Neka prednja stražna ladja je blizu norveške obale sestrelila angleški bombnik tipa »Bristol Blenhcim«*. Sovražna letala s« niso niti podnevi niti ponoči pojav ila nad nemškim državnim ozemljem. Sovražnik je 22. marca izgubil skupno 8 letal. Eno nemško letalo se pogreša. Pripravljenost nemškega letalstva Berlin, 23. marca. n. (UP.) Velike eska-drilje nemških letal so po trditvah v tukajšnjih krogih pripravljene udariti na sleherno angleško vojno ladjo, na katero bi mogla naleteti v vodah okoli Velike Britanije. Akcije nemške vojne mornarice Berlin, 23. marca. AA. (DNB). Glede na poročilo nemškega vrhovnega poveljstva je DNB zvedel naslednje podrobnosti: Že nekaj mesecev sem se ves svet zelo zanima za delavnost nemških pomorskih sil, ki nastopajo nc Atlantskem, Indijskem in Tihem oceanu, da ovirajo trgovsko plovbo. Poročilo vrhovnega poveljništva sedaj prvič omenja akcijo nemškhi bojnih ladij. Ta akcija v premorskih vodah dokazuje, da nemško vojaško pomorsko vodstvo, kakor pred letom dni pri izkrcavanju na Norveškem. narekuje zakon trgovine tudi v sedanjem obdobju pomorske vojne kljub številčno močnejšemu sovražniku. Medtem, ko je pomorska skupina admirala Lithien-sa razčiščevala severno atlantsko pomorsko pot, so nemške podmornice napadle na srednjem Atlantiku in ob zapadni obali Afrike težko naložen kenvoj ter v hudih borbah potopile 11 ladij v skupni tonaži 77.000 ton. Nemški in italijanski listi o pomorski vojni Berlin, 23. marca. AA. (DNB). Ped naslovom »Bitka na Atlantiku« prinaša iist »Berlinerzeitung«: Boj na Atlantik je zelo omajal pOlo žaj Velike Britanije Prejšnji teden je bilo potopljenih 368.000 ton angleškega trgovinskega brodovja. Tudi nemške podmornice in letala so hudo poškodovale nad 40.000 ton angleškega brodovja, kar pomeni za angleško trgovfnsko mornarico izgu- Učimo se ruščine! Danes 1. lekcija tečaja na 4• strani bo okoli 400.000 ton v enem tednu. Tudi načrtno uničevanje važnih vojaških objektov v Veliki Britaniji spravlja sovražnika v težak in brezizhoden položaj, ker je Velika Britanija ze začela čutiti pomanjkanje trgovinskega brodovja. Nemške letalske silo so Angliji povzročile hude izgube, nemške letalske izgube pa sc kljub močni sovražnikovi protiletalski obrambi majhne. Zlasti hudi napadi nemških letal so veljali Glasgovvu, Liverpoolu, New Castlu in Hul-lu. Uničenih je bilo mnogo važnih vojaških objektov, istočasno pa je bila povzročena velika škoda angleški industriji. Poleg napadov na britansko otočje nemško letalstvo zelo ograža plovbo angleških ladij na Sredozemskem morju, kjer je nemško letalstvo že prevzelo pobudo. Uspehi teh napadov jasno kažejo razliko v vredne-sti med nemckimi in angleškimi letali. V bodoče bodo nemški letalski napadi postali se hujši. Rim, 23. marca. AA. (DNB). Ves današnji italijanski tisk prinaša dolge članke, ki so posvečeni vojaškim operacijam. Pod naslovi »Na Atlantiku se je začela spomlad«, Potopljenih je 224.000 ton angle-j škega brodovja« poročajo nedeljski listi j ogromne nove uspehe nemških pomorskih in letalskih sil v boju proti angleškim silam. Delavnost nemških prekomorskih sil, o kateri poroča nemško vojno poročilo, je nov dekaz borbenega duha vojne mornarice osi, tem bolj, ker so te edinice razvile akcijo in začele napadati prav na onem delu Atlantskega oceana, za katerega je sovražnik mislil, da predstavlja »varno pot Velike Britanije« in kjer je tradicionalna angleška premoč morala priti do izraza, pripominja list »Popolo d'Ita1ia«. ki pristavlja, da se obroč okoli Velike Britanije vedno bolj zožuje in da postaja ameriška pomoč Veliki Britaniji vedno bolj negotova. t j i > i ' V , t 1 I 1 I H < i 4 t k > M 4 * J ' ' 1 i f , s t 1 1 t—---- Odobritev kreditov v ameriški reprezentančni zbornici Washington, 23. marca. n. (UP.) Ameriška reprezentančna zbornica, ki je dva dneva razpravljala o 7 milijardnem kreditu za izvedbo zakona o vojni pomoči Veliki Britaniji in drugim demokratskim državam, je zaključila svojo razpravo. Zakon o teh kreditih je bil sprejet s 337 glasovi proti 55. Splošno pričakujejo, da bo tudi senat enako naglo sprejel predloženi zakonski načrt. v Ameriki bodo zgradili 400 novih pamikov VVashington, 23. marca. o. (Ass. Press.) Zastopnik pomorske komisije je izjavil, da bodo Zedinjene države na podlagi novega zakona o pomoči Anglije zgradile 400 par-nikov v skupni vrednosti 200 milijonov dinarjev, tako da bo posamezna ladja veljala 1.25 milijonov dolarjev (70 milijonov din). 50 parnikov bodo Zedinjene države dale Angliji še prihodnje dni na razpolago. Nesreča pri manevrih ameriške mornarice Honolulu, 23. marca. n. (UP) Na Tihem oceanu je bila te dni eskadra lažjih vojnih ladij na manevrih. Včeraj popoldne se je pripetila v bližini Pear Harboura huda nesreča. V okviru manevrov, pri katerih so ladje uporabljale umetno meglo, so nenadno trčili skupaj 4 večji ameriški ru-šilci. K sreči na ladlah tudi ni bilo nobene človeške žrtve. Poškodovali so se 1375 tonski rušilec »Aylwin«, ki je bil zgrajen 1. 1935, 1365 tonski rušilec »Farra-gut«, ki je bil zgrajen istega leta, in 1850 tonska rušilca »Somers« ter »Warrington«. Ti dve ladji sta bili zgrajeni šele pred 4 leti. Tri ladje so se same vrnile v Honolulu, eno pa je privlekel v luko vlačilec. Ladje so že v dokih in jih naglo popravljajo. Poostritev nadzorstva v Panamskem prekopu Washington, 23. marca. n. (SDA) Vlada Zedinjenih držav je podvzela nove ukrepe za kontrolo nad plovbo trgovinske mornarice po Panamskem prekopu. Ameriške in tuje ladje se v bodoče na poti skozi prekop ne bodo smele več posluževati svojih radijskih postaj. Polkovnik Donovan bo govoril po radiu Nevv York, 23. marca. AA. (Reuter.) Polkovnik Donovan, neuradni odposlanec Rooseveita, ki je pred kratkim končal svoje potovanje po Evropi in Severni Afriki, bo v sredo govoril o svojem potovanju po radiu. Hali£ax v New Yorku New York, 23. marca. AA. (Reuter.) Angleški veleposlanik Halifax bo v torek prišel v Nevv York kjer bo govoril na banketu o Veliki Britaniji in povojni ureditvi. IUsa moka sa Francijo Diplomatska večerja pri Petainu — Dar Zedinjenih držav nezasedeni Franciji Vichy, 23 marca. n. (SDA) Maršal Petam je priredil snoči svečano večerjo, na katero je bilo povabljenih mnogo uglednih osebnosti, med drugimi ameriški poslanik Leachy, papežev nuncij in švicarski poslanik. Poleg podpredsednika vlade admirala Darlana je bilo prisotnih tudi še več drugih članov kabineta. V tukajšnjih političnih krogih opozarjajo, da je maršal priredil banket ob zaključku diplomatske akcije, v kateri je bil dosežen ta uspeh, da bodo Zedinjene države sedaj lahko dobavljale v nezasedeni Franciji najpotrebnejša živila. Prav včeraj je ameriški državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Sumner Wel-. les izjavil novinarjem, da sta dva večja parnika v New Yorku že natovorjena z moko za nezasedeno Francijo. Moko so darovale Zedinjene države. Angleška vla-' da je končno pristala na to, da dovoli prehod tema dvema parnikoma skozi angleško blokadno področje, zahtevala pa je jamstvo francoske vlade, da bo moka res razdeljena med prebivalstvo v nezasedeni Franciji. Kontrolo nad razdeljevanjem moke bo prevzel ameriški Rdeči križ. j Francoska vlada pričakuje, da bo mogla v bodoče doseči še nadaljnje dobave živil iz Zedinjenih držav. General Hutzinger na inšpekciji v Toulousu Vichy, 23. marca. AA. (Havas.) General Hutzlnger, vrhovni poveljnik francoskih kopnenih sil in minister za državno obram-1 bo bo jutri odpotoval z letalom v Toulouse, kjer bo pregledal tamkajšnje francoske čete. Weygand v Maroku Wichy, 23. marca n (SDA) General Wey-gand je snoči prispel v Marrakesch v osrednjem Maroku. Ukrepi za gospodarsko povzdigo kolonij Vichy, 23. marca. AA. (Havas.) Zakon od 22. marca, ki določa razne ukrepe za pospeševanje v francoski kolonij v Afriki, zlasti pa za njihovo povezanost z železniškimi zvezami, so začeli izvajati z ustanovitvijo komisije, ki bo na mestu proučevala možnosti izvedbe tega zakona. Vichy, 23. marca. AA. (DNB.) Francoski kolonijski minister admiral Platon je v spremstvu prometnega ministra odpotoval na inšpekcijsko potovanje po Afriki. Francoski prometni minister Jean Barthe-lot si bo ogledal dela na progi, ki jo tra-sirajo od Hara do Nigera. Francoska vlada je sklenila progo to dokončati, ki jo je imela v načrtu že 60 let. Anam dobi avtonomijo Tokio, 23. marca. AA. (DNB.) Kakor javlja »Niči Niči šimbun« iz Hanoja so bila v rezidenci generalnega guvernerja Francoske Indokine pogajanja med predstavniki Anama in vodilnimi osebnostmi Indokitajske vlade glede vprašanja anam-ske neodvisnosti. List pristavlja, da sta generalni guverner Francoske Indokine De-coux in generalni tajnik izjavila, da bodo oblasti Francoske Indokine Anamu zopet vrnile avtonomijo. Za olajšanje prometa med Belgijo in Francijo Pariz, 23. marca. AA. (Havas.) Da bi sa olajšal potniški promet med Belgijo in zasedenimi deli Francije, so oblasti dovolile, da smejo potniki iz Francije prenesti preko meje 5.000 francoskih frankov, iz Belgije pa 3000 belgijskih frankov. Ta prenos denarja je dovoljen samo v čekih. Jubilej fašistične stranke Rim, 23. marca. n. (Štefani) Po vsej Italiji so danes slovesno in ponekod z vojaškimi j3aradami proslavili 221etnico fašistične stranke. Dne 3. marca 1919 je bila v Milanu ustanovljena prva fašist:-čna borbena organizacija. Tedaj je bilo v Milanu na trgu San Sepolcro zgodovinsko zborovanje, na katerem ie Mussolini obeležil program svojega revolucionarnega pokreta. Posebno svečano so obletnico praznovali v Rimu. pa tudi v Milanu. Turinu. in drugod so priredili posebna minifesta-cijska zborovanja in parade fa?ist!čne mladine. V Milanu je na^to^ilc ori paradi 8000 oboroženih mladih fašistov. Hudi boji pri Kerenu čim dalje tesnejše obkoljevanje skušajo italijanske čete oslabiti s protinapadi Chartum, 23. marca. n. (UP) Davi je prispela vest, da so Angleži včeraj popoldne pri Kerenu krvavo odbili nov izredno jak italijanski protinapad. V tej borbi je bilo 80 Italijanov ujetih. Medtem se francoske čete generala De Gaullea od severozapada vedno bolj bližajo Kerenu. Naletele so že na močan italijanski odpor, vendar nasprotnik doslej njihovega prodiranja ni mogel ustaviti. Abesinske in angleške čete v zapadni Abesiniji se sedaj bore z nasprotnikom že v neposredni bližini Debra Markosa. Tudi angleško ln južnoafriško letalstvo je bilo včeraj intenzivno na delu. Angleška letala so bombardirala Keren, železniško progo v smeri proti Rdečemu morju in Asab, kjer je bilo razdejanih nekaj skladišč. Učinkovito je bila predvčerajšnjim napadena železniška proga Adis Abeba — Diredaua. Na progi je bilo bombardiranih še posebej 5 vlakov, ki so prevažali vojaštvo in vojne potrebščine. Pri Mijokabobi so angleška letala bombardirala zaloge bencina. En tank je eksplodiral. Južnoafriška letala so bombardirala vojaške objekte pri Hararju in nekaj italijanskih letališč v Abesiniji. Pri Tokarju v Sudanu je bil sestreljen sovražni bombnik. Angleško vojno poročilo Kairo, 23. marca. AA. Vrhovno poveljništvo angleških oboroženih sil na srednjem vzhodu objavlja: Libija: Nič novega. Eritreja: Na področju Kerena se boji nadaljujejo. Včeraj so naše čete dosegle nekaj krajevnih uspehov in je sovražnik pretrpel izgube. Ujeli smo 130 sovražnikovih vojakov. Abesinija: Zavzeli smo važno mesto Ne-geli. V vseh ostalih krajih se operacije nadaljujejo v našo korist. Angleške čete zavzele Negeft Kairo, 23. marca. n. (Ass. Press.) Poveljništvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je danes objavilo v svojem komunikeju, da so južnoafriške sile zavzele Nege-li. Mesto, ki strateško izredno velikega pomena, leži 320 km daleč od Adls Abebe in okrog 500 km daleč od kenijske meje. V Negeliju je eno izmed treh največjih italijanskih oporišč v južni Abesiniji. Nadalje beleži komunike, da se operacije v drugih odsekih Abesinije nadaljujejo v prilog angleških imperialnih sil. Tudi borba ja Keren se Se nadaljuje. V Khartumu se je zvedelo, da so Italijani včeraj z odličnim protinapadom zavzeli neko gorsko postojanko blizu Kerena, vendar pa 1 Angleži stalno zožujejo obroč okrog trdnja-| ve. Na ostalih točkah tega odseka so dose- gli včeraj nekaj lokalnih uspehov. 130 Italijanov je bilo ujetih. Italijansko vojno poročilo Rim, 23. marca. n. (Štefani) Današnje 289. službeno vojno poročilo vrhovnega poveljništva italijanske vojske o borbah v Afriki se glasi: Bombniki nemškega letalskega zbora so napadli luko La Valletto na Malti. Poškodovane so bile ladje, ki so bile zasidrane v luki, in postojanke topništva. V spopadu, ki je nastal s sovražnimi lovskimi letali, je bilo sestreljenih 7 »Hurricanov«. V Severni Afriki so italijanska in nemška letala bombardiraha sovražne avtomobile in čete. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala z bombami in torpedi napadla sovražni konvoj. Torpedo je zadel 10.000 tonsko ladjo, ki se je potopila. Nemška letala so napadla drug sovražni konvoj in hudo poškodovala 3 ladje. Na nekem drugem mestu je bila poškodovana še nadaljnja sovražna ladja. Skupina naših lovcev je v nizkem poletu napadla letališče v Iraklijonu na Kre-tL Eno sovražno letalo se je vnelo na vzle-dišču, več drugih je bilo poškodovanih. V Vzhodni Afriki je sovražnik 21. t. m. zvečer prešel znova v napad v odseku pri Kerenu. Povsod je bil sovražnik krvavo odbit Naša letala so na tem odseku bojišča bombardirala sovražne utrjene postojanke. V letalskih spopadih so bila sestreljena 3 angleška letala. Dve naši letali se nista vrnili na svoje oporišče. V pokrajini Gala Sidamu je skušala sovražna kolona izsiliti predor v odseku pri Javellu. Sovražnik je bil odbit. Sovražna letala so napadla Diredauo, Keren, Asm aro in druge kraje v Eritreji. V Asmari sta bila 2 civilista ubita, 9 na-naljnjih je bilo pa ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Tudi nad Diredauo so naši lovci sestrelili eno angleško letalo. V okviru teh operacij je potem takem sovražnik izgubil 11 letal po zaslugi naših letalskih sil, letala nemškega letalskega zbora pa so mu uničila pri svojih akcijah nadaljnjih 7 aparatov. Velik požar v finski železarni Helsinki, 23. marca. AA. (DNB.) Snoči je Izbruhnil velik požar v tovarnah družbe »Wertsilae«, v katerih izdelujejo razne stroje, in mostovne konstrukcije. Požar je uničil del zgradbe in precej naprav. Topniške Me v Albaniji živahnejše udejstvovanje italijanskih letal — Večji spopadi v osrednjem delu fronte Atene, 23. marca. n. (At. ag.) Vrhovno poveljništvo grške vojske je objavilo snoči naslednje 147. službeno vojno poročilo: V Albaniji je bilo včeraj delovanje pa-tro in topništva različne jakosti. Državno podtajništvo za javno varnost pa pravi v svojem ponočnem komunikeju, da so italijanski bombniki včeraj bombardirali Kipari so. Žrtev tam ni bilo in tudi gmotna škoda ni bila velika. Skupina italijanskih letal je bombardiral tudi Krf. Tu so bombe zahtevale nekaj človeških žrtev med civilnim prebivalstvom, a gmotna škoda je bila neznatna. Nadalje so bili bombardirani podeželski kraji v Epiru in v okolici Kaneje na Kreti. Tudi tam sovražna letala niso dosegla nikak uspeh. Zastopnik grškega generalnega štaba je o borbah na fronti dal novinarjem nekaj novih podatkov. Italijanske čete so izvedle včeraj dva večja napada, ki pa sta bila oba odbita. Še pred zoro so Italijani skušali v srednjem odseku fronte zavzeti dobro utrjeno grško postojanko. Napad je trajal dve uri. Bil je odbit in je imel napadalec precejšnje izgube. Podnevi se je sprožil nov napad pod zaščito tankov, en tank pa je takoj v početku uničilo grško protitankovsko topništvo. Ostali tanki in oddelki pehote so se nato naglo umaknili na svoje postojanke. Atene, 23. marca. AA. (Reuter) Vrhovno poveljništvo britanskih oboroženih sil v Grčiji objavlja: Včeraj je bilo sestreljeno sovražno lovsko letalo, drugo pa med sovražnikovimi napadi, ki so bili namenjeni v glavnem oporišču angleškega letalstva v z^padni Grčiji. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Sovražnikov napad ni povzročil mnogo žrtev. Le manjši spopadi pehote Atene, 23. marca. n. (At. ag.) Ce se iz-vzamejo nekateri manjši sunki proti grškim postojankam v srednjem odseku fronte. ie potekel včerajšnji dan na vsem bojišču sorazmerno mirno. Italijani se naglo reorganizirajo in ojačujejo svoje postojanke, a ponekod kopljejo nove rove. Do hujših spopadov ie prišlo le med italijanskim in grškim topništvom. Po informacijah tukajšnjih vojaških krogov je grško topništvo prizadelo Italijanom hu- do škodo tako njihovim utrjenim postojankam in rovom, kakor tudi njihovim prometnim napravam neposredno za fronto. Italijanska patrola. ki je včeraj skušala prodreti med grške postojanke, je bila ujeta. Druga manjša skupina Italijanov je nenadno napadla grško mrtvo stražo. Italiianski narednik je bil uiet, ostali oa so se umaknili. Italijanskih letal včeraj nad bojiščem Ai bilo. pač pa so bombardirala nekaj krajev v zaledju, kakor ie obi«vilo že državno podtajništvo za javno varnost. Italijansko poročilo Rim, 23. marca. n. (Štefani) Vrhovno poveljništvo italijanske vojske je objavilo davi v svojem 289. službenem vojnem poročilu o dogodkih na albansko-grški fronti: Na grški fronti delovanje topništva. Skupine naših letal so napadle luko in oporišče na Krfu. Neka tovorna ladja je bila potopljena, neka nadaljnja ladja in naprave na letalskem oporišču so bile poškodovane. Skupina naših lovcev je ponovno v nizkih poletih napadla grško letališče v Paramitiji. Tri letala na vzletišču so se vnela, več drugih je bilo poškodovanih. V letalskem spopadu s sovražnimi lovci sta bila sestreljena dva aparata tipa »Glouce-ster«. Skupina lovskih letal pod poveljstvom letalskega majorja Oskarja Molina-rija je že prekoračila svojo 50. letalsko zmago. Nova anglelka poveljnika mornarice in letalstva London, 23. marca. n. (SDA) V pretekli noči je bil objavljen komunike, po katerem sta bila imenovana admiral sir George Chuse za šefa angleške admiralitete v Ale-ksandriji, general Denis Boyd pa za poveljnika vseh angleških letalskih sil na angleških matičnih ladjah za letala na Sredozemskem morju. Še pred kratkim je bil general Boyd poveljnik letalstva na matični ladji za letala »Illustrious«. Odlikoval se je pri napadu na Tarent in pri obrambi velikega angleškega konvoja v Sicilskem prelivu. Kakor znano, je bila tedaj matična ladja »Illustrious« zadeta od nemških bomb. Velik berlinski list o odnošajih med Jugoslavijo in sesedi — „V interesu sosedov je, da ohrani Jugoslavija svoj dosedanji položaj" Bc: "Tn. 23. marca. AA. (DNB) Jutranja »BerUner Borsenzeitung« prinaša topel članek o Jugoslaviji, ki zelo objektivno in simpatično opisuje zgodovino boja jugo-slovenskega naroda za zedinjenje. Pisec članka govori o raznolikostih Jugoslavije, ki pa kljub zgodovinskim nasprotjem predstavlja enotno celoto. Članek, ki kaže globoko poznanje jugosiovenskih narodnih prilik in stremljenj, opisuje stoletne napore srbskega naroda, da si ohrani svoje ognjišče, stoletne žrtve srbskega naroda za osvoboditev izpod Turkov, in napore Hrvatov, da bi si ohranili svojo domovino. Članek pravi nadalje, da Jugoslavija ni nastala za zeleno mizo, ampak z velikimi vojaškimi podvigi srbske vojske in napori vseh delov Jugoslavije, da bi prišli do svoje samostojne in združene domovine. Na koncu pravi: Nobenemu izmed sosedov Jugoslavije ni na tem. da bi bila Jugoslavija oslabljena. Interesom sosedov najbolje ustreza, če Jugoslavija še naprej ohrani svoj dosedanji čvrsti položaj. Jugoslavija, ki je gospodar najvažnejših poti. ki vodijo skozi srednjo Evropo na vzhod, je že od začetka vojne močan činitelj miru na Balkanu in potemtakem zelo pomembna ovira vsem, ki hočejo, da bi se vojna razširila na ta del Evrope. Osnove jugoslovensko-nemškega sodelovanja Beograd, 23. marca. r. Pod naslovoma »Pred nemško-jugoslovenskim sporazumom« in »Osnove nemško-jugoslovenske-ga sodelovanja« poroča današnje »Vreme« iz Budimpešte, da je v ospredju zanimanje v tamošnjih diplomatskih in političnih krogih stališče Jugoslavije v sedanjem položaju na jugovzhodu. Po mnenju madžarskih krogov ni nikakih ovir. ki bi mogle preprečiti prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo. To sodelovanje temelji, pravi dalje »Vreme«, po madžarskih informacijah na naslednjih treh točkah: 1. absolutno priznanje ravnopravnosti Jugoslavije; 2. absolutno priznanje njene neodvisnosti in nedotakljivosti; 3. čuvanje svobode Jugoslavije z njenimi lastnimi silami. Na koncu pravi poročevalec »Vremena«: »V Budimpešti pričakujejo, da bo prišlo do sporazuma na teh osnovah še v teku tega tedna. Naznačeni razvoj spremljajo madžarski krogi z velikimi simpatijami, ker so prepričani, da bo odločitev Jugoslavije dokončno zajamčila mir na Balkanu in posebej še poglobila madžarsko-ju-goslovensko prijateljstvo.« Politika Jugoslavije Beograd, 23. marca. r. Današnja »Politika« objavlja uvodnik z naslovom »Naš narod in današnji zunanji položaj«. V njem navezuje na četrtkovo sejo vlade, ki je bila po službenem obvestilu posvečena »razpravi o perečih vprašanjih v zvezi s sedanjo zunanjo situacijo«. Članek podčrtava odločnost jugoslovenskega naroda, da brani svobodo, nezavisnost in nedotakljivost svoje države, pa naj bi bile za to potrebne kakršnekoli žrtve. Nato nadaljuje med drugim: »Mi vodimo politiko miru, predvsem politiko dobrih in prijateljskih odnošajev s sosedi. Trdno upamo, da bomo z njo zaščitili svoje nacionalne ideale: svobodo neodvisnost in državno nedotakljivost. S to politiko naj se stvori močan jez, ki bo zadržal razširjenje vojne v ta del Evrope. S tako politiko lahko naša država ostane izven vojne in bo, ko se sedanji vihar poleže, lahko v svojo in drugih korist pri pomogla k hitrejšemu povratku mirnodobnih razmer, sodelovanja med narodi in gospodarske obnove. Da se more taka politika voditi, je treba imeti pred očmi stvarnosti okoli nas in pri nas samih. Tem stvarnostim, ki se spreminjajo, se lahko vedno na novo prilagodimo, vse dokler ne prideta v vprašanje svoboda in neodvisnost države.« Naš poslanik pri turškem zunanjem ministru Ankara, 23. marca. AA. (Havas.) Včeraj je zunanji minister Saradzoglu sprejel jugoslovenskega poslanika. Beograd, 23. marca. p. Iz Ankare poročajo, da je turški zunanji minister Saradzoglu sprejel včeraj jugoslovenskega poslanika dr. šumenkoviča, s katerim je imel daljši razgovor. Turčija in Rusija Napoveduje se svečana izjava o medsebojnih prijateljskih odiaošajih Carigrad, 23. marca. p. Iz Ankare poročajo. da so se razgovori med turško in rusko vlado pred obiskom turškega poslanika v Moskvi Akta j a pri namestniku komisarja za zunanje zadeve Višinskem razvijali v okviru že obstoječega pakta o prijateljstvu in nenapadanju med Turčijo in Rusijo, ki ni bil doslej v nobenem trenutku skaljen. V političnih krogih je vzbudilo mnogo pozornosti ojačenje diplomatske aktivnosti med Ankaro in Moskvo. Na dobro poučenih mestih zatrjujejo, da ie ruska vlada spoorčila turški vladi, da niso meje Turčije proti Rusiji v nobeni nevarnosti in da bodo odnosi med Turčijo in Rusijo ne glede na dogodke, ki jih morejo izzvati okoliščine, ostali slej ko prej prijateljski. Associated Press poroča,, da je treba pričakovati, da bo v najkreišem času objavljena deklaracija ruske vi?de o nJeni politiki napram Turčiji. V deklaraciji bo ponovno potrjen namen Rusije, da ohrani prijateljske cdnose s Turčijo. Ta dek ara- cija naj bi bila že prih'dnje dni obiav-ljena v Moskvi in ji pripisujejo poseben pomen glede na razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu. Aktaj pri Višinskem Moskva, 23. marca. AA. (DNB.) Turški veleposlanik v Moskvi Aktaj je v petek zvečer obiskal zastopnika komisarja za zunanje zadeve Višinskega. Novi ukrepi prati Židom v Humuniji Bukarešta, 23. marca. AA. (Štefani.) Objavljena je bila odredba, ki prepoveduje sprejemanje Židov za vajence. Uredba obenem pravi, da naj se vsem Židom odvzamejo delavske knjižnice. Posvetovanja članov vlade Becgrad, 23. marca. o. Dopoldne so imeli člani vlade več konferenc in sestankov. na katerih so razpravljali o položaju. V kabinetu predsednika vlade sta se sestala ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček, ki je v nasprotju z včerajšnjimi vestmi ostal preko nedelje v Beogradu. Konferirala sta precej časa in je medtem prišel na konferenco tudi minister dr. Kulovec. Ko je predsednik vlade Cvetkovič odšel iz kabineta, sta dr. Maček in dr. Kulovec nadaljevala posvetovanja v kabinetu predsedništva vlade. Izmen ma so tem posvetovanjem prisostvovali tudi finančni minister dr. Šutej. minister pravde dr. Konstantinovič in minister za promet inž. Beslič. ki so nekai časa tudi skupaj konferirali v kabinetu dr. Mačka. Hrvatski ministri preko nedelje v Zagrebu Zagreb, 23. marca. o. Snoči je prispel z beograjskim brzovlakom v Zagreb minister za pošte dr. Torbar, davi pa sta se pripeljala ministra dr. Andres in dr. Smo-ljan. čubrilovič v Bosni Banja Luka, 23. marca. o. Davi je prispel v Banja Luko minister dr. Branko Čubrilovič, ki je odpotoval dalje v Bosansko Dubico. Tam je na konferenci zemljorad-niške stranke za vrbasko banovino poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju. Madžarski trgovinski minister v Nemčiji Budimpešta, 23. marca. A A. (MTI.) Trgovinski minister dr. Varga je danes odpotoval v Nemčijo v Berlin, kjer bo prisostvoval tvoritvl podružnice madžarskega turističnega urada. Minister Varga bo gost nemškega prometnega ministra in bo med svojim bivanjem v Nemčiji obiskal večje nemške prometne in turistične ustanove. Kitajske z Birmo Cungking, 23. marca. AA. (Reuter) Kitajska vlada je sklenila nadaljevati gradnjo železniške proge Junan—Birma. Ta dela so začeli že pred dvema letoma, b ln pa so ustavljena. Del potrebnega denarja bodo dobili, kakor izjavljajo pooblaščeni { krogi iz posojila milijon dolarjev, ki bo razpisano v Zedinienih državah. Trdi o., da je Washingtonska vlada že odobrila razpis tega posojila. Občutljivi polti Vašega lica najbolj prija večerno umivanje s Svili cleansing eremo dkg Din 2.50 v drogeriji GREGORIČ, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana — Prešernova ulica 5 Macuoka v Moskvi Japonski zunanji minister je včeraj popoldne prispel v Moskvo ter se je zvečer sestal z Mo-lotovom Moskva, 23. marca. n. (Tass.) Popoldne ob 16. (po srednjeevropskem času) je prispel v Moskvo s sibirskim ekspresom japonski zunanji minister Jozuke Macuoka. Na vzhodni postaji so ga sprejeli in pozdravili pomočnik komisarja za zunanje zadeve Višinski, nemški veleposlanik Schullenburg, italijanski, madžarski, ru-munski, bolgarski in slovaški poslanik. Vlak je prispel v Moskvo z nekaj zamude. še nocoj se namerava Macuoka sestati s predsednikom sveta komisarjem in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Jutri zjutraj bo imel sestanek z nemškim veleposlanikom Schullenburgom, nato pa bo odpotoval dalje v Berlin. Japonsko stališče glede podpiranja Kitajske Tokio. 23. marca AA. (DNB) Namestnik ministra za vojsko Anami je pred proračunskim odborom parlamenta izjavil. da bo Japonska brezobzirno odbila vse države, ki bi skušale nuditi pomoč režimu maršala Cangkaj^ka. Japon ka se pripravlja, da bi spor s Kitajsko likvidirala. čim orei bo mogoče. Admiral Okaja ie izjavil, da je japonska mornarica glede na vedno več i o napetost mednarodnih odnošajev ukrenila vse potrebno, da bi se zavarovala za v sak primer razvoja p:ložaja. Tokio, 23. marca. AA. (Reuter) Britanski posianik v Craighie ie včeraj ob ;kal zunanje ministrstvo, kjer je z zastopnikom zunanjega ministra Gha"iiem kon-feriral pol ure. Poročevalska agencija Do-mej pristavlja, da ni znano, o čem sta se razgovarjala. AmerišKa pomoč maršalu čangkajšku \Vashington, 23. marca. n. (UP.) Tu je bilo danes objavljeno, da bodo Zedinjene države v bodoče odločnejše podprle kitajskega maršala Cangkajška. Predsednik Roosevelt je prejel zagotovila od maršala, da bodo Kitajci nadaljevali vojno proti Japoncem do končne zmage. Ameriška vlada je že ukrenila vse potrebno za izvedbo pomoči Kitajcem. Predvsem bodo na Kitajsko poslali večje število bombnikov in drugih letal. V Washingtonu zatrjujejo, da spričo teka nikakor ne bo zmanjšana pomoč Zedinjenih držav Veliki Britaniji. Maribor čez nedeljo Maribor. 23. marca Maribor je navdušeno sprejel Kolaše iz Zagreba Maribor je zagrebške »Kolaše« sijajno sprejel Spet je Maribor razodel svoje zlato slovansko in bratsko srce. Ze v včerajšnji popoldanski sprejem na postaji je pokazal, kako iskreno čuti Maribor z vz. iše-nim poslanstvom znamenitega zagrebškega hrvatskega pevskega društva »Kolo«, ki se ie vrnilo z nedavne turneje po raznih mestih naše države in ki je v teku svojega 771etnega delovanja postalo toplo žarišče hrvatske pevske misli in hrvatske pevske kulture. Množica Mariborčanov je navdušeno pozdravila drage goste, Lkreno občuten je bil pozdrav predsednika matičnega pevskega zbora g. Korena in zastopnika mestnega župana g. Rodo-ška. katerima se ie s toplimi besedami zahvalil podpredsednik »Kola« dr. Duj-movič za manifestanten sprejem. Snočnji koncert v polno zasedeni dvorani Solcol-skega doma pa ie nudil priliko za dostojno manifestacijo slovensko hrvatske kulturne in glasbene vzajemnosti ter prijateljstva. Pri vseh točkah so želi dragi gostje s svojim dovršenim podajanjem pod vodstvom zborovodje B. Papandopu-la navdušeno nenehno pleskanje. Z balkona so se vsule na izvrstne bratske pevce sveže cvetlice. Po prvem odmoru je pozdravil zagrebške pevce predsednik matičnega pevskega zbora g. Koren, ki je podčrtal veliko poslanstvo »Kcla« in ki je izročil v roke g. dr. Dujmoviču krasen lovorjev venec. Z iskrenim bratskim pozdravom sta se pridružili glasbeni matici še zastopstvi mariborske podružnice »Napredka« s predsednikom D. Paliago in podpredsednikom Albanežem ter mariborskega »Kola«, ld sta tudi izročili dragim gostom lovorjeva venca, dočim so se gostje oddolžili z izr čitvijo leoih spominskih daril. V globoko zajetem govoru se ie zatem podpredsednik »Kola« dr. D. Dujmo-vič zahvalil društvom in vsemu Mariboru za krasen sprejem, ki priča o skupnosti pevsko kulturnih prizadevani ter nacionalnih teženj. Koncert so zaključili »Kolaši« s himno »Naprei zastava slava«, ki io ie množica stoje poslušala. Po koncertu so Mariborčani spremljali bratske hrvatske pevce do hotela »Orel«, kjer so navdušeno zaoeli »Hej Slovani«. Pri »Orlu« je bil zatem prisrčen prijateljski večer. ki ie potekel v sijajnem, iskrenem razpoloženju in ki ie zn°va poglobil vezi hrvatsko slovenskega prijateljstva. »Kolaši« so bili zeio veseli iskrenega bntske-ga odziva Moribora. ki jim bn po lactrem zatrjevanju stal v trMr.em, lep "mi sp-m;-nu. Maribor pa io doživel sn~či eno noj-prisrčnejših narodno kulturnih manifestacij. Tekoče občinske zadeve Na drugi sen mestnega sveta mariborske mestne občine 28. t. m. bodo obravnavali mestni očetje med dugim predlog IV. odseka za izredni d'.-agin;ski prispevek mariborskim mestnim uslužbencem za leto 1941 nadalje uporabo soda1 ne dov-ščine v letu 1941. razen tega bodo razpravljali tudi o pooblastilu županu za razr^la?anie s nroračunsko rezervo za leto 1941 do zneska 37.500 d:n. o usluž-benskem davku mesenih uslužbencev za leto 1941 ter uporab: ostanka proračunske rezerve za leto 1940 - 41. Prec^išnje važnosti ie tudi razoravlianie o nog^dbi glede mestnega gradu z Muzejskim društvom ni banovinskim arhivom. Maribor za naše morje Pri »Novem svetu« je bil danes dopoldne redni občni zbor mariborskega mastnega krajevnega odbrra Jadranske straže. Otvoril in vodil ga je predsednik polkovnik g. P. Kiler. ki ie uvodoma predlagal udanostno brzojavko Ni. Vel. kralju Petru II. Pozdravil ie navzečne predstavnike županovega zastopnika magi-stratne^a ravnatelja Rcdoška. sreskega načelnika za Maribor desni breg Eiltza. predsednika Oblastnega odbora Jadranske straže dr. F. Lipolda. za-topnika 'Napredka* dr. Turata in g. Povodnika kot predsednika Združenja bivših mornarjev. Sledilo ie izčrpno predsednikovo poročilo o prizadevnem društvenem delovaniu. ki so ga dopolnili tajnik prof. L. Bizjak, blagajnik S. Rode in ravnatelj Dolenc za nadzorni odbor. Mariborska JS ie tudi v pretekli poslovni dobi priredila »Jadransko noč« in akademijo, razen tega ie poslala na letovanje na morie lepo število razvedrila in pomoči potrebnih otrok. Dohodki izkazujejo 39.304.55 din. izdatki 36.453.25. društveno premoženje na izkazuje 15.278.75 din. Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji odbor s predsednikom polkovnikom P. Kileriem ter podpredsednikom dr. Turatom in prof. Silo. S priznalnimi in pohvalnimi besedami so pozdravili občni zbor predsednik Oblastnega odbora JS g. dr. F. Lipold. magi-stratni direktor Rodošek v imenu mestne občine in g. Cijan kot zastovpn;k mariborskega »Kola.« Hrupna noč je bila noč na nedeljo. Miriborska policija je imela precej posla z vinjenimi ka- lilci nočnega miru. ki so b":li odnrenvjeni v policijske zapore, da so si čez noč ch'a-dili svoje vinsko razpoloženje. Potem ko so prejeli primeren delež z kazni, so bili spet izpuščeni. Razrlelfevarife živilskih nakaznic V smislu razglasa mefrtne^a preskrboval nega urada bed' razd°lievali v sredo 26. t. m. živilske k. -te za april na posameznih razdeliščih za sledeče ulice: V dekliški ljudski šoli v Miklošičevi 1 za Bavarsko. Dravsko. Gledališko in Gospej-no ulico ter Glavni trg. v dekliški ljudski šoli IV v Razlagovi ulici za Ašk"> ee-vo in Cankarjevo ulico, v dek i^ki ljudski šoli III v Razlag>cvi ulici za E n pie-lerjevo. Erjavčevo, Gubčevo. Kac ja^erje-vo n Keižarievo ulico, v deški Iiud ki šoli IV na Gosposvetski cesti za Berne-kerjevo. Bezenškovo. Čopovo. Gajevo, Ipavčevo. Kamniško. Korarjevo in Vr-bonsko ulico, v dekbški ljudski šoli IT v Zolgerievi ulici za Beograi~ko. Bolfen"ko in Črtomirovo ulico, v deški ljud-ki šoli III na Ruški cesti za Tržaško in M^r-montovo ulico v deški ljudski šoli ITT na Ruški cesti pa za Masarvkovo. Marks" o. Mejno. Valvazcrjevo in Murkovo ulico. Stanovske zadeve zobozdravnikov Ljubljana, 23. marca. V Slamičevi restavraciji je bil snoči pod predsedstvom dr. Roberta Hlavatvja občni zbor zobozdravnika, ki se ga je poleg lepega števila ljubljanskih članov udeležilo tudi precej članov z dežele. Po predsednikovih pozdravih, po splošnem orisu delovanja društva in doseženih uspehih v preteklem poslovnem letu je podrobnejše poročal o delu tajnik dr. Viktor Cerček. Iz njegovega izčipnega poročila posnemao, da si je društvo dalo največ dela s posredovanjem med Zdravniško zbornico in OBZD ter drugimi blagajnami in fondi zaradi uveljavljenja nove kolektivne pogodbe in zvišanja tarife. Društvu je uspelo doseči ugodnejše pogoje in zvišanje tarife. Med drugim je društvo priredilo več članskih setankov, ki so bili dobro obiskani, na njih pa so člani razpravljali o vseh tekočih stanovskih zadevah. Stiki z odborom Zveze stomatoloških društev lani niso bili več tako živahni kakor prej, zelo tesno pa je bilo sodelovanje z Zdravniško zbornico v raznih stanovskih in disciplinskih zadevah. Namesto odsotnega blagajnika je poročal g. dr. Lojze Brenčič o zadovoljivem stanju blagajne, nakar je bil na predlog revizorja dr. Furlana iz Novega mesta celotnemu odboru izglasovana soglasna raz-rešnica. Pri volitvah v novi odbor so bili izvoljeni dr. Lojze Brenčič za predsednika, dr. de Gleria iz Kranja za podpredsednika, dr. Celesnik za tajnika, dr. Rant za blagajnika, za odbornika pa dr. France logar in dr. Breznik iz Radovljice. Zborovanje, ki se je dokaz pozno zavle- klo, je bilo izpolnjeno še z razmotrivanji o raznih stanovskih vprašanjih. Sklenjeno je bilo, da se pri PZ odnosno pri banski upravi vpraša, če so zobozdravniki dolžni pokojninsko zavarovati tudi tiste zobne tehnike, ki niso napravili pomočniškega izpita. Zobozdravniki so mnenja, da imenovani kot vajenci v zobotehniški stroki nimajo pravice do te ugodnosti. Sklenjeno je bilo tudi, da društvo ukrene vse potrebno v zaščito svojih članov splošnih zdravnikov, ki se bavijo z zdravljenjem zob, da bi se uzakonila pravica do oznake »zobna ordinacija«. V praksi se je za to pokazala potreba, kajti zobotehniki si ta naslov prisvajajo, po mnenju zobozdravnikov neupravičeno, nasprotno pa naznanijo ob-lastvu tiste zdravnike, ki ta naslov uporabijo za svojo reklamo. Ne le za ožii krog zobozdravniškega stanu je zanimivo sporočilo predsednika Zdravniške zbornice g. dr. Meršcla, da je osrednja zveza v Beogradu prepovedala vsem svojim članom poučevati a denti-stičnih šolah in je v zvezi z ljubljanskim društvom tudi Zdravniška zbornica zavzela enako stališče. Nasprotno pa bo zbornica skupno z društvom napravila vse potrebno. da se čim prej omogoči zdravnikom specializiranje na zobni kliniki, ki naj se čim prej ustanovi na medicinski fakulteti ljubljanske univerze. Na kraju zborovanja je bilo med slučajnostmi sklenjeno, da se v počastitev spomina lani umrlega člana dr. Sadnika iz Celja pokloni Podpornemu fondu za zdravniške vdove in sirote znesek 500 din, Zimski pomoči pa 1000 din. Bardossy o svojem obisku v Nemčiji Budimpešta, 23. marca. A A. (MTI.) Po povratku iz Nemčije je madžarski zunanji minister Bardossy izjavil: Iz Nemčije sem se vrnil z najlepšimi vtisi. Moji razgovori so potekali v najpri-srčnejšem ozračju. Čutil nisem samo. da je razumevanje za Madžarsko in madžarski narod najlepše, ampak sem tudi videl, kako Nemčija ceni stvarno stališče Madžarske, ki izvira iz njene politične in posebne zemljepisne lege, kako se cenijo trdnost, odločnost in doslednost madžarske politike. Vrnil sem se s prepričanjem, da nem-ško-madžarski odnošaji slonijo na najbolj zanesljivi podlagi. Madžarski industrije! v Beogradu Beograd. 23. marca. p. Z dopoldanskim brzim vlakom ie prispela iz Budimpešte v Beograd večja skupina zastopnikov madžarske industrije s predsednkom Zvez« madžarskih industrijcev in dolgoletnim ministrom za industrijo dr. B"da-nom na čelu. Madžarski predstavniki so gostje zveze naših elektrotehničnih pod-| jetij. V teku dneva so se vpisali v dvorno knjigo. Sprejel jih je madžarski poslanik in obiskali so Vlado Iliča. znanega beograjskega gospedarstvenika. Zveza električnih podjetij jim je priredila večerjo v Jokey klubu. Jutri jih bodo sprejel: b o-grajski župan Jevrem Tomič. prometni minister Beslič in gradbeni min steč Vu-lovič. Opoldne bodo obedovali na A vali, pcpoldne pa bodo položili venec na madžarsko vojaško pokopališče. V torek si bodo ogledali razna industrijska podjetja v Beogradu. Papeževa proslava v beograjskem gledališču Beograd, 23. marca. p. Dcpoldne ie bila v Narodnem gledališču slavnostna akademija v počastitev druge obletnice kronanja papeža Pi.ia XII. Proslavi so rr -čustvovali kraljev zastopnik polkovnik Ciril Danda. ministra dr. Krek in dr. Šutej, papežev nuncij Ettore Felice. beograjski nadškof dr. Ujčič. zastopniki diplomatskega zbora ter razni drugi predstavniki. Program ie obstojal iz predvajanja cerkvenih skladb ob sodelovanju opernega orkestra pod vodstvom dirigenta Lo-vra Matačiča. Ponedeljek. 24. n. 1941. 3 Ponečtef^efc, 24. TU. 19*1. čigav je Lovrenc Košir ? Med Angleži in Nemci se je vnela zanimiva pravda o tem, kdo je iznašel poštno znamko V nekem nemškem strokovnem listu smo pred časom čitali trditev, da je bil naš rojak Lovrenc Košir, ki je bil kot namestnik državnega knjigovodje od leta 1848. dalje uslužben pri avstrijskem trgovinskem ministrstvu na Dunaju ter je bil iz-najditelj poštne znamke — Nemec. Pisec članka očita Angležem »duševno tatvino in nesramno predrznost, da si lastijo idejo o poenostavljenju poštne reforme in zamisel poštne znamke. Kakor tudi se pisec z vso gotovostjo postavlja na edino pravilno stališče, da je »oče« reforme in poštne znamke bil nas rojak Lovrenc Košir, tako nikakor ne moremo priznati njegove trditve, da bi bil Lovrenc Košir — Nemec. Da to trditev popolnoma ovržem, naj služijo še naslednji podatki. Spodnja Luša (okraj Skofja Loka), kjer je Lovrenc Košir zagledal iuč slovenske zemlje, spada pod župnijo Sv. Lenart. Ker je bila ob času Koširjevega rojstva ta župnija brez duhovna, so morali nesti mladega Koširja v 2 in pol ure oddaljeno župnijo Selce h krstu. Rojenice so mu takoj ob lojstvu pokazale, da drži njegova pot v daljni svet. Spodnja Luša je popolnoma slovenski kraj. Koširjev oče Janez, trden gorenjski kmet je umrl leta 1816. v 65. letu staiosti, in kakor je zapisal župnik Ažbe v mrliški knjigi, vsled krvnega izbruha (Blutsturz). Koširjeva mati se je poročila v svojem 18. letu. med tem ko je bil njen mož že v 38. letu; med njima je bilo skoraj 20 let starostne razlike. Po moževi smrti je vzela gospodarstvo v svoje roke, in ker sta bila doma še dva sinova, starejša od Lovrenca, se je odločila, da pošlje najmlajšega sina v ljubljanske šole, gotovo v upanju, kakršno še danes go- to nikak dokaz za nemško pripadnost, že ime samo nam jasno dokazuje, da je nemška pripadnost povsem izključena. Krstno ime »Lovrenc« je med nemškim narodom tako redko, da, skoraj ne znano, medtem ko je ta svetnik med Slovenci zelo močno zastopan. Prav tako nam priimek Košir sam jasno in določno priča, da je bil njega nosilec Slovenec. Pisec v nemškem strokovnem glasilu očita Angležem »duševno tatvino« Koširjeve ideje, ta trditev bo tudi držala, ker prav vsi pisci o Košir ju — Schweiger-Lerchen-feld, Kiesskalt, Haas in drugi poudarjajo eno in isto: »Ko je Košir leta 1835 govoril v Ljubljani 7. Angležem Galhvajem, je ta Koširjevo idejo zanesel v Anglijo, tam stopil v stik z drugimi reformatorji poštne uprave, kateri so vse od leta 1836. do 1840. gledali, da so to Koširjevo zamisel izvedli in uresničili.« Prav zato moremo Jugoslovani z mirnim srcem in ponosno poudariti — Lovrenc Košir je bil rojen Slovenec in — Jugoslovan, ves svet pa mu je dolžan zahvalo za njegovo idejo, vsled česar zasluži v polni meri, da ga imenujemo »Očeta poštne znamke!« V dolžnost si štejem izreči toplo zahvalo prečast. gospodoma župnikoma, g. šušter-šiču v Selcah in g. Šinkovcu pri Sv. Lenartu nad škofjo Loko (zdaj v Doleh pri Litiji) za pomoč pri iskanju rojstnih podatkov. F Kobal-Marne (»Glej »Jutro«« od 25. VIII. 1940). Kupon za brezplačno „Minuto pomenka" ^tev. 75 /v ko gruda zadehti mežiknil Aljoša ostalima dvema, »saj je spravil v zadnjih dneh že ves ženski Sušak na noge.« »Ali naj bi šli v »Lipo«, kjer igrajo Rusi, ali v slaščičarno, so se posvetovali. »Ne,« se jc odločno uprl . Aljotša, »pojdimo v Sarajevo, tam so pcvačice. Derejo se ko šoje. Če si že na morju, moraš po-izkusiti tudi take vrste prosto tov,« je še dodal. »Saj res. Alli ne veš, kaj nam je dejal profesor Bili na koncu leta? Dečki, človek mora biti vedno spectateur, toda ne vedno acteur!« Tako je pritrdil sam Boris in je držalo. Zavili so po kockani ccsti v klanec. Čez kratek čas so vstopili. Nasltva nso pogledali: začuli so žensko petje. Odrinili so še vrata na desni in po&edlli sredi sobe. Takrat ja zažvenketalo. Dva priletna Angleža, pomorščaka, sta dvignila vsak svoj sito! drug na drugega. Pritekel je natakar in ju pomiril. Pijanca sta majajc se sedla, še nekajkrat udarila ob mizo in se spet kmalu objela. »S čim naj vam postrežem?« je pristopila krepka, pa strašno bledolična natakarica pobarvanih usten. »Po čem imate črno?« »Po dvajset, gospodje. Ga prinesem?« »Ne bo držalo. Delavec, ki smo ga srečali tu zunaj, nam je dejal, da ga točite po šestnajst«, so se postavili študentje po robu. Natakarica se jc nekaj izgovarjala. Vedeli so, za kaj gre; naročili so ga liter. Medtem je stopila na oder zavaljena, ne mlada in našminkana ženska z ropotuljico v roki. Začela se je dreti z zoprnim, pol moškim glasom o nesrečni ljubezni. Njena leva tovarišica jc tolkla na boben, desna je brenkala na kitaro. Ne sitara grbavka je udarjala akorde na pianinu. Vcščak je bil izmed te družbe edino kapelnik Ko so končali, je šila zavaljena žensika okoli miz z ropotuljico, v katero so ji metali gostje drobiž. Čez čas je prisedla k študentom natakarica, toda ne tista, ki jih je postregla; ta je bila Slovenka, iz Celja. Ančka ji je bilo ime. Bifla je lepe postave, prikupnega vedenja in še lepih lic. Več ko devetnajst poletij bržkone še ni videla. Poveda'la je, da ima še starše ter sodem bratov in sester. Družba je postala zgovorna in Boris je naročil Ančki celo dva likerja. »O, kako je to nebeško stfadka pijača!« sie je pogladila po prsih, ko je zvrnila ostanek druge kupice. Potem je pogledala Aljo-šo, se stisnila k njemu in nadalljevala: »Ali mi ne bi hoteli še vi naročit; kozarček?« »Veš, Ančka, nimam niti petindvajset par. Takrat, ko boš odprla — kakor si i jijo vse naše kmečke matere, da bo sin nekoč postal »gospod« . Ker pa ni sama zmogla vsega dela na veliki kmetiji, se je orno-žila v drugič in tudi v tretjič. Umrla je 14. januarja 1835 v visoki starosti 73 let. — Leta 1845. je pogorela Koširjeva rojstna hiša; letnica te nesreče je zaznamovana na tramu v hišni veži; takrat se je rešil samo zadnji del hiše. Nemščine se je učil Košir šele po prihodu v Ljubljano in pozneje v službi. Ker so se tedaj pisali vsi uradni spisi v nemščini, je popolnoma razumljivo, da so se pisala tudi lastna imena v nemškem pravopisu. V svojih spisih omenjata Schvveizer-Lerchenfeld Koširja »ein Osterreicher«, torej »Avstrijec«. V prvem članku omenjam, da zasleduje šemrov Koširjevo ime v še-matizmih do leta 1848., tedaj izgine iz ljubljanskih spisov in ga srečamo spet leta 1858. kot namestnika državnega knjigovodje na Dunaju. Moja trditev, da je bil Košir po letu 184S. premeščen na Dunaj, je popolnoma upravičena. Iz kakšnega razloga je bil Košir premeščen na Dunaj ? Znano je, da je Avstrija 1. junija 1850. uvedla po zgledu drugih držav »poštno znamko«, in komu drugemu naj bi bila poverila preosnovo poštne reforme, če ne onemu, ki je it leta 1836. stavil svoje predloge o poenostavljenju poštne reforme in uvedbi znamke? Košir je bil tedaj dodeljen avstrijskemu trgovinskemu ministrstvu, kateremu je tedaj pripadala tudi poštna uprava. Ce se je ime Košir pisalo v nemškem pravopisu »Koschier« in ga prej omenjena nemška pisatelja imenujeta »Avstrijca«, ni gSpfgagBgrrr-——~~, .i _ rekla — v Zagrebu svojo točilnico, bomo prišli k tebi in ga bomo pošteno polomili. Saj si tudi ti za to. ne? Drži?« »Zakaj pa ne. Seveda sem za to, da ga bomo pokronali po domače,« se je zasmeja-la in hitela srtreči nove goste. »Ampak tukaj vidiš res vsega hudiča«, se je zasmejal Dušan in z njim še ostali, ko sta vstopila lepo oblečen gospoid in petnajstletno dekle ter sedla v zadnj- levi kot. Gospod jc bil detektiv, dekle pa propali-ca, boljšega tipa iz Ljubljane. Dušan, ki jo je poznal tudi kot tatico, je zagotavljal, da mož postave ničesar nc bo izvedel, ker je ona preveč pametna. V desnem kotu pa je krepka in izpita ženska v črni večerni obleki, na hrbtu močno izrezani, objemala pijanega mladeniča. Natakala mu je boljšega vina v že skero polno kupo, da je teklo od mize. Silila ga je piti. čeprav ni čutil ničesar več. Ko pa je izvlekla iz njega poslednji dinar, mu je spustila glavo na mizo. si odmaknila stol, nalahno pobožala pijanega s tisto pomilovalno kretnjo, ki je značilna za vse te ženske, po laseh, odšla in pnsedla k staremu debeluharju, ki se je pravkar prevalili skozi vrata. Aljoša je pomežiknil. Prišla je ženska in mu sedla na kolena. Če naj bi šli v cham-bro-separee. ga je vprašala. »Ne, pripovedujte mi kaj!« ji je odkimal. »Da, ali plačajte mi liker, kakor je storil to vaš prijatelj!« je namignila ona na Borisa, »pa vam bom delala kratek čas«. »Nimam denarja«, sem študent. »E, če nimate denarja, ostanite doma,« je vTitala in hotela oditi. »Res nimam denarja«, jo je prijel Aljo- N&šs vrtnarstvo tn zelen)adarstvo sta v razveseljivem razmahu, da se bo naš povrtninshi trg v doglednem času osamosvojil od uvoza več cvetoče, solate, solate-ledenke, grah in zgodnji fižol, torej vse, kar moramo še uvažati preko Trsta iz južnih krajev. To pomeni, da bomo kmalu povsem založeni z domačim pridelkom. Razumljivo pa je, da je domača zelenjava boljša, ker je »veže nabrana, dočim je uvožena stara najmanj en dan al celo dva. Dobra stran uvoza pa je dejstvo, da zbija ceno domačim pridelkom, kar je pri današnji draginji velikega pomena. Mnogo so storili na polju tudi bolgarski naseljenci v Zagrebu, ki pridelujejo v pomladnih gredah redkvice in so nas na ta način osamosvojili italijanskega tiga. Bolgari pridelujejo tudi nekaj špinače, največ domače špinače pa je v okolici Trogira. V Dalmaciji pridelujejo že artičoke, tako da bomo imeli tudi teh v doglednem času dovolj. Milenko: Tistega večera morje ni bilo mirno. Valovi so nezadovoljne butali ob zidani pristan. Nedaleč o » i ' « * ' * i v . t v -. t—v_J. J- 7—V t W . t , * .. ' \ ... t > » V « i j-f-r^r? \ — _ v t i i Pri tem bi vas radi opozorili, da razumevanje ruske govorice še ne pomeni znanja ruskega jezika. Od tega, da slovenskemu jeziku zelo sorodno ruščino zlahka razumete, pa do obvladanja ruskega jezika v govoru in pisavi, je daleč. Toda ta pot je za Slovenca lahka in vabljiva, to poudarjamo. V našem tečaju vam bomo pomagali, da jo brez velikih naporov do kraja prehodite. Iskreno želimo, da se nam še naprej oglašate z dopisi. V njih nam izrazite svoje misli in želje o tečaju. Prav radi jih bomo upoštevali. Pišite nam na primer, kako so vaši znanci in ljudje v vašem domačem kraju sprejeli naš tečaj, kako napreduje vaše učenje, ali se v domačem krogu pa tovariši in prijatelji skupaj učite, kaj vam je v tečaju všeč in kaj va mne ugaja. Dopise pošiljajte na naslov: Uredništvo pone-deljskega »Jutra« — Ruski tečaj, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Zdaj pa na delo! Vsem čitateljicam in čitateljem želimo mnogo uspehov! Vodstvo tečaja. I« lekcija Beograjski časopisi so na Slovenskem takorekoč že doma, saj je med mladim rodom najbrž le redko kdo, ki ne bi znal vsaj citati cirilico. Kdor jo torej zna, naj ne bo užaljen, če hočemo v tej lekciji seznaniti še koga od starej-: ega rodu s tiskano srbsko cirilico, v kolikor je potrebna za učenje ruske cirilice. Obenem pa hočemo opozoriti na nekatere zanimive in zelo važne raz-i.ke med cirilico in tiskano latinsko abecedo ali latinico. 1. Ruska cirilica ima po novem pravopisu (iz leta 1916) 31 črk ali znakov. Izmed teh je 24 znakov enakih znakom srbske cirilice; ti so (hkrati z ustreza-jočimi latinskimi znaki) naslednji: A. a = A, a H. H = N, n li. ci = B. b O. 0 = O, 0 n, B = V, v 11. 11 = P, P 1 r G. g P, P = R, r a, J D. d c. C = S, s i-;. e E, e T, T = T, t /!», JK — Z. ž y V — U, u • ). 3 — Z. z tk (!) = F, f i L ji = i, i X. X = H, h 11. ii = K, k u. U — C, c i * * , e tako!« se je pikro nasmehnila. ■»Da, da, zdaj sc norčujete, zdi se, da ni-< e še nikoli pomislili na čas. ko vam bo r io ovcnelci. Takrat sc boste spomnili mo-i h besed, verjemite mi, gospodična. Povesila jc pogled, pogledala še enkrat Mjošc- v oči, d;1 ji je videl natančno v iz-■ to obličje in črne kolobarje pod očmi. \ato ga je priiela za roko, se zagledala n^kam doli in vzdihnila. »Zapekla jo je vest«, je šinilo Aljoši v iiikkh napoj. Miicra jivma, nmpoi.a necia, xpp.aT0Ka Kvnrvpa, Cpaicni pvcitn napoj. Upamo, da vam to ni delalo težav in da ste pravilno čitali: sova, morska voda, kako, rudar, ded, doma, rov, pastir, potok, govedo, trava, mrak. gospodar, šumar, tat, vrata, repa, pismo, sneg, visoki vrhovi, gore. doline, zima, zimski, dnevne vesti, živ, lisica, hrana, vrba, sramota, vino, zrela žena, torbar, cigan, finance, ulica, finski narod, čista duša, široka cesta, hrvatska kultura, bratski ruski narod. Prečitajte vajo večkrat zaporedoma in ponovite vso lekcijo! Izrežite iz lista naš tečaj in ga shranite! Imeli boste polagoma celo učne knjigo ruskega jezika; k njej se boste lahko zatekli vselej, kadar boste v dvomih glede svojega znanja ali pa boste želeli ponoviti že predelano snov. Ali ste že opozorili svoje domače, svoje prijatelje in znance na naš tečaj ruskega jezika? Če tega doslej še niste storili, storite to nemudoma. Še vedno je čas, da se vsakdo prav od temeljev seznani z ruskim jezikom. Vaši uspehi bodo mnogo večji, če boste snov našega tečaja že od početka predelovali v domačem krogu ali skupaj s svojimi najbližjimi. Jauna tribuna Resnica o honorarno nastavljenih profesorskih kandidatih Nedavno smo v ponedeljskem »Jutru« čitali članek o brezupnem položaju honorarno nastavljenih prof. cand. a nismo opazili, da bi bil na odločujočih mestih vzbudil kaj odmeva. Honorar je še zmerom ostal 14 din na uro, kar je kljub dvajsetim uram tedensko odločno premalo, zlasti še, ker se ta honorar, če znaša mesečni dohodek preko 900 din, zniža na 13.35 din na uro. Honorarno nastavljeni prof. cand. nima pravice do polovične voznine, nima pravice delati profesorskega izpita, niti se mu honorarna leta ne štejejo v službena leta. V resnici pa je dejansko stanje honorarno nastavljenega prof. cand. še mnogo težje, kakor se zdi na prvi pogled. Vzemimo n. pr. samo mesec december, ko prejme honorarni nastavljenec komaj 800 din honorarja. Od tega mora plačali za 20 dni hrano v znesku 400 din, za stanovanje 150 din, za kurjavo 100 din. Torej izda samo za 20 dni hrane in stanovanja 650 din. Ker nima polovične voznine mora o božičnih počitnicah plačati celo vožnjo do doma in nazaj. Marsikdo porabi tako samo za vozno karto preko 200 din. Od mesečnih dohodkov mu torej ne ostane niti za potne stroške. V mesecu aprilu, (velika noč), je še mnogo u« slabšem, v najboljšem primeru prejme namreč celih 600 din! Ce seštejemo celoletne prejemke honorarno nastavljenega prof. cand. in jih potem razdelimo na mesce, dobimo številko, ki se zda skoraj neverjetna. Povprečen! mesečni zaslužek znaša v najboljšem primeru — prečitaj in si zapomni — komaj 700 din, kajti za dneve, kakor so n. pr. obhajilo, sv. Sava. itd. — na leto se jih precej nabere — ne prejme nikakega honorarja, čeprav mora tiste dneve prav tako jesti kakor kadar poučuje. Poleg, vsega tega mora tisti, ki poučuje jezike, brezplačno popravljati zvezke, kar znaša na mesec približno 30 ur! — Zanimivo jc, da prejemata honorarno nastavljeni prof. cand. in od banovine honorarno nastavljeni sluga enako po 14. din od ure. (Ki mu od srca želimo, da bi prejemal trikrat več!) Kako si odločujoči faktorji predstavljajo, da človek s povprečno, 700 din na mesec spričo današnje draginje lahko izhaja in poleg tega še brezplačno dela, nam je uganka, kakor nam je uganka, kako morejo od takega človeka pričakovati, da bo vestno delal, se stanu primerno oblekel ter se poleg tega še v javnosti kulturno udej-stvoval! Danes je honorarno nastavljeni prof. cand. dobesedno obsojen na stradanje in je tako na slabšem ko n. pr. konjski hlapec ali služkinja. Nujno bi bilo, da bi se odločujoči čini-teljl vendar že zganili in napravili konec brezupnemu stanju, v katerem se nahajajo honorarno nastavljeni prof. cand. Možnih rešitev je več. Kot prva bi prišla v poštev ta, da se vsi, zdaj honorarno nastavljeni prof. cand. sprejmejo v državno službo in se honorarna mesta sploh ukinejo, če pa je to nemogoče, potem bi se moral zvišati honorar za vsako uro na naimanj 30 din. Poleg tega bi se morale plačevati tudi ure. ki jih prof. cand. porabi za popravljanje zvezkov. Obenem naj bi se ukinili vsi odbitki (dohodninski davek, bed-nostni ter obrambni fond.) Ure nai bi se izplačevale polne, ne pa kakor zdaj. ko pri prejemkih preko 900 din ure ne plačujejo po 14 din. marveč mani. Na ta na- Med Med je idealno sredstvo, ki pri obolenjih srca in telesni izčrpanosti deluie podobno kakor raztopina grozdnega s adkor-ia. Zato se med smatia kot najboljše zdravilo za okrepitev srca. Med vsebuje 35 do 50 odstotkov grozdnega in 25 do 40 cd-stotkov sadnega sladkorja. Sladkor, ki ga uporabljamo v gospodinjstvu, se lahko izkoristi za organizem šele. kadar se raz-tozi. v medu oa imamo potrebno količino sladkorja v raztopljenem stanju. Zdravljenje ljudi, ki so težko oboleli na srcu. z medom ie dalo izredne rezultate. Ce ie bolnik použil žličko medu. preden ie legel, sta se nespečnost in težko dihanje znatno ublažila. Pri večiih količinah — do 250 gramov na dan — so dosegli odlične rezultate tudi v vsakem drueem pogledu. Ce telo dobi dovoli medu ostane v jetrih kot glikogen. ki je vsak trenutek delovanju mišic na razpolago in tako služi tudi srčnim mišicam. Razen tega vse-buie med tudi nekatere rastlinske snovi, ki so necbhodno potrebne za izgradnjo telesa in obnovo tkiva Fermenti v medu bistveno pospešujejo in lajšajo delovanje organov za notranjo izmeno snovi. čin bi prišel honorarno nastavljeni prot. cand. na približno 1.200 din na mesec, kar spričo današnje draginje in spričo dejstva, da ne uživa ugodnosti kot njegov v državno službo sprejeti tovariš, komaj, komaj doseza življenjski minimum. Upajmo, da poklicani činitelji ne bodo šli z zavezanimi očmi mimo teh dejstev, da bodo uvideli da je položaj honorarno nastavljenih. prof. cand. resnično brezupen ter ga razmeram in času primerno izboljšali. Kajti od tega ne zavisi samo življenjsko vprašanje nekaj honorarno nastavljenih prof. cand., marveč tudi učni uspehi učencev ter vse, kar je zvezano z delom v šoli. Tisti, ki bi radi živeli. Akademiki ? Lepa nedelja je izvabila mnoge meščane. da so šli na izlet v naravo Ce gredo drugi, zakaj bi ne šli še akademiki, ki ves teden presede pri knjigah? In tako se je napotila majhna skupina teh ljudi na šmarno goro. Veselo pojo in žvižgajo. Pesem pravi, da je revež lahko vedno vesel, ker mu ni treba varovati zaklada. Toda sonce pripeka in naporna hoja utrudi in izsuši grlo. Vendar s praznim žepom se je treba premagovati. Vendar, ko je v gostilnici tako lepo! Pa tudi študentje niso od muh. Sedejo za mizo in na- ročajo, ko da bi bili milijonarji. Kmalu jim vince zleze v glavo in polom je tu. Pa se med njimi dobi nekdo, ki je gotovo bral detektivske romane. Svojo idejo raz-ioži tovarišem in hop ... nikjer ni nikogar ^eč. Toda ko da bi trenil, se spet pojavijo in brez besede sedejo za mizo. Kmalu svoj manever spet poizkus jo. Toda roka pravice jih prime za ovratnik in hajli nazaj! Začne se zasedovanje kronic. ki so ostale na dnu žepa iz boljših časov. Pri tem še lepo nahrulijo gostilničarja, ki je zahteval, kar mu gre. Prepir se razvija in ljudje se zbirajo. »Mi nismo nič dolžni!« »Le pojdite! Ne maram ničesar od vas! Čast delate univerzi!« Naposled se jih usmili neki krojač, ki je z njimi nekoliko znan. in plača njihov račun. Mar ni od akademikov zelo ne ram-no, da si dajo plačati od drugega človeka račun 120 din? — Opazovalec. Na naslov mestne efečiste Na začetku pomladi smo. plugi so za-orali brazde za novo setev in kmet in meščan sta že v skrbeh za novo letino. V časih, kakršne preživljamo, mora človek misliti daleč naprej, zato ne bo odveč, če že zdaj zapišemo dvoje pobud, ki naj bi jih mestna občina vzela v razpravo. Zdaj, ko se je meščanom tako težko založiti z živežem za čez zimo, bi bilo prav. da bi mestna občina postavila par sušrnic za sadje. Ena naj bi bila v bližini trga. druga v moščanskem, tretja v viškem in če mogoče, še četrta v bež grajskem predmestju. Take sušilnice bi bile splošno koristne in potrebne zlasti še zdaj, ko je sladkor tako pretirano drag in ga je tudi težko dobiti. Pozimi pa je kuhano suho sadje mnogo bolj zdravo kakor tisto, ki ga konzerviramo v kozarcfh. Za male gospodarje na periferiji mesta pa ne bi bilo nič manj važno, če bi mog'a mestna vrtnarija na primernih k:aj'h nazorno pokazati, kako se mravljam zabrani laziti na drevje, ker mravlje uničujejo cvetje, prenašajo ušj in tako ugonob® mnogo sadne letine. Ljudje ne vedo. da kosti, ki jih nesečgane puste na vrtu. pospešujejo razploditev mravelj, kj jih potem z veliko težavo preganjajo z drevja, pa največkrat brez uspeha. — Gospod nja. Pomlad je spet Ljudem, živečim na deželi, tudi če nimajo koledarja, je iahko spoznati, keoaj je nastopila pomlad. Trate ozelenjuje.jo, na njih pa poženo zvončki, trobentice. žafran in še druge cvetice. Meščanom je pa neprimerno težje spoznati, kedaj nastopa pomlad, ker je blata in prahu v vseh letnih časih več ko dovolj, vetrov tudi. smr->-du prav tako ne manjka, toda eno ie. kar ga opozori in opozarja dan za dnevom, osobito ob sončnih dnevih, da je nastopila pomlad. To so radijski tulijo.}', ki odpirajo na široko vsa okna. kolikor jih imajo in s svojimi hreščali preko ulic in trsov križem kražem tulijo vsak svoje popevke, opere in predavanja, kar je posebno čuti, če se n. pr. križa kak Beethovnov fnks-trot ali Mozartov rumba s kakim »Garde-leutnantom« ali »Tante Anna«. Da bi ja publika ne prišla ob užitek, odpiralo vse registre in tulijo ne dosti manj k&kor sirene ob zračnem napadu. Prosimo še bolj, prijetni znanilci mestne pomladi! —da. Minuta pomenka Za življenje in Beograd 11 \feka< vas jc mo-^lo «* pretrt«:ostt r "*-no užaliti ali razočarati. Nemara na kom ah čem drugem, nemara v vasi samih. Toda zagotavljam vas, da vaše nezaupljivosti ni mogoče prav z ničimer opravičiti. Sami sebe brez vsakega povoda mučite in si kar z nekakšno naslado odrekate dobrih lastnosti in vrednot s katerimi ci lahko koga osrečili in zadovoljili. Zaupajte 'n poslušaj-t: glas srca ttf se z:av-^ nik-.r ne izp«a-šujte, aH je vredno ali ni, ali se bo tako alj tako izteklo. Oglasite se je v obširnejšem pismu! Olčka Ničesar drugega vam ni treba storiti, kakor da izpremenite način svojega življenja, da sc odtegnete domu m se osamosvojite. Seveda to le v primeru, če boste v resnici začutili, da vam je dom ovira do uresničitve vaših želja in hotenj. Potrebujete močne roke, ki bi vas vodita na novi poti. Cvetna nedelja Potreben bi bii odgovor v nismu. Javite naslov, ker so stvari delikatne. Hiems Radi hodite nad prepadi in zmerom znova se dosledno znajdete na robu obupa. Neprestan nemir, ki ga razumsko ne morete opravičiti pred seboj, vas potaplja in spet dviga iz neznansko obupnih črnogledih, resignativnih razpoloženj v prav tako neznansko vedra, razposajena in srečna občutja. Preveč bi vprašali, če bi hoteli izvedeti zdravilo zoper vihravi nemir, zaradi katerega ste včasih v resnih skrbeh. Opustite takšne pogovore s seboj, kajti kakršni ste. t?kšni boste pač v bistvu zmerom ostali, kajti natura se v svojem jedru ne izpreminja. Pač pa si lahko izpremenite runanjo formo svojega jaza, če vam razmere to narekujejo. In joomislite zraven. kakšno veliko ceno dobiva vaše žrtvovanje iz leta v leto! Ali bi mog'i — če bi bili drugačni — uživati na tak način in v tolikšni meri lepoto, ki ste si jo kot prvi in poslednji življenjski aksiom zapisali v svoje srce ? Stavim, da ne bi menjali z nikomer, če bi vam bila vzeta hlepeča, nikoli potešena strast po lepoti, ki jo srečujete v tisočerih podobah, na tej, sicer za oko in razum krivuljasti poti skozi življenje. Tonca 63 Premalo podatkov za podrobnejšo analizo. Miren, tih, nekam preveč "ase zaprt značaj, ki ga odlikuje dobrosrčnost, nekoliko kazi pa neodločnost, pomanjkanje volje Ln vztrajnosti. Rumena roža Ali ni tale vaš odnos malce čuden, saj je vendar brez prave bodočnosti oziroma utegne razbiti družino. Pa pustimo to, to boste pač opravili sami po svoji vesti. Vsekakor pa brzdajte sebe in ne kažite sv. jih nerazpoložer.j. S potrpežljivostjo beste vse nevšečnosti lepo spravili s poti in hairno-nija ne bo kaljena, razen tistih malih senc, ki so neizogibne pri vsakomer Vesten, skrben človek in tudi odločen, samo nekoliko preveč pedants :!. Brest Ostanite kjer ste in ne ponižujte sc več! Za takšno ceno ne ien-ijite sebi časti in dobrega imena. Ce poštena, odkrita b?seda ne na.jde svojega mesta, .iaj bc to za vas znamenje, da bo treba ubrati drugo pot, ki vam je ne bo žal. Do greba Vsekakor ni prav nobenega povoda za kakišne koli skrbi. N oot.i.Sa-glascv ljudi, marveč se v prvi vrsti zanesite le na s.v jo osebne sod'r . k .->te io s svojim ko-ra.kom že itak razodeli in potrdili. Vaš zakonski drug je toliko inteUgenf.<-n, da mu pač mirne duše odpustite pomanjkanje formalne izobrazbe. Ne samo, da vas vr den marveč cc",o v^oko presega vrstnike, ki so se sicer dokopali do d'pl<~>m. še dolgo pa ne do inteligenčne kvalifikacije, za katero ni treba prav zmerom šolskih klopi. Meli Pre f vprašujete. Proroč šče bi vam nemara povedalo vse tisto, kar si želite, in to so vendar same lepe reči. Po primerjavi sodeč, ni skrbi, da bi se harmonija porušila. Sicer je pa vsak svoje sreče kovač. Upanje-Rakek Počemu ste se pa hudovali sami nas°, če ste ga imeli radi. Kakor sami pišete in se da to med vrsticami razbrati, niste baj v pubertetnj dobi plahe, petnajstletne pr-ve ljubezni. Ali je bilo treba te kom?dije v vas samih, s katero ste si po svoji lastni krivdi zaigrali ljubezen ? Uganjati hinav-ščino do sebe, je velik greh. ki ie pri vas sicer verjetno posledica vzgoje. Kaj je bolj preprostega na svetu, kakor bitj odkrit in iskren v takšnem primeru. S svojim odbijajočim vedenjem ste ga pač odbili — ali je bil ta vaš korak, ki je vseboval vendar stoprocentno nasprotje tega. kar ste v resnici čutili — ali je bil nemara sarno muhast poizkus čisto nepotrebne naslade v občutkih triumfa, da si mora moški vašo naklonjenost priboriti pečasi in s trudom, po vaši milosti ali nemilosti? Ce je to tisti vzrok, potem ste se pač zmotili in ste za to kaznovani po vseh strog h pravilih življenjske šole. Ce je še mogoče kaj popraviti, potem napišite svoji izgubljeni ljubezni pismo v katerem se brez vsakih olep-šavanj ali prikrivanj iskreno in odkrito izpovejte Naj vas ne bo nikoli sram svojih čuvstev. pa tudi če boste odbiti ali neuslišani! P.etiranj ponos se zmerom maščuje. Ponedeljek.. 24. n, 1941, 5 Ponedeljek, 24. m. 1941. Po ženskem svetu Draginja adela prav vse sloje Žena višjega uradnika nam piše o tem, kako živi dandanes družina z razmeroma lepimi dohodki hodkov, komaj izhajamo — kako potem j krmarijo skozi draginjo tisti srednji in nižji uradniki, ki nimajo niti polovice tolikih prejemkov?. . . Malenkosti Poleg špecerijskega blaga so zelo poskočile v ceni malenkosti, ki so nujno potrebne v vsakem gospodinjstvu. To so one male stvari, ki zanje danes zmečemo strašno veliko denarja, če jih sploh dobimo. To je sukanec, prejica, zaponke, gumbi, razni trakovi in podobno. Volne ni več. Prej «- -> gospodinje lahko prištedile tudi s tem, da smo si same pletle zase in za otroke puloverje in izdatek za volno je bil razmeroma majhen. Delo pa trpežncjše od tovarniškega. Danes stojim pred problemom: kako naj oblečem svojega otroka, ki hodi v šolo? Pozimi je bilo najenostavjnejše in najtr-pežnejše oblačilo pulover in krilo. Iz starega prenarejati je težko in vsi bomo prisiljeni do kraja ponositi obleke, ker je novo blago tako zelo drago. Poleti je lažje; iz očetovih starih srajc, svojih oblek in bluz nastanejo, če je mati količkaj spretna, prave umetnine za naraščaj, bodisi predpasniki oblekce, hlačke itd. Kaj pa, če se začne trgati posteljnina? Na nabavo nove m misliti. Prej si je gospodinja, ki je le malo varčevala, lahko dala vsak mesec kaj na stran, ali pa si je nabavljala perilo na obroke in si tako obnavljala zalogo. — Ce bo vojna še kaj dolgo trajala, bomo kmalu primorani, misliti tudi na obnovitev obleke, ženske bomo že nekako izhajale: obleka, narejena iz solidnega predvojnega blaga, se da z majhni mi stroški popraviti, pomladiti. Tudi nabava nove ni tako hud izdatek. Vse drugače pa je z moško garderobo. Nabave nove moške obleke stane vsaj polovico pla če — v mnogih primerih tudi celo. Ali ne bi bilo boliše, da bi bilo uradništvo uniformirano? Koiiko prihranijo železničarji in poštarji na obleki, ko so v uniformi! V Rusiji in Nemčiji je tudi večina žensk po poklicih uniformiranih. S tem so tudi nekako vse izenačene in ženski ničomurnosti bi bil zabit žebeli, poleg drugih dobrih posledic tega ukrepa. Pri malici Nismo predvidevali vojne in nismo se pripravili nanjo. Toda vojna je tu, vse okoli nas, z vsemi hudimi posledicami, z draginjo in pomanjkanjem. Ta moj dopis ni nobena pritožba, pepisati hočem le, kako sem se znašla jaz v novih razmerah, kako si urejam svoje gospodinjstvo, kako nas je draginja prizadela vse, od najnižjega do najvišjega državnega uradnika. Naši mesečni dohodki znašajo preko štiri tisc-č dinarjev. Imamo svojo hišo in nekaj vrta, tako da večino zelenjave pridelamo doma. štirje otroci hodijo v šolo, dva v srednjo, dva na univerzo. V začetku šolskega leta sem plačala sa?no za šolnino preko dva tisoč dinarjev. Kuham sama, imam pomočnico, ki mi pozimi pomaga pri kuhanju, poleti pa je skoraj izključno zaposlena na vrtu. Navadno si napravim proračun *r> z* več mesecev naprej, da vem, kdaj bon o da'i popraviti plot, ki se je pcdrl. kdaj lahko nabavim temu ali onemu otroku čevlje, obleko ali kri jem drurre nepredvidene potrebščine v gospodinjstvu. Pel izdatka je oriVi^no n?slednji: Z t. pomočnico A 0 0 čina r iev, p^ecerijo F00. elektrika 300. davki in voda CPO: kurjava se ie tr-ko pcdraf.la. da kurimo izmenoma de*"-vi ti eno popoldan drusro sobo. V kopalnici kurimo samo enkrat na teden. Iznremembe na naših jedilnih listih so vsak dan občutnejše. še lani srno porabili za močnate jedi do 10 kg sladkorja na. mesec, letos januarja pa sem. ga dobila komaj nekaj več kakor 3 kg. Prej, v normalnih časih, sem porabila bele moke do 60 kg in nikoli ni šel neben berač od naše hiše brez lepega kosa bele štruce. Iz mojega proračuna v špeceriji je popolnoma izginila postavka za ajdovo moko. Olja sem stalno porabljala 4 1. od jeseni doslej pa sem bila srečna, če sem ga sploh kaj dobila. Ker imam stalno mesarico in nekaj protekcije. dobim slanino, sprašujem se pa, kaj je s tistimi gospodinjami, ki nimajo ne protekcije ne razmeroma tako vi-okih mesečnih dohodkov. . . Mila sem prej porabila do 4 kg na mesec, kar je znršalo TO dinarjev. Februarja sem ga dcbiia 1 kg in pol. Najhuje je pač za moko in krompir. Krompir je bil vsak dan na naši mizi, in ko so se začele ženske pritoževati in tarnati, kaj bomo jedli, nisem nikoli godrnjala. Tolažila sem se. da bomo pač morali jesti še več krompirja in kri;'.a. Sds j pa je krompir po 2.50 in če ga hočem skuhati za vse, ga moram dati v lorec najmanj 2 kg. Bele meke dobim zdaj za 6 oseb 24 kg. če pa kupim makarone ali beli zdrob. se mi to odšteje pri moki. tako da dobim navadno le 21 kg enotne in 20 kg koruzne. Tudi sadje sem morala črtati z našega jedilnika in le včasih prinesem s trga vsakemu po eno pomarančo. še večji križ kakor s hrano je z obleko in obutvijo. Kar se tiče nogavic, še vedno lahko kupim istočasno po dva para enakih nogavic, kar je zelo praktično, in ker nisem v službi, imam tudi več časa za krpanje in šivanje ter za predelovanje oblek. S"be in dekleti hitro oblečem, če pa hočem kupiti fantu obleko, moram imeti že skoraj tisoč dinarjev v žepu. Silno so se podražile letos tudi rr>oške nogavice. Prav pred dnevi sem kupila fantoma in možu po eno srajco s kratkimi rokavi in so me stale vse tri srajce s šiviljo vred okoli 400 din. Preišnie čase smo doma pletle puloverje. zdaj param stare in iz dveh starih pletem novega, ker volne ne dobim več. Sorašujem se pa. kako bomo predelovali stare obleke in krpali, ker je vedno teže dohiti sukanec. Za revije in časopise, na katere moramo biti naročeni, dajem mesečno preko 400 dinariev. Kljub temu. da moramo tudi svoie kulturne potrebe omejevati. se jim popolnoma vendarle ne moremo odreči. Abon-man v gied^MSču znanstvene knjisre za moža in otroke ki štu^iraio. leposlovna slo venska rte I« vrpm" ^'"M se n« sm»mo 1n nc moremo odreči. Pa tu še ni zobnega zdravnika, nobenega nepredvidenega izdatka za bolezen, počitnice. . . Tako nas je vojna prizadela prav vse, in če že mi, ki imamo vendarle nekaj do- bo punčka ? Nekaj znaustver/ih ugotovitev o tem, kakšen bo novorojenček Dandanes se v svetu mnogo razpravlja o vprašanju rasne čistosti, pa ni čuda, da je zanimanje za probleme o dednosti na dnevnem redu. Prav tu pa naletimo na panogo, v kateri se uganja največ šarlatan-stva in v kateri imata največjo besedo predsodek in laž. Človek, ki ima otroke, se večkrat ustavi ob misli, kako je prišel do tega, kar je, koliko tega je sprejel od staršev in koliko je ustvaril sam, prav tako težko pa je tudi vprašanje, koliko bodo njegovi otroci dedovali dobrega in zla za njim. To so vprašanja, s katerimi se ukvarja cela vrsta specialnih ved, a težko jim je najti zanesljivega odgovora. Kadar so žene pred porodom, si očetje po navadi želijo sina. Nekateri gredo v tej stvari tako daleč, da ženam kar hudo zamerijo, če jih nazadnje presenetijo s punčko. Raziskave pa so dognale, da se snol otroka določa že pri spočetju in da zmeraj zavisi od očeta. Plod, ki je določen, da se iz njega razvije deček, se v nobenem primeru ne more razviti v deklico ali narobe. Po navadi mislijo ljudje, c'a se zato redi več dečkov kakor deklic, ker so dečki močnejši in laže prenašajo proces rojstva. V resnici pa je ravno narobe — dečki so mnogo slabši od deklic. Znanstvene raziskave so izpričale, da se zato rodi več dečkov, ker se jih več spočne. Narava sama skrbi, da je število mož enaka številu žena- in jih zato ustvarja v večjem številu. V otroški dobi umre mnogo več dečkov kakor deklic, pa je treba na ta način zagotoviti rezervo, da človeški rod ne izumre. Cim sposobnejša je žena, da postane mati, tem več upanja ima, da bo rodila dete moškega spola, vendar v tem pogledu ni ničesar mogoče ugotavljati naprej. Umrljivost moških zarodkov je skoraj za 50 odstotkov večja od umrljivosti ženskih. Cim bolj zdrava je mati, tem več upanja ima torej, da bo rodila sina. Barva oči spada med najizrazitejše poteze obraza. Z redkimi izjemami lahko vsak oče ali mati v naprej določi barvo oči svojega otroka. Opazujte samo barvo svojih in barvo oči svojega zakonskega draga, oči svojih in njegovih staršev pa še barvo oči svojih otrok, ki jih že ima. Ce ima žena temne ali črne oči in če ima vse njeno sorodstvo temne oči, tedaj bo otrok gotovo imel oči prav take barve, brez ozira na barvo očetovih oči. Ce imata mož in žena temne oči in če so v očetovi rodbini člani svetlih oči, bodo oči njunega očeta verjetno sive. Ce ima žena sive ali zelene oči, njen mož pa sive, zelene ali modre, bo njun otrok imel modre, sive ali zelene oči. Ce imata oba roditelja modre oči, bo njuno dete prav tako timelo modre ali morda malo svetlejše nianse. Ce ima eden izmed staršev široke oči bo verjetno tudi otrok imel široke. Ce je eden izmed roditeljev škilav, ni verjetno, da bo tudi otrok škilav, razen če je tudi v rodbini njegovega zakonskega druga kaj škilavih ljudi. Ce ima eden izmed roditeljev dolge trepalnice, jih verjetno tudi otrok podeduje. Ce ima eden izmed roditeljev temne — črne ali kostanjeve — lase in če imajo vsi člani njegove rodbine prav tako temne, bo tudi otrok skoraj gotovo imel temne, brez ozira, kakšne barve so lasje drugega roditelja. Ce se mož ali žena temnih las poroči z ženo ali možem enake barve las, bodo tudi otroci im^Ji temne lase, čeprav so v njunih rodbinah tudi (jlani z lasmi svetlejše barve. Ce se rdečelasec poroči z rdečelasko, bodo njuni otroci imeli skoraj gotovo rdeče lase. Ce se rdečelaska poroči s plavolascem, ima lahko njun otrok rdeče, s veti ©kostanjeve ali pa plave lase — zgledi so za vse tri barve enaki. Ce ima eden izmed roditeljev rdeče lase, drugi pa temne, a je v njegovi rodbini tudi kaj plavolascev, ima otrok lahko temne, rdečkasto-kostanjeve ali rdeče lase. Ce ima eden izmed staršev temno-plave, ,drugi pa svetlo-plave lase bodo otrcci verjetno svetloplavi; labko pa se kaj pripeti, da dobi otrok rdeče lase. če je v rodbini enega izmed rediteljev kaj rdečelascev. Ce imata oba roditelja svetlo-plave lase, bodo tudi otroci plavolasci. vendar utegnejo biti njihovi lasje malo temnejši. Ce imate kodraste lase in če je tudi v vaši rodbini kaj kodrolascev. boao tudi vaši otroci imeli lepe kodraste glavice, brez ozira na to. kakšni so lasje vašega zakonskega druga. Ce ima eden izmed roditeljev in tudi člani njegove rodbine valovite lase, bodo prav tako tudi njegovi otroci imeli valovite lase. Na vprašanje, komu bo dete podobno, se ne da odgovoriti v nekaj besedah. So pa nekatera pravila, za posamezne poteze v obrazu;*4wkor so pravila za barvo las. Ce imata oba roditelja isti tip nosa, bo imel tudi otrok, ko doraste, enak nos. Ce ima eden izmed staršev širok, dolg, ali kako drugače neobičajen nos, drugi pa nos navadnejše oblike, bo otrok podedoval tistega. ki je manj navaden. Ce se je v vaši rodbini v toku nekaj generacij pojavljal poseben tip nosu, bo s 50 odstotki verjetnosti tudi vaš otrok imel tak nos. Ce ima eden izmed staršev velika ušesa, bodo ušesa otroka, ko doraste. skoraj gotovo enaka. Isto velja za debele ustnice. Ce sta oba roditelja visoka, bodo tudi njuni otroci visoki. Ce pa je eden izmed roditeljev visok, drugi pa majhen, bo otrok sigurno majhne rasti. — Ce imata mož in žena plave ravne lase in modre oči, bodo njuni otroci prav taki. Ce imata mož in žena temne valovite lase in temne oči. bodo njuni otroci predstavljali enega izmed petih različnih tipov od plavih las in oči do modrih oči in temnih ravnih las. Ce je mož lep in če je tudi žena lepa. še ne smeta z gotovostjo računati, da bo njun otrok lep. Ce ima oče črne kodraste lase, velike temne oči. lepo brado in usta, mati pa plave valovite lase plave oči. dolge trepalnice in lepa usta, mati pa plave valovite lase, plave oči. dolge trepalnice in lepa usta. lahko ima njun otrok ravne kostanjeve lase brez sijaja, majhne, zelen® neprijetne oči ter preveč razvite čeljusti in zobe. Tako se lahko pripeti, da starši otrokom dajo tiste poteze, ki jih sami nimajo. Ce hočete spoznati, kakšen bo vaš otrok morate pozorno preštudirati svojo in rodbino svojega zakonskega druga v pogledu barve las in oči ter drugih značilnih potez. Poteze, ki so v vaši rodbini dominantne. zmagajo v otrocih V barvi oči temne zmerom premagajo svetle. Modre oči se najbolj poredko dedujejo, ker modro barvo v očeh vse druge prekose. Modre cči so takorekoč brezbarvne Gornia površina zenice soloh ne vsebuie modre barve Modrina oči je prav za prav optična iluzija kakor sinjina neba. To ie samo posledica lomljenja svetlobe v drugih delih očesa Zato imsio novoroienci modre oči. — Vsako človeško bitie začne svoie življenie kot celica, ki vsebuie 48 neizmerno maihnih delcev, takozvanih hromozomov. Oče in mati dasta otroku vsak no 24 hromozomov To je vse. kar daieio starši detetu na prvo pot. Vse drugo zavisi od njega in njegovega okolja. Zakaj otroci nočejo jesti? Mislim namreč zdrave otroke. Pri bolnih je stvar druga, tam je pač treba potrpeti in se posvetovati z zdravnikom. Otroci so dobre volje, videti so zdravi, kakor hitro pa sede za mizo. se začno ku-jati. »Tega ne bom. je čebula notri«, »saj očka tudi ne je« itd. Otrokom je dostikrat všeč, če jih prosimo, naj jedo, da dobe še malo več sladkorja na močnato jed, vedo, da je v shiambi maslo, med, marmelada. Otroci so neverjetno dobri diplomati, vsako priložnost znajo zase izkoristiti in se jim zdi strašno dobro, ko vidijo, kako jih prosi mamica, naj vendar pojedo svoj del. Največkrat je tako tam. kjer imajo samo enega otroka ali, kjer otrok prej je kakor ostali. Najboljše zdravilo pri takih muhah je. da otrok ne dobi izven glavnih obrokov ničesar, posebno ne sladkarij, ter da mamica ne pripoveduje o njem v njegjvi navzočnosti teti ali drugim o njegovih muhah. ker se potem otrok čuti še bolj važnega. —a Vladimir Karmel: Mali oglas Zaslužka išče človek srednjih H ki so mu prvovrstnih naukov dali in s pravo vero malho nabasali, ko so odpravili ga v beli svet. Pobožno pesmico vam gre zapet, po naročilu ljubi in sovraži, v resnici je doma ko v laži, trgovec spreten, učenik, estet. Ne čakajte, s kupčijo pohitite še preden bo ta roba razprodana, da se poceni dobro oskrbi te. Poslednja prilika je zdajle dana, da se na tak račun obogatite, prej ko grmada smrti bo zažgana. Svetilnik pred Suezom Gaberščik Milan Hiša ob cesti Vrhu nizke vzpetine, preko katere se preliva gozdnato gričevje v ravnico ob reki, kraljuje s pokopališčem obdana farna ccr-j kev sv. Frančiška Ksavcrija, nekdaj znana in čislana božja pot. Prostrano župnišče, šolsko poslopje in mrtvašnica zavzemajo še preostali del vzpetine. Ostala vas sc jc, ko da bi se hotela umakniti tej druščini, razpotegnila ob cestncm klancu in zajela modse podružnično ccrkev. Tod ob cesti jo življenje, tu jc pravi življenjski prostor vaščanov in šele smrt jih loči od ccste in jih preseli na vzpetino k cerkvi, od koder le prisluškujejo ritmu življenja, ki se pretaka po cesti mimo hišnih vrat. Nekoliko od vasi odmaknjena stoji ob glavni cesti rjavkasta enonadsrtopna hiša. človeku se zazdi, da je bila nekoč tudi ta hiša sredi vasi ob podružnični cerkvi enaka med enakimi kakor še danes stoji tam Dolgo mora biti že tega, kar jo je obšlo neko čudno hrepenenje, ki sc mu ni mogla upreti. Pričela jc rasti v dolžino in višino, nato pa se ie nenadoma svo je vclrčince in moči. Dvignila sc je, sc sko- Fotoamafer Dostavne leče spreminjajo goriščmeo objektiva na našii kamen popolnoma, zato bi bila ustanovitev ostrine po metrski skali ali pa s pomočjo normalnega daijino-mera na kameri popolnoma zgrešena. K a to moramo paziti posebno pri kamerah, ki nimajo medlične naprave, in to je večina filmskih kamer, zlasti kamer malega formata z majhnim iztegom aLi brez iztega, na katerih nam le pozitivne dostavne ieče omogočajo snemanje bližnjih predmetov. Za te kamere dobavljajo tovarne večinoma že same dostavne leče z razpredelnica -mi, iz kaierih je razvidno, na Kakšno daljavo se moramo predmetu s kamero in določeno dostavno lečo približati, če naj bo posnetek oster. V primeru, da nam te številke niso na razpolago, ne pomaga drugo nego da odpremo zadnjo steno kamere, namestimo v slikovno ravnino motno steklo (z motno stranjo proti objektivu) in da določimo z opazovanjem za vsako dostavno lečo ustrezajoče predmetne razdalje. Pri tem pa moramo vedeti, da se predmetne razdalje za vsako dostavno lečo posebe spreminjajo v skladu z iztegom kamere oziroma v skladu z metrom na skali razdalj, na katerega smo ustanovili. Z isto dostavno lečo se moramo približali predmetu na drugačne razdalje, če ustanovimo na. pr. na 1 m ali pa na neskončnost. Na ta način si lahko sestavimo po sliki na medlici celo razpredelnico razdalj za posamezno dostavno lečo. Pri snemanju z dostavnimi lečami na bližino nam paralaksa lahko pokvari marsikatero sliko. Iskalo nam pokaže pač čisto drugačen izrez, nego ga ima posnetek v slikovnem polju. Samo enooke zrcalne kamere m kamere na medlico nam uoo-dobijo ne glede na dostavno lečo in bližino predmete v istem izrezu, v kakršnem iih kaže zrcalna naprava ali pa medlica Pri vseh drugih kamerah si moramo pomagati na ta ali oni način, da ne bo kakšnih bridkih presenečenj. Obenem z ustrezajr>-čo predmetno razdaljo za vsako dostavno lečo in izteg posebe ugotovimo z medlico po metodi, ki jo navajamo zgoraj, lahko tudi paralaksno razliko med sliko v iskalu in sliko na medlici ter si jo zapomnimo. Drug način, ki pa velja le za snemanje negibnih predlog, je tisti, o katerem smo v naši rubriki svoječasno že obširneje pisali, in sicer da nataknemo na objektiv briljantno ali podobno iskalo in viziramo v njem predmet iz razdalje, ki jo zahteva uporabljena dostavna leča. Začetniški tečaj Fotokluba Ljubljane: V sredo in četrtek zvečer povečavania »Savremena Fotografija«, izdajatelj Fo-toklub Zagreb, letna naročnina din 75, polletna din 40. Iz vsebine 3. letošnje številke: August Fraitič: »Njegova Eksce-lenca Recept!«, .Tanko Brane »Obsev«, Georgij Skrvgin »U kazal ištu«, inž. Erne-sto Singer »Megla« (v bolgarščini), Veja Marinkovič »Dečije igračke kao modeli*, dalje »Fotografija u bojama. Filtri«, »Za početnike. Sest listova majstora« (dr. OMo Crov), »Savremena kinematografija, Ne-što o gradnji kino-aparata«, in različen drobiž. Med osmimi lepimi reprodukcijami na umetniškem papirju ^e objavljena znana Brančeva slika »Nosač«. »Die Galerie«, iz vsebine 3 številke: Dr. Alfred Grabner »Ljudje v bližini in daljavi — prispevek k vprašanju perspektive«, Ferdinand Barany »Fotografsko podajanje fizikalnih pojmov«, vprašanja in odgovori iz fotografskega področja, drob;> in pred vsem 16 celostranskih reprodukcij po posnetkih znanih mojstrov umetniške fotografije s tehničnimi in estetsko kritičnimi podatki. Celoletna naročnina na to reprezentativno revijo mednarodne umetniške fotografije znaša 12 mark s 25-od-stotnim popustom za naročnike zunaj Nemčije. VRNIL MU JE Ko je postal Halbim bukarešfcmski veliki rabin, je ta dogodek zbudil veliko ogorčenje v vrstah njegovih nasprotnikov. Nekomu se ni zdelo nič bolj duhovitega, kakor da je po pošti poslal velikemu rabinu sliko prašiča. Halbim mu je takoj odgovoril in mu hkrati poslal svojo sliko. Lepega dne sta se oba moža srečala. Njegov nasprotnik je bil nekoliko v zadregi, potlej pa je rabina vprašal: :Kaj je pomenila slika, ki si mi jo poslal?« »Mislil sem,« je prostodušno odgovoril rabin, »da si mi ob mojem imenovanju za rabina poslal svojo fotografijo. Da bi mi ne očital nevljudnosti, sem ti tudi jaz poslal svojo sliko.« bacala na cesto in se odpravila na pot proti mestu. Toda pet je bila dolga in težavna. Komaj sc jc izvila iz objema vasi, že so jo zapustile moči in obtičala je ob cesti sredi travnikov in polj, osanrT^ia, a mogočna. Leta so minevala, počasi se je privadila praznine, ki je zevala krog nje, sprijaznila sc jc z usodo in hrepenenje, ki jo jc nekoč gnalo v mesto, je zamrlo. Niso ga pa pozabili njeni stanovalci. Koprncnje po mestu jc bilo tako močno v njih srcih, da sploh niso opazili, da je hiša obnemogla na poti in da spflda prav za prav še vedno k vasi Odložili so vaško življenje in pričeli so živeti po mestno — življenje malih žalosti in malih veselj, življenje štirih sten, prevezano in povito s predsodki in ožin Odtujili so sc vasi, najbolj pa samim sebi. Saj jc z življenjem prav kakor z obrazom ali pa z obleko. Nosiš, dokler se ti ne zamaže in scefra, potem pa zamenjaš obraz ali obleke. Vsakdo ima več življenj in vsako od njih hrani v posebnem predalčku In ko se nam eno obrabi, ga zavržemo, odpremo nov predalček in zaživimo novo življenje. Toda treba je biti previden da ne obrab;mo vseh življenj prezgodaj, ker siccr sc nam lahko zgodi, kar sc je pripe- MtTKO«, pm»ei!e!js!ia fe?faf» 6 Ponedeljek, 24. tn. 1941. ¥ei@: trdancflali S pojavom nemških čet na grški in turški meji dobiva sodobna vojna že izrazito medkontinentalni značaj Bivši dvorec Kemala-paše ob Bosporu Zasedba Besarabije in severne Bukovine po ruskih četah je sprožila ono veliko diplomatsko akcijo Nemčije, spočetka v Po-dunavju, potem pa na skrajnem Balkanu, ki smo ji zdaj priča in ki je z vkoraka-njem nemških čet v Bolgarijo dobila izrazito vojaško, protibritansko obeležje. Č3 s tiho, a zato skrbno zasedbo Rumunije po Nemcih svetu še ni bilo popolnoma jasno, kaj se prav za prav skriva za tem, pa je to naenkrat postalo očito z bolgarskim pristopom k trozvezi. Nemški načrti, da Anglijo zagrabi bas na Bližnjem vzhodu, kjer ima le-ta močne in sigurne pozicije, so s tem postali prozorni. Ostrina sedanjega svetovnega razpleta vojnih dogodkov se je tedaj nekako po naravnem razvojnem procesu usodno premaknila na ozemlje, ki tvori najnaravnejši prehod v Prednjo Azijo. Pristop Bolgarije k trojnemu paktu 1. marca, ki je ob nemški navzočnosti na vzhodnem robu Balkana ustvaril povsem novo politično in vojaško situacijo v širokem prostoru od Donave do Nila, ni bil namreč za razliko od turško-grške deklaracije z dne 16. februarja, najmanj pa z angleško-turško-ruskega stališča, konstruktivni akt. Nemčija se je namreč s tem na daljavo nekaj 10 km približala Egejskemu morju in jo tudi od Carigrada in Dardanel ne loči več ko 140 km! Res so Nemci s svojim nastopom v Bolgariji svet tako rekoč čez noč postavili pred izvršeno dejstvo, toda že sama njih navzočnost onkraj Donave, v Rumuniji, je motila realizacijo angleških načrtov v Me-diteranu in dala razvoju na tem področju svojo noto s tem, da ga je na severnoafriškem bojišču, kolikor je šel v škodo italijanskemu prestižu, zaustavila, tu na severu, pa pospešila. Sredi februarja je moral general Wawel zaustaviti svojo sijajno začeto in mojstrsko izvedeno ofenzivo proti Tripolisu, kar se gotovo ne bi bilo zgodile, da ne bi bile došle iz Rumunije vesti o velikopoteznih nemških pripravah proti jugn- General VVavvell Naravno je, da je tako pomembna nem-ša akcija izzvala živo reakcijo daleč naokrog Bolgarije in ni ostala brez odmeva niti v dalnji Mezopotamiji. Seveda ni rečeno s tem, da so ta nemški sunek povsod in skupno z Italijo ogroze angleško plovbo po Mediteranu. Z vkorakanjem nemških čet v Bolgarijo in z njih pojavom na zahodni obali črnega morja ter na Marici je že povsem odprto str.pilo v ospredje vprašanje obeh prelivov, najsi se tudi napovedujejo dogodki drugje. Saj je Solun ali vsaj Kavala že v najožjem turškem varnostnem pasu. Na prostoru med Strumo v Bolgariji in Sakarijo v Turčiji dandanes pač ni ločenih problemov. Tu so varnostna vprašanja posameznih političnih sektorjev medsebojno sovis-na in izprepletena. Zato je za Turčijo prav tako važen Solun ko Odrin. Nemški prodor po dolinah Strume in Meste bi namreč že fatalno ogrozil varnost cele evropske Turčije in bi bile Dardanele v tem primeru bolj prizadete ko Bospor s Carigradom. Pa tudi slednji bi prišel v direktno vojno sfero, ker bi z dostopom na Egej Vhod v Sueški prekop filo Mariji iz hiše ob cesti, da je nenadoma ostala brez novega še ncobrabljenega življenja. Zgodilo se je nekoč (in to je prav za prav ^ačetek in konec zgodbe), da je nekega »tudenta zanesla pot mimo hiše ob cesti. Pa saj ni nič posebnega takle študent. Pride in gre, saj je le popotnik in razen reže-čih psev se malokdo zmeni zanj. Hodi in živi svoje popotno življenje s tihim upanjem v srcu, da bo nekoč srečal dekle, ki se bo tega njegovega življenja razveselilo, odložilo svoje, zaživelo njegovo in ga spremljtlo na poti. Na klopi pred hišo je sedelo mlado dekle in čitalo. Ustavil se je študent in pri-sedel. Beseda je dala besedo, izvedel je, da ji je Marija ime, in kmalu sita bila prijatelja. Govorila sta o vsem mO'gočem, celo o Hamletu in Ofeliji je bil pogovor. Tcda študent je bil popotnik in kmalu se je dvignil na pot. — Stoj, prijatelj, mu je rekla Marija, spremljala te boni, v dvoje bo čas hitreje potekal in močneje bova občutila lepoto. — Nu, prav, ji je odvrnil, samo preobleči se. V tem mestnem življenju, kakcur ga živiš ti, ni nič kaj dobro potovati Vsak prašek, vsaka kaplja znoja, ki se pocedi s čela, se pozna na njem. Ne smeš sesti na obcestni kamen, zemlja ti je pretrdo ležišče in senene kopice bi ti smrdele. Preveč je zlikano to mestno življenje, tisoč predsodkov visi na njem ko klopi na psu. Nu, daj, preobleči sie, počakal te bom. In Marija je skočila v svojo sobo, odpirala predalčke svojih živlljenj, a popotnega krila ni bilo več v njih. Študent pa je čakal in se veseli! družice. Minile so ure, dnevi, tedni, a Marija še ni našla popotnega krila. Študent je odšel. Ko je zaslišala, da se koraki oddaljujejo, je srtekla na cesto in ga poklicala po imenu. Oznl se je, a je ni več spoznal. Pred hišo je stala Marija, oblečena v obnošeno mestno obleko. Študent je korakal dalje po beli cesti. Marija je sitekla za njim. Ohlapno krilo ji je oviralo korak, prah ii je legal na kostanjeve lase in se ji lepili počelu. Ni ga dohitela Vrnila se je v Iršo ob cesti, zaklenila se je v svnjo sobico z modrim pohištvom in bridko zajokala Življenja ni bili «* enako čutili. Turčija je od vseh prizadetih pač najbolj razumela, kaj pomeni za njo in njeno postopanje najnovejši razvoj, ki je privedel nemško oboroženo silo, že v njih neposredno zaledje, kajti s tem se je odločitev, pred katero je postavljena Turčija, močno približala, merjenje moči nemško-angleškega vojnega dinamizma pa je zaneslo pred sama carigrajska vrata in Dardanele. Pred tiste Dardanele, ki so postavljene na tako odločilno mesto, da vladajo vsemu prometu Rusije z Mediteranom in preko Balkana z Malo Azijo. Ožine, ki dajejo geografični strukturi Turčije svoje obeležje, saj so v internem pogledu najboljši posrednik, pa karakterizirajo — v odnosu do zunanjega sveta — tudi turško politično linijo. Vsled svoje izredne važnosti na prelomu Evrope in Azije, pa tudi Sovjetske Zveze in Afrike (Suez!) predstavljajo za Turčijo po eni strani resda sijajen diplomatski adut, v vseh časih — slabih in dobrih; v izvestnem smislu pa tudi odgovorno breme, ker je Turčija baš zaradi njih že nekaj 100 let predmet posebnega »zanimanja« zapadno - evropskih velesil. Le-te so vse do svetovne vojne skrbno pazile, da preko Turčije, kljub njenim zaporednim porazom v območju črnega morja in proti Rusiji vzdržujejo ravnotežje v Mediteranu in varujejo svoj prestiž v Orijentu. Ožine že zaradi svoje prevladujoče lege na sestopu iz Evrope v Azijo in na robu črnega in Sredozemskega morja niso ni-kak notranji turški problem, kljub temu, da vlada v njih turški režim. Vendar so v polnem obsegu večkrat izgovorjene besede ključ za razumevanje današnjega stališča Turčije do mednarodnega razvoja zadnjih let. Na evropskem in še posebno mediteranskem zemljevidu pač ni geografskega pojma, okoli katerega bi se pletle tako raznolike kombinacije kakor okoli Bospora in Dardanel. Po politični problematiki sc na funkcijo Sueškega prekopa še izdaleka ne navezuje tolika usodnost pomena, v čigavih rokah je, ker je predvsem geograf-si pojem, dočim so Dardanele v prvi vrsti politično vprašanje. Vse drugo kot ruslu dostop v Mediteran je prav za prav postransko, saj je Sredozemsko morje nean-gležem zaprto morje. Ni treba še dodajati, da predstavljajo tudi za Anglijo kritično točko v njenem rivaliziranju z Rusijo tudi danes, po vojni je vprašanje njenega prestiža na morjih in v Orijentu. Mislimo, da ne pretiravamo, če zapišemo, da pomen Dardanel, ki za Anglijo predstavljajo pravi politični vozel, ne zastaja niti za Singapurjem- dasi gre v tem primeru za indsko dediščino, vsaj dandanes ne, ko se nemške podmornice pripravljajo, da izplo-vejo iz Konstance in Varne v Egejsko morje, ločijo Grčijo od Turčije tudi na morju prav za prav že padla fronta pri Odrinu in na Strandži. Turki bi se morali umakniti na Luleburgas, saj bi črte na Marici ne mogli uspešno braniti. Na ta način bi se boji sicer hitro zanesli v bližino Mar-marskega morja, toda s tem ne bi padla niti prva odločitev Obe ožini namreč ne predstavljata v svoji smeri sever—jug prometnega osišča, vsaj dandanes ne, ko so Turki kolikor toliko že izgradili svojo železniško mrežo v Anatoliji. To osišče leži namreč v smeri zapad—vzhod, tako da gru en krak iz Carigrada preko Erzeruma na Kavkaz in v Perzijo, drugi preko Dijabe-kra v Mezopotamijo in tretji iz Smirne preko Konije v Sirijo. Predvojna psihoza je po znanih dogodkih zavzela tolikšne dimenzije, da se cb tej priliki že spet pogreva vprašanje usode in še bolj vloge Sirije pri eveutueini razširitvi krize na Bližnji vzhod. Seveda se to vprašanje danes resno ne postavlja, ker ne more biti rešeno drugače ko v smislu velike arabske ideje, torej v popolni soglasnosti najodličnejših reprezentantov arab skega sveta, predvsem Ibna Sauda. Vse ugibanje okoli Sirije in tranzitnih možnosti v njenem teritorialnem okviru pa je vendar simptomatično in zgovorno kaže, kakšen pravec je zavzela reakcija na nemški nastop v Bolgariji. Kajti z datumom bolgarskega pri3topa k trozvezi je pljusnil nov val predstoječih dogodkov daleč preko okvira tesne Evrope in stvarno že zajel Bližnji vzhod. — Nemško-angleško obračunavanje je s tem stopilo tudi na tem področju v eno odločilnih faz, razvoj pa je prikipel na kritično ostrino, saj se tu odpirajo nedogledne možnosti kompliciranja. Vojna furija se je namreč že približala povsem novim področjem in dobiva medkontinentalni značaj. V bistvu ne gre za nič manj ko za orjaški trikot med Bosporjem, Sueškim prekopom in Perzijskim zalivom. To je znani sektor štirih morij. Tu se stikajo trije kontinenti... V tem obsegu je treba razumeti novo nastalo razmestitev nemškega vojaškega stroja. Kakšna pa je angleška siutacijska slika ? Ali bodo lahko držali grško fronto? V severni Grčiji gotovo ne, pač pa se bodo utaborili v srednji in zlasti v Anatoliji, kjer se jim nudijo vse možnosti efektivne obrambe. Upoštevati pa moramo tu še neizrabljene faktorje, ki jih Anglija še ni začela resno jemati v poštev. To so sile severne Arabije: Palestine, Transjordanije in Iraka, ki bi se v kritičnem momentu mobilizirale. Na to postavko lahko Anglija v svojih računih mnogo da. Vsekakor se tu nakazujejo možnosti usodnega razpleta, toliko bolj, ker se boji že zanašajo v južno-rusko zaledje. M. O. Pramea toči v zatemenjenem mesto Nedavno je bremensko sodišče imelo opravka z zanimivim procesom proti raztresenemu meščanu, ki je med protiletalskim alarmom pozabil okno za s tre ti Sodobna vojna ne zahteva stroge discipline samo od vojaka na bojišču, temveč tudi od civilnega prebivalstva v zaledju, sai moderna vojna ne pozna fronte v tradicionalnem pomenu besede, temveč razširja svoie območje na vse ozemlje, ki ga je vo.ina vihra zajela. Eno najbolj učinkovitih orožij ie danes bombardiranje velikih naselbin, in čeprav so bombe iz sovražnih letal v prvi vrsti namenjene uničevanju velikih, za nemoteno delovanje vojske življenjsko potrebnih objektov, je vendar civilno prebivalstvo pri takih napadih zmerom vsa i postranski cilj. ker predstavlja zlasti važen činiteli v organizaciji obrambe. Sodišče v Bremenu ie imelo nedavno opravka z zanimivim primerom, ki ga ie sprožil neki meščan, ko ie za časa letalskega alarma dc zabil za temni ti eno izmed ?ob svojega stanovanja. Oster snop luči, ki je v gosti temi deloval naravnost izzivalno. ie padal naravnost na sosedovo hišo. Scsed se ie upravičeno razburil, a keT ni imel nobene dru?e ooti. da bi površnega. pozabljivega someščana opozoril na njegov greh. ie v jezi pograbil nekai polen in iih treščil v razsvetljeno ckn^ v namenu, da razbije luč. Ko so zažvenke- tale šipe. ie pritekel nesrečni pozabljivec in popravil svoj pogrešek. zaradi razbitih šip pa ie soseda tožil za odškodnino. Sodišče oa je njegovo tožbo zavrnilo in razsodbo utemeljilo takole: V času. ko lahko že najmanjši trak svetlobe pokaže sovražnim letalcem pot in smer. se deianie tankočutnega soseda nikakor ne more označiti za protipravno Določila državljanskega zakonika o tako-zvanem izrednem stanju pod določenimi pogoji sicer dopuščajo obveznost storilca, da povrne škodo, to oa samo v primeru, če je nastopal v lastnem interesu Ce n. pr. nekomu veter odnese klobuk na sosednji vrt ,lahko gre ponj. če lastnika vrta ni doma, mora pa povrniti vso škodo, ki bi io nri tem utegnil napraviti na ograji ali na gredicah. Tudi sosed v Bremnu ie sicer ravnal predvsem v lastnem interesu. ker ni hotel sebe. svoje družine in svoie hiše izpostaviti nevarnosti bombard-mana. V velemestu oa se v takih primerih interes poedinca vendar kriie z interesom skupnosti, vsai z interesom ostalega prebivalstva v mestni četrti, ki bi jo pramen luči sovražniku lahko izdal. Na podlagi tega tolmačenja ie bremensko sodišče zavrnilo zahtevek do odškodnini. ^ako nami I pfsej® besedo bog Zanimivo je, da pišejo ra~ni narodi božje ime v glavnem samo s štirimi črkami, samo v slovanskih jezikih se piše le s tremi. Piše se pa v: judovščini Jhvh (Jeho-vah), latinščini Deus. francoščini Dieu, asirščini Adat. holandščini Godt, nemščini Gott, danščini Godh. švedščini Goth, per-zijščini Soru, turščini Aila, indijščini Ra- 9 ma, sanskritu Deva, španščini Dios. skan-dinavščini Odin, grščini Teos, milotoški grščini Zeus. irkinščini Thor, arabščini Amir. egiptovskem jeziku Amon inščini (Inkas) Papa, kanadščini Aton, portugalščini Deus, sirščini HIu, armenščini Elah, japonščini Kami. hindostanščim Ilah, kaldejščini Nebo, feničanščini Baal. sefmarji in trogloditf Še dvoje potopisnih drobtinic izpod peresa naše sotrudnice, ki je pred letom dni obiskala Tripolis Včasih je bil semenj v Tripolisu, Italijani pa so ga premestili v 7 km oddaljeno vas Suk el Džuma. živahno vrvenje nudi zelo pestro sliko. Na velikem trgu čepe domačini v belih burnusih in vsak ima krog sebe nastavljeno svojo robo: semena, staro železje, obleke, posode, vrvi, mlada drevesca. Nihče ne ponuja, nihče ne vpije, nihče se ne meni za drugega, tudi mene nihče ne pogleda. Na drugem prostoru čepe po tleh razni rokodelci in popravljajo čevlje, kolesa, posode. V bližnji mlin so nekateri prinesli žito mlet in zdaj potrpežljivo čakajo, da bo zmleto, žensk je videti malo; le nekaj zamork in arabskih deklic zapazim. Ljudje še vedno prihajajo; po glavni cesti od vzhoda je kar strnjena •vrsta; s kamelami, z osli, peš; po večini so bosi ali pa imajo sandale. Naslednji dan sem namenjena v Gajran in Tigrino, kjer žive še trogloditi. Vsta-nem zgodaj zjutraj in še v temi hitim na pol ure oddaljeni kolodvor. Mesto je še mrtvo, svetilke pogašene; le tu pa tam se iz teme izlušči v belo haljo zavita postava. Tudi kolodvor je teman; spredaj so si v gručah Arabci zakurili ogenj in pečejo nekako pecivo. Vratar me takoj spremi v čakalnico in reče, naj malo počakam, češ da mi bo že povedal, kdaj bom lahko kupila karto. Vsake tri minute me pride gledat in nazadnje mi pomiga. Pri enem okencu kupujejo domačini, pri drugem Evropci. Uradnik me opozori, naj vzamem I. red; v II. razredu *e vozijo f>o večini ««• jaki in kakšni kolonisti, v m., kjer ni klopi, pa domačini. Vagoni so majhni in ob oknih je polno puščavskega prahu. Vozimo se stalno skozi pustinjo naravnost proti jugu. V nekaterih predelih vidim spet kolonijske hiše, vstopajo otroci, peljejo se v bližnje središče v šolo. Libija nima pravih gora, ima pa raz-sežne visoke planote, ki se postopoma dvigajo proti notranjosti. Po približno štirih urah smo na kraju železnice, dalje ne gre. Zdaj prestopimo v dva avtobusa, eden je za potnike I. in II. razreda, drugi, tovorni, za Arabce; ti posedajo vanj, da je videti le belo ovite glave. V približno tri četrt ure se po serpentinah pripeljemo v Gajran, kj leži okrog 700 m visoko. V hotelu vprašam za pot v Tigrino in ali je varno, da sama hodim tod. Ker mi povedo, da je popolnoma varno in da pjt; ne morem zgrešiti se odpravim. Pot diži večinoma po samem; razgleda ni, ker so tia hribovita. Pred mano gre Arabec s kamelo, a kmalu i gine po stezi v stran; včasih se nenadoma pojavi od kod bela p stava, pa spet izgine, čez nekaj časa postane svet rrdo iten; tu rastejo velikanske staie oljko; pa tudi novih nasadov je mnogo. Grof Balbo je b?^e v vsej Libiji "zasadil pet milijonov oljk. Kmalu se prikažejo koloniirke Irše :n okrog nj h nasadi tobaka, ki j? znan kot zelo dober. čez eno uro sem v Tigrir.i. Italijanskega fantka vpraiam kje prebivajo trogloditi. Pokaže mi gol hrib v bližini, čudno se mi zdi, a ker le sili. naj grem, se odpravim. Hrib je prav navaden, poiasel z nizko, suho travo; vse polno steza drži na vse strani, a človeka n kjer nobenega. Stopam počasi dalje nenadoma pa me obkoli truma žena in otrok: vsi silijo vame in kriče. Nazadnje vendar razumem, da hočejo karamel in kar ne gre jim v glavo, da jih nimam. K sreči se prikaže neki dorasel fant, ki govori malo več ita'ijanščine. in tako se pogodimo da mi bodo najprej pokazali svoie bivališče, nato pa pojrtemo k trgovcu, da jim bom kup la karamel. Gremo naprej in pridemo do kakih š?st metrov globoke luknje, v premeru pa ima kakih osem metrov. Spodaj se prikaže idila: na sredi stoji vodnjak, pri kraju je privezana mula. V stenah opazim večje luknje, to so vrata, ki drže v bivališča. Fant mi pravi, da gr^mo zdaj tako dvorišče gledat še od blizu. Vo lijo me naprej, po v zemljo izdolbenih stopnicah, da pridemo v nekak mračen podzemeljski rov. a kaj hitro smo na dvorišču, ki sem ga videla prej od zgovaj. Stopim v sobo in gospodinja me lepo pozdravi: z ležišča se dvigne gospodar in tudi pozdravi V teh podzemeljskih brlogih torej prebivajo Judje. ki so baje pred 800 leti pri božali iz Jeruzalema. Takšni so kakor Judje na svetopisemskih siiknh. Obraze imajo nepokrite in možje nosijo dolge, črne brade. Ta dan je bil ravno njihov praznik zato niso delali: sicer pa se bavi jo s poljedelstvom in živinorejo, žene pa izdelujejo rocr-a de a. Vrnem se v Ga jran: po kosilu si ogledam kraj. Tudi tu imajo nekatera bivališča na pol v zemlji. Tako. pravijo, so poleti najbolj varni pred hudo vročino, pozimi pa pred ostrim mrazom. V Tripol:s se vrnem že v trdj noči. — Naslednji dan ob trinajstih se moram od Afrike posloviti. J. T. Vesela pravljica Je nekoč na svetu živel mož vesel, kovač Obroč. I*el in žvižgal je vse dneve, včasih tudi pozno v noč. Pred kovačnico so prišle mlade, lepe vile tri in kovača so vprašale, kaj si najbolj zaželi. Pa kovač je hi! v zadregi... Mnogo jo želja imel. Glavo v roko je naslonil, rad najboljše bi zadel. »Pač želim si nakovalo, vile drage, za spomin: ko udaril borsi s kladivom, vsaka iskra — zlat cekin. Druga želja ta bi bila: mlado dekle ženo .. . In za meh tu cb potok " vino gonj naj kolo.« VHe s« mu izpolnile srčne želje vroče tri. Mošnjo polnil, dekle ljubil in popival vse noči. Ko se je kovač postaral, vrata je odprla smrt: ->Sero po tebe zdaj poslana, rajski vrt ti je odprt.« »Vse prezgodaj, bela žena I Vino goni še kolo, ko se potok bo posušil, Rad s teboj bom šel v nebo. Da j. na toči s! majolko in se malo odpočij! Dolfro pot imaš za sabo, vince dalo bo moči.« Hitro je odšla z majolko — pot zgrešila je nazaj. A kovač je dalje užival ob potoku zemski raj. Mara J. Tavčarjeva. -v- -. i 4 y i ■lil ^k : šsfiffifc •• - n .. ; „ ^ , -.Z ' ■ , i- " JKsHfcfc* " • ■ * •" ' ,-- .....'......x X UkOrti ftuMavl Dober start v mednarodno sezono Pred zo.ooo gledalci je včeraj v Beogradu naše Mladina je zmagala s 3: 1» druga garnitura pa V. KOLO: Jedinstvo ali Bata - ZAK ali Vojvodina, Jugoslavija - Hajduk, Concor-dia - Gradjanski, Ljubljana - BSK. VI. KOLO: Jugoslavija - LJubljana. Concordia - Jedinstvo ali Bata, ZAK ali Vojvodina - Gradjanski, Hajduk - BSK. VIL KOLO:" Jedinstvo ali Bata - Ljubljana, Jugoslavija - Concordia, ZAK ali Vojvodina - Hajduk, Gradjanski - BSK. Tekme se začno 6. aprila. Beograd je danes bil popolnoma v znamenju velikih športnih dogodkov, dveh važnih mednarodnih tekem, in sicer podmladka Madžarske in Jugoslavije ler A moštev obeh držav. Razen zunanjepolitičnih vprašanj, ki pretresajo danes ves svet in o katerih Beograd, 23. marca, j prav v zadnjih dneh Beograjčani razpravljajo s svojim južnjaškim temperamentom, sta bila glavni predmet razgovorov današnji dve tekmi, zlasti glavna, ki naj bi pokazala, ali smo zreli, da nas lahko štejejo med najboljše v Srednji Evropi. Pa tudi za tekmo naših najmlajših je vladalo veliko zanimanje, saj se je vedelo, da bosta podmladka pokazala lepo igro. Jugoslavija jun.: Madžarska jim. 3si (1:o) Dva gola za Jugoslavijo — delo izvrstnega Ljubljančana Smoleta Ze po 13. se je pričel stadion BSK polniti in kmalu je bilo navzočih nad 15.000 gledalcev. Nekaj minut pred tričetrt na 14. sta prišla na teren oba podmladka. Po odigranju madžarske in jugoslovenske himne se je pričela tekma. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Petrič, Ko-keza, Djukič, Krstič. Čajkovski, Luštica, Smole. Peštaj, Mitič, Cajič, Strugar. Madžari so začeli z zelo živahno igro, vendar je bilo kmalu opaziti nekoliko premoči Jugoslavije. Madžari so tehnično nekoliko boljši, toda poteze domačih proti nasprotnikovemu golu so bile odločnejše in bolj smiselne. V 12. min. odda Gajič Peštaju, ki iz daljave 30 m s krasnim strelom, ki bi delal čast vsakemu .staremu igralcu, doseže vodstvo za Jugoslavijo Naši igrajo zelo hladnokrvno, toda Madžari ostro pritiskajo. Naša obramba se odlikuje, zlasti branilec Kokeza in vratar Petrič. V 38. min. je neki madžarski igralec hote udaril našega odličnega krilca Čaikovskega v koleno, da so ga morali odnesti z igrišča, kar je izzvalo velik nemir, vendar se je Čajkovski vrnil že po 5 minutah. Madžari imajo nekaj sijajnih prilik, a jih ne izrabijo. Pošteno rečeno, naši so imeli pri tem precej sreče. Prvi polčas se je končal z našo zmago, toda Madžari so zlasti v zadnjih 20 min. igrali zelo dobro in bi morda bolj ustrezal neodločen rezultat. V drugem polčasu je v 17. min. Peštaj ostro streljal, vratar Madžarov odbije. Prisebni Smole prihiti Ln sigurno pošlje v gol. Ze eno minuto kasneje Madžarska zni- ža po srednjem napadalcu. V 31. min. izvede naš napad krasno kombinacijo proti nasprotnikovemu golu, ki se začne pri Smoletu, toda levo krilo pošlje žogo v out. Takoj nato Smole krasno centrira iz skoro nemogoče situacije in žanje velik aplavz. V 42. min. Luštica strelja v drog, žoga se odbije, toda inteligentni Smole je zopet na mestu in že je 3 : 1. Med občinstvom vlad silno navdušenje. (Ob tej pri-liik smo izvedeli od našega športnega kolege Kustudiča od »Pravde«, da je prav za prav Slovenec, ker je bila njegova mati Slovenka in se je pisala Korošec. Kustudič je bil pri tem golu tako navdušen. da je prvič priznal, da je Slovenec.) Tekma je bila živahna in s športnega vidika prav zanimiva. Zmaga Jugoslavije je popolnoma zaslužena. Najboljši v našem moštvu so bili vratar Petrič, Čajkovski, Krstič in Peštaj, ki razpolaga z lepim in ostrim strelom, nima pa smisla za skupno igro. Postavitev Mitiča za srednjega napadalca je bila zgrešena. S Smo-letom so bili vsi prav zadovoljni. V začetku je imel precej treme in ni prišel do izraza, morda tudi zato, ker ga niso preveč zaposlili. V drugem polčasu pa je bil izvrsten. Smole je inteligenten in izredno priseben igralec, ki dojema hitro in lepo pregleda situacijo. Njegovi centri iz težkih situacij so bili zelo lepi. Njegov debut v državni reprezentanci mu je prinesel oceno prav dobro. Tudi gola nista bila slučajna, temveč plod njegove inteligence in sposobnosti. Prav veseli smo ga bili! Madžari so se odlikovali z lepo tehnično igro. zlasti z glavo. Sodil je Mika Po-povič. a 1, Jugoslavija 1 Vodilni gol je zabil Gyetvay, izenačil pa je Valjarevie Drugo in glavno tekmo je treba ne samo časovno, temveč tudi po poteku raz-deliti v dva dela. V prvem polčasu smo t-epetali za usodo naših reprezentantov. Kazalo je. da bomo doživeli pravo katastrofo. V drugem polčasu pa je bilo narobe. Naši igralci so bili v vidni premoči, toda niso izkoristili mnogih zrelih in prezrelih situacij. Reči pa moramo, da so Madžari zlasti v prvem polčasu igrali odl čno in je že zaradi tega neodločeni irid u.-peh za naše. Madžari so res med prvimi v srednjeevropskem nogometu. Igralci, kakor Sarossy III, Zsengeller, Bodola in Gyetway v napadu, dalje branilec Biro in vratar Csikos so neprekos-ljivi mojstri v nogometu. Kakor pri podmladku, je bilo tudi pri prvem moštvu opaziti tehnično premoč Madžarov. Moštvi sta nastopili takole: MADŽARSKA: Csikos, Szucs, Biro, Sa-rossy III, Polgar, Lazar, Kincses, Berecz, Zsengeller, Bodola, Gyetvay. JUGOSLAVIJA: Mrkušič, Brozovič, Dn" prvo moštvo doseglo rerois izgubila z o: 2 bac, Manola, Jazbinšek, Djanič, Cimer-mančič, Valjarevič, Božovič, Wolfl, Niko-lič. Naši niso povsem zadovoljili. V napa- ; du je edino pohvaliti Nikoliča na levem krilu, ki je bil najboljši mož na polju. Ostali napadalci so bili pred golom zelo neučinkoviti, večkrat naravnost nerodni. Cimermančič na desnem krilu je docela odpovedal. Jazbinšek se je znašel šele v , drugem polčasu. Od branilcev je bil Brozovič boljši od Dubca. Mrkušič v golu je bil siguren. Kratek potek Madžari imajo žreb in naši igrajo proti vetru. Madžari so v začetku v vsakem pogledu boljši. Njihove kombinacije so iz- ; redno precizne in kar stalno ogražajo naš j gol. V 8. min. preide levo lirilo Gyetvay na desno stran in s preciznim strelom v levi kot doseže vodstvo za Madžare. Prvi nevarni strel naših napadalcev na madžarski gol pade šele v 9. min- Naši imajo še dve lepi šansi pred golom Madžarov, toda jih ne izkoristijo. V 40. min. lepa kombinacija od desne. Nikolič odda Valjareviču, ki iz najbližje bližine izenači. V drugem polčasu se slika popolnoma menja. Jugosloveni so večinoma gospodarji na ternu in često ogražajo madžarska vrata. V tem delu je bilo več situacij, ko je gol kar »visel« v zraku. Madžari so zelo popustili in naši bi lahko z malo večjo pazljivostjo zmagali, da, celo z razliko dveh golov. Tekmo je odlično sodil italijanski sodnik Scorzoni. T. Z. Madžarska B : Jugoslavija B 2:0 (2:o) o—Budimpešta, 23. marca. Pred približno 15.000 gledalci je bila danes na igrišču Ujpesta odigrana repre-zentančan tekma drugih garnitur Jugoslavije in Madžarske. To srečanje ni izpolnilo pričakovanj, ker sta obe moštvi zaigrali preveč ostro, v drugem polčasu pa je igra sploh prestopila meje dovoljenega in se mestoma pretvorila v grde surovosti. Tako se je dogodilo, da je bil jugoslovenski branilec Stojilkovič teže poškodovan in je morala Jugoslavija večji del druge polovice odigrati samo z 10 igralci. Ne glede na to pa so se gostje držali dobro in je rezultat prvega polčasa ostal do konca nespremenjen. Igra se je začela v živahnem tempu. Moštvi sta bili v glavnem enakovredni. Madžari, ki so začeli z ostro igro, so ! imeli predvsem odločnejši napad, ki je , v prvem delu igre v razmaku dveh minut zabil dva gola. V 28. min. je bil strelec Kissely, minuto kasneje pa je zabil še drugi gol za svoje Kovacs II. Jugosloveni so imeli najslabši del v na- ; padalni vrsti, ki se absolutno ni znala povezati, čisto odpovedala pa je v nasprotnikovem kazenskem prostoru. V tej petorid je bil najslabši Muradori. Tekmo je sodil dunajski sodnik Bera-nek, ki pa ni znal preprečit preostre igre. Prvi start atletov v Ljubljani friU %o aUfcitfv ni to na teku čez drn in strn SK ilirije — ilirijan Jan je zmagal pred Celja- 'j&m Agsežean Ljubljana, 23. marca. Danes dopoldne so &e prvič v letošnji tezoni zbrali nusi atleti na startu pod Cekinovim gradom. Današnji tek čez drn ai strn, ki ga je priredila SK Ilirija, je bil prav za prav uvod in priprava za nadaljnja letošnja tekmovanja, katerih letos ne bo manjkalo. Zal pa moramo ugotoviti, da so danes jedro tekmovalcev tvorili razen nekaterim izjem sami mladi atleti, ki imajo še v sebi dovolj življenja in borbenosti in bodo v kratkem lahko postali nevarni konkurenti našim najboljšim dolgo- in srednjeprogašem, katerih to pot sploh ni bilo na spregled. Naj bodo tu posebej omenjeni oni atleti, ki bi se tega tekmovanja gotovo radi udeležili, vendar so morali zaradi trenja v vodstvu slovenske atletike ostati v ozadju in še zmerom čakati na rešitev tega škodljivega spora. Proga s startom in ciljem pri garderobi SK Ilirije pod Cekinovim gradom je vodila sem in tja po vrtu tega gradu in je bila precej težka ter zahtevala od tekačev mnogo vztrajnosti in borbenosti. Zato pa je bila zelo pregledna in so gledalci lahko ves čas zasledovali potek teka. Juniorji so tekmovali na 2500 m dolgi progi. 12 mladih tekačev se je pognalo s starta proti gradu navzgor. Ze takoj v začetku je bil tempo precej živahen, a je vendar v drugem delu proge še zmerom naraščal. Bodrajc, član SK Ilirije, si je že 800 pred ciljem priboril toliko naskoka, da je sigurno zmagal. Podlipec, prav tako član Ilirije, je bil med tekom precej rezerviran, proti koncu pa se je močno približal vodilni skupini ter v finišu pretekel Poharja in se tako plasiral na drugo mesto. Vsem se pozna zimski kon-dicijski trening v telovadnici, ki posebno mnogo koristi atletom pri prvih spomladanskih nastopih. Mnogo manj pa je nastopilo seniorjev in, kakor smo že omenili, ni razen Agre-ža iz Celja startal nobeden naših »kano-nov«. Proga je bila dolga 4000 m in je na njej teklo le 5 atletov. Tu nas je posebno razveselil Janko Jan, član SK Ilirije, ki je proti pričakovanju vseh porazil edinega Celjana. Takoj od starta je prešel v vodstvo Agrež, ki je vse do zadnjega kroga tudi diktiral tempo. Dobrih 700 m pred ciljem pa se je nenadoma odtrgal od vodilne skupine Jan in po nekaj metrih dosegel znaten naskok, ki ga je res tudi obdržal vse do konca. Tekmovanje je potekalo brezhibno in se je pričelo točno, kar smo zadnje čase pri atletskih [ nastopih že zelo pogrešali. Proga je bila prav dobro pripravljena in tudi ostala organizacija je bila na višku, kar je zasluga agilnih funkcionarjev SK Ilirije, ki so ob vsaki podobni prireditvi na mestu. REZULTATI: JUNIORJI: 1. Bodrajc Peter (II) 8:30.4, 2. Podlipec Ljubo (II) 8:35.2, 3. Pohar Lado (li) 8:38.1, 4. Magušar Janez (Sokol) 8:45.1. SENIORJI: 1. Jan Janko (II) 17:09.2, 2. Agrež Tone (Celje) 17:15.2, 3. Knez Rudi (Pl) 17:43.4, 4. Jerman Franc (Planina) 17:57, 5. Bašin Miloš (Hermes) 17:58.4. Mariborski atleti tudi na delu Maribor, 23. mai ca. Danes dopoldne je priredil SK Železničar cross countrv za seniorje in ju-niorje B in C. Prog:, je vodila po gozdnem terenu skozi Betnavski gozd. Startalo je 29 tekmovalcev, od katerih so vsi prispeli na cilj. Tehnični rezultati so bili: Seniorji na 4000 m: 1. Stoinšek (Maraton) 13:59.2. 2. Rotner (Železničar) 14:05.4. 3. Masten (Mt.) 14:09.2. Seniorji na 1500 m: 1. Gašparič (Maribor) 5:49, Rogič (Mt.) 5:50, 3. Ferš (Mt.) 5:55. juniorji B nn 1200 m: 1. Stanič (Zel.) 4:49.4, 2. Cepelj (Sokol) fl:50. 2. Lesjak (Zel.) 4:52.2. Juniorji C do 1500 m: 1. Ilančnik (Mt.) 5:26. 2. Kos (Celje) 5:25. 3. »avčnik (Zel.) 5:30.2. * V cross countryju za prvenstvo Zagreba, ki je bil včeraj na Maratonovih terenih ob Savi, je v seniorski skupini na 5000 m dolgi progi po hudem boju in krasnem finišu zmagal Concordijaš Sra-kar pred svojim klubskim tovarišem in bivšim Celjanom Steinerjem v odličnem I času 21:52. Tudi po oceni moštev je Concordia z velikim naskokom osvojila ' prvenstvo Zagreba v cross countrvju. Biljardska zmaga Ljubljane nad Zagrebom Ljubljana, 23. marca. V biljardnici kavarne »Zvezde« je bil danes pred rekordnim številom gledalcev zaključen medmestni biljardski dvoboj med Ljubljano in Zagrebom. Ljubljančani so na velikem biljardu zmagali s 6 : 2 na malem pa s 4 : 1. Domači igralci so se to pot pokazali v odlični formi in so se o njih z vsem priznanjem izrazili tudi Zagrebčani. Pri odhodu so obljubili, da se bodo za jesensko revanžo v Zagrebu pripravili z vso resnostjo. (Nekaj podrobnosti o današnjih zaključnih partijah bomo še objavili. Op. ur.) - ! ■ v? al j I Igre 1 žog® V Lpblpm Je včeraj v tekmi za trening Ljul*-Ijao zmagala nad Redarstvenim iz Zagreba z 2:o (t: o) — Otvoritev pokalnega tekmovanja Ljubljana, 23. marca. Na svojem igrišču je danes Ljubljana odigrala še eno prijateljsko tekmo za tre-n:.ng, in sicer s prvorazredno enajstorico Kcc ai.-tvenega iz Zagreba. Nekaj nad 300 giedalcev z današnjo šibko igro domačih, še manj pa s precej povprečno igro go-.s.ov, ni bilo navdušenih. Domači so v ko-iv. a j zanimivi igri odpravil goste s skromnim 2 : 0. Ljubljana je nastopila v sestavi: Rožič, Ceglar, Jerman, Pupo, Sercer, Pelicon, Kroupa, Lah, Vovk, Pepček, Grošelj. — Obrambni trio ni imel veliko dela, ven-c'..r oba branilca še vedno nista v pravi f >rmi. Med krilci je bil najboljši Sercer, Tupo se polsgoma zopet uveljavlja, do-č m se Pelicon ni obnesel. V napadu se .ie trudil Lah, Vovk in Pepček nista imela dobrega dneva, rezervni krili pa sta skoraj čisto odpovedali. Redarstvene so zastopali: Strelec, Krleža I, Mezak, Božič, Petek I, Eberhardt, Tomek, Franjkovič, Košutič, Zupančič, Fetek II. Gostje so imeli najboljše ljudi v obrambi, posebno branilec Krleža je bil odi'čen. Krilci so bili požrtvovalni, venci ir so proti koncu igre precej popustili. Napad je zaigral zelo slabo, posebno pred golom je bil nemogoč in je moštvo lahko zadovoljno, da ni doživelo hujšega. Kratek potek: V prvem polčasu je Lj. v majhni premoči, vendar vse do 35. min., ko pride do strela Lah. ki z bombo potre:,e mrežo 1 : 0, ni važnejšega dogodka. Kroupa in Grošelj imata nekaj lepih prilik za uspeh, toda kot strelca se nista izkazala. V drugem polčasu Lj. zaigra ži-vahneje, toda v napadu danes ni prave povezanosti; posebno se vidi odsotnost Smoleta. V 16. min. pošlje Vovk iz gneče pred vrati vendarle žogo neubranljivo med drogove 2 : 0. Gostje zdaj precej popuste, toda napad Lj. ne izkoristi niti te prilike in tako ostane do konca pri dveh golih. Sodil ie g, ing. Mrdjen. V pred tekmi je kombinirano moštvo Liubliane zmagalo nad komb. Marsom s 3:2. h kslo pokalnih Hermes : Grafika 3:0 (2;o) Ljubljana, 23. marca. Dopoldne sta se na Hermesovem stadionu srečala v poka1"* +ekmi Hermes in Grafika. Pred približno 100 gledalci so Hermežani, posebno v prvem polčasu, po kazali prav dober nogomet in zasluženo premagali Grafičarje, ki so šele v drugem polčasu nudil nekaj odpora. Hermežani so nastopili z nekaj juniorji, ki so se prav lepo uveljavili. Med krilci je treba pohvaliti Bogmeta in v napadu obe krili. Sodil je g. Čamernik. Korotan : Moste 4:3 (1:2) Pokalna tekma na igrišču Korotana med Korotanom in enajstorico iz Most je bila skoraj dramatična. V prvem delu igre so Moste zasluženo prišle v vodstvo z 2 : 1, ki so ga po odmoru celo povečali na 3 : 1, toda proti koncu jim je zmanjkalo sape. Potem se je sreča nasmejala domačim, ki so igra nazadnje s 4 : 3 rešili v svojo korist. Sodil je g. Ehrlich. Putnikovi izleti v torek: smučarski Zelenica in Kofce, spomladanski na Kure-šček. Prijave Putnik. Jadran : Svoboda 5:1 (3:1) Popoldne sta se v pokalni tekmi srečala stara rivala Jadran in Svoboda. Na igrišču v Trnovem je nad 100 gledalcev živahno sodelovalo v igri, v kateri so Tr-novčani zasluženo odpravili nerazpoloženo enajstorico Svobode kar s 5 : 1. Jadranaši so danes s svojo igro iznena-dili; posebno napad je zaigral prav živahno in kot strelec se je izkazal Goli, ki je vse petkrat po tresel nasprotnikovo mrežo. Svoboda danes ni mogla pokazati mnogo in se moštvu še vse preveč pozna zimski odmor. Sodnik je bil g. Mehle. Rapid : Slavij a 6:1 (2:1) Maribor, 23. marca. Na Železničar j evem igrišču je bila danes otvorjena letošnja nogometna sezona s pokalno tekmo med Slavijo in Rapidom. Zmagali so Rapidovci s 6 : 1. Bili so boljši nasprotnik. Tekma ni nudila ničesar posebnega in je bilo opaziti, da obema nasprotnikoma manjka treninga in jima zima še leži v kosteh. Sodil je g. Grošelj. V predtekmi je ligaško moštvo Železničarja v treningu porazilo svoje prvo moštvo s 7 : 0. ★ KAMNIK: Disk : Kamnik 2:0 (1:0) Narod brez atrok je narod brez bodočnosti Važna seja VNS V državni ligi ostane 8 klubov tz — Beograd, 23. marca. Danes dopoldne je bila seja upravnega odbora VNS, ki ji je kot delegat SNZ pri-ssotvoval tudi g. Dinko Buljevič iz Ljubljane. Razen tehničnih poslov je upravni odbor VNS sprejel naslednje sklepe: 1. Določijo se termini za tekme v državni ligi, ki se začne 6. aprila in konča 26. odnosno že 3. avgusta t. L 2. Klubi se pozivajo, da sestavijo tehnični odbor, v katerega bo od upravnega odbora VNS vstopil kot delegat tajnik Kosta Hadži ml. 3. Ligaški klubi se pozivajo, da se za vsako tekmo pravočasno sporazumejo glede sodnika, ki bo sodil tekmo, in sicer predvsem za domačega sodnika. Če sodniški odbor VNS ne bi mogel izvršiti delegiranja sodnika, preide ta pravica na tehnični odbor. 4. V stvari povečanja števila ligaških klubov in vstopa Haška med nje, zavzema SLS stališče, da se je s sporazumom savezov rešilo vprašanje načina odigrani a tekem v državni ligi in so samo zveze odločilne, da sporazumno menjajo ta način odigravanja. SLS ne more pristati na to, da se sporazum med zvezami, ki je bil uvrščen tudi v pravila, menja in zato sploh ni možnosti niti terminov, a često menjanje sistema državnega prvenstva in števila udeležencev ima nezaželjene posledice. Upravni odbor je nato z večino glasov sklenil, da Haškovi prošnji ne more ugoditi, čeprav smatra, da je Hašk zelo zaslužen klub. 5. Nemška nogometna zveza je zahtevala, da se termin za tekmo Nemčija : Jugoslavija, ki bi morala biti odigrana 10. avgusta t. L pomakne naprej. VNS je kot najboljši termin ponudil 15. junij t. 1. 6. Za tekme za ožje državno prvenstvo so izvzeti naslednji termini: 20. in 21. aprila za proslavo SK Jugoslavije, 1. in 2. junij za proslavo Hajduka ter 8. in 9. junij za proslavo BSK. Biljardska zmaga Pari v državni ligi Na popoldanski seji VNS so bili izžrebani pari za tekmovanje v državni ligi kakor sledi: I. KOLO: BSK - Jedinstvo ali Bata. ZAK ali Vojvodina - Jugoslavija, Ljubljana - Gradjanski, Concordia - Hajduk. n. KOLO: BSK - Jugoslavija, 2AK ali Vojvodina - Concordia, Gradjanski - Jedinstvo ali Bata, Hajduk - Ljubljana. III. KOLO: Jugoslavija - Gradjanski, Concordia - BSK, Hajduk - Jedinstvo ali Bata, Ljubljana - ZAK ali Vojvodina. IV. KOLO: BSK - ZAK ali Vojvodina, Jedinstvo ali Bata - Jugoslavija, Gradjanski - Hajduk, Ljubljana - Concordia. Domsko prvenstvo SZSZ Samo devet jih je šlo na progo Nova prvakinja v alpski kombinaciji je Skalašica Pavlina štolcarjeva t. Jesenic Jesenice, 23. marca. Z današnjim tekmovanjem za prvenstvo dam v alpski kombinaciji je Slovenska zimskosportna zveza zaključila svoje letošnje prvenstvene prireditve in obenem tudi smučarsko sezono. Na črnem vrhu nad Jesenicami, kjer so bile danes te tekme, je bilo zelo živahno in posebno nežni spol na smučeh je bil tamkaj obilno zastopan. Zal se je za tekmovanje prijavilo samo 9 tekmovalk, in sicer 8 Jesen ičank in ena iz Tržiča, medtem ko je mnogo prav dobrih smučark iz Ljubljane stalo ob progi in gledalo. Za smuk je proga merila nekaj nad 2 km in imela okrog 400 m višinske razlike. Tekmovalke so pokazale dobro znanje, vendar so nekatere tvegale preveč in izgubile pri padcih dragocene drobce časa, kar je precej spremenilo rezultate v primeri z računi na papirju. Najboljša je bila spet Heimova Erika, ki je smučala predvsem taktično in res tudi sigurno za- sedla prvo mesto v tej disciplini. V slalomu pa je posebno Štolcarjeva mnogo p. .dobila, medtem ko se je mogla Heimova s precej slabšim časom plasirati šele na tretje mesto, kar jo je stalo tudi pr-venst\ eni naslov v alpski kombinaciji. Nova prvakinja v obeh alpskih disciplinah je post*] Pavlina Štolcarjeva. članica Skale z Jesenic. Podrobni renčati so bili naslednji: SMUK: 1. Heim Erika 2:27, 2. Štolcar Pavlina (obe Skala) 2:30.2, 3. Praček Lojzka (Gorenjec) 2:34.4, 4. Katnik Vida (Skala) 2:38.6, 5. Pohar Silva (Sokol) 2:56. SLALOM: 1. Praček Lojzka 2:00.8, 2. Stol c ar Pavlina 2:03.6, 3. Heim Erika 2:13.8, 4. Pohar Silva 2:34.4, 5. Katnik Vida 2:35.6. OCENA V ALPSKI KOMBINACIJI: 1. Štolcar Pavlina 249.08. 2. Praček Lojzka 251.04. 3. Heim Erika 254.04. 4. Katnik Vida 283.08, 5. Pohar Silva 299.52 točke. Table-tenis Ekshibicija Haškovcev v Ljubljani JNAD Jugoslavija je izgubila vseh šest iger Kakor smo zabeležili že v nedeljski številki »Jutra«, sta Haškova table-teniška igralca Žarko Dolinar in Hex-ner te dni odpotovala na daljšo turnejo v Nemčijo, na Švedsko in v baltiške države. Z njima bi bil moral iti na pot tudi član ljubljanskega Hermesa Maks Marinko, ki pa ni mogel pravočasno urediti vseh formalnosti, ki so jih zdaj naknadno že uredili v Zagrebu, tako da bo Marinko v teku današnjega dneva odšel za svojima tovarišema naravnost v Leipzig. Dolinar in Hexner sta se pred odhodom v Nemčijo v petek zvečer ustavila v Ljubljani ter tukaj odigrala re-vanžni dvoboj s table-tenisti športne sekcije JNAD Jugoslavije. O tem zanimivem srečanju objavljamo naknadno naslednje podrobnosti: Za nastop obeh znanih Haškovih table-tenistov Dolinarja in Hexnerja je v Ljubljani vladalo precej zanimanja, saj se je v areni Narodnega doma zbralo precej gledalcev ki so pazljivo sledil napetim igram. Haškovci so se pokazali v izborni formi in so takoj osvojili publiko — in tudi zmage v vseh igrah. Podrobni rezultati tega dvoboja, v katerem so Jugoslavijo zastopali Dernovšek, Medved in Djinovski, so bili naslednji: Dolinar : Djinovski 21 : 16, 20 : 22, 21 : 13. Herner : Dernovšek 21 : 16, 21 : 12, Dolinar : Medved 21 r 16, 21 : 15, Herner : Medved 10 : 21, 21 : 18, 21 : 18, Dolinar : Dernovšek 21 : 14, 21 : 15, Hemer t Djinovski 21 : 16, 21 : 18. Domači igralci ta dan v splošnem niso bili v posebni formi — razen Medveda. Dernovšek je nastopil bolan, vendar je dal leno partijo. Tudi »stari« Djinovski se je dobro btiil, vendar ni mogel uspeti proti svojemu nekdarjeiriu učencu Doli-narju. ki je zdaj na viškt svoje forme. Prijetno presenetil je sam', Medved, ki se je po sestanku z Dolinarjem otresel treme in v drugi igri s Hexnerjem zaigral res krasno partijo. Samo izredni borbenosti in sijajni taktiki se mora Hexner zahvaliti za zmago. Ta igra je bila tudi aajlepša točka večera. Organizacija prireditve je bila prav dobra in so bili s potekom zadovoljni i gledalci i igralci. Haškovci so obljubili, da se bodo na povratku s turneje spet po-mudili v Ljubljani. * in. table-teniško prvenstvo ljubljanske univerze bo izvedel jutri na praznik 25. t. m. od 9. dalje ASK v telovadnici ženske realne gimnazije na Poljanah. Ker se je zanimanje za table-tenis v zadnjem času zelo dvignilo baš pri akademikih, bodo borbe v okviru tega turnirja gotovo zelo zanimive. Igrali bodo v vseh disciplinah. Najmočnejši garnituri bosta poslala na to tekmovanje ASK v postavi Krečič - Strojnik - Lackner ter JNAD Jugoslavija v postavi Drnovšek - Djinovski - Medved. Vsi omenjeni igralci so tudi favoriti za naslov prvaka ljubljanske univerze. Med damami bo letos vsekakor precej novih tekmovalk in so pro-gnoze zelo težke. Ljubitelje table-tenisa vabimo, da si ogledajo to prieditev. Zimsko kopališče SK Ilirije odprto. Na- čelstvo plavalne sekcije opozarja članstvo, da so treningi v zimskem kopališču redni in naj se jih vsi tudi redno udeležujejo, ker sicer ne bodo prišli v poštev za sestavo llgažkega moštva. Ostalo občinstvo opozarjamo, da so glmnastični plavalni tečaji vsak ponedeljek in Četrtek od 20. dalje. Nedelja številnih zborovanj Ljubljana, 23. marca Po krasnih prvopomladnih dneh se je začelo vreme na nedeljo nekoliko kujati in »e pripravljati na nov prevrat. Ozračje je ohlajeno zaradi nizko ležečega snega po bližnjih planinah. Vetrovi se kregajo. Vendar pa se je tudi danes solnce preborilo skozi oblake in je zlasti v prvih popoldanskih urah spet prijazno sijalo. Priroda se naglo prebuja, popje je napeto, še nekaj dni — in že se bo vsepovsod razbohotila sveža brst in rast. Današnja nedelja je bila spet dan občnih zborov in raznih stanovskih priredi-ditev, katerim sta se priključili tudi dve lepi kulturni manifestaciji: ponovitev koncerta pevskih zborov meščanskih in srednjih šol v Open in otvoritev' razstave »Lade« v Jakopičevem paviljonu Dasiprav je bila nedelja kljub vetrovnemu vremenu živahno razgibana do večera ni bilo zabeležiti posebnih nesreč. Sporočilo o vlomilskem plenu 900.000 din Policija tudi ni zabeležila kakšnega posebnega kriminala v Ljubljani, pač pa so bili na policijski upravi precej presenečeni, ko so prejeli iz Sarajeva brzojavko o nenavadno velikem kriminal nun dogodku. Sarajevska policija je namreč obvestila ljubljansko policijsko upravo, kakor vse druga varnostna oblastva v državi, da ie bilo vlomljeno v grad Pavčevič pri Sarajevu. Zločinci, ki jih je gotovo več, so v gradu temeljito opravili Pobrali so namreč za 900 000 din najrazličnejšega plena. Nagrabili so si obleke, dražjih koscv oprave, predvsem pa zlatnine in različne dragocenosti. Zasledovanje je vsestransko in tako je upati, da bodo drzni rokomavhi prav kmalu pod ključem. Ve verujte prišepetovalcem! Zbor sokolskih prosvetarjev V lutkovni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu je bil danes ves dan delovni sestanek prosvetarjev župe Ljubljana, ki ga je vodil predsednik župnega prosvetnega odbora br. dr. Simon Dolar. Dopoldne so bila predavanja najaktualnejše vsebine. Zborovanja so se udeležile edi-nice v lepem številu, vendar je bilo pričakovati še večjo udeležbo. Po pozdravu in otvoritvi delovnega sestanka je prvi predaval br. dr Dolar o sokolskem prosvetnem delu. Naglasil je glavne smernice vsakega prosvetnega odbora. Za njim je izčrpno poročal župni zdravnik br. dr. Josip Prodan o sokolstvu in higieni, zatem je govoril starosta Sokola Zg. Šiška br. Janez Poharc o sokolstvu in slovenstvu. Največje zanimanje pa je zbudil s svojim predavanjem naš odlični sokoiski strokovnjak župni starosta br. dr. Viktor Murnik, ki je predaval o sokoiski misli. Predavanje je razdelil v dva dela in je obravnaval prvi del o sokoiski misli, namenjeni srednješolski mladini, drugi de' pa je bil posvečen našemu obrtniškemu naraščaju. Jedrnato predavanje ie zbudilo pri poslušalcih navdušeno odobravanje Popoldne se je sestanek nadaljeval ob 14. uri. Prvo je bilo predavanje br. prof. Merčuna c zgodovini sokolstva. Predavatelj je na pregleden način orisal zgodovinski razvoj sokolstva pri Slovanih Zatem je sokoiski lutkar br Lojze Kovač govoril o pomenu lutkarstva v sokcistvu. Tečajniki so si ogiedah lutkovni oder. Br. Kovač je dal smermcc za ustanavljanje lutkovnih odrov Po predavanjih je bila razprava o nadaljnem prosvetnem delu. Najprej so bili določeni okrožni presve-tarji, ki bodo- v okrožjih organizirali okrožne prosvetne odbore Starosta br. Janko Jazbec je nato v daljšem govoru naglasil pomen sokolskega tiska in so bili sprejeti načelni sklepi o njeua razširjenju. Brat Figar iz Kočevja je nato razložil pomen sokolskih gledaliških odrov in so bili sprejeti sklepi o tei prosvetni panogi v našem sokolstvu. Ko so bili sprejeti še predlogi o prosvetnih tečajih, se je oglasil k besedi br. dr. Murnik, ki je v jedrnatih besedah naglašal naloge prosvetarjev in dal smernice za pravilno sokolsko prosvetno delo. Vsem bratom se je za udeležbo na zboru zahvalil br. dr. DolaT in zaključil ob 17. lepo uspelo sokolsko zborovanje, ki bo pač dalo mnogo novih pobud za čim uspešnejše sokolsko prosvetno delovanje. Mladina v operi se je spet izkazala Dopoldne se je v opernem gledališču ponovila revija pevskih zborov ljubljanskih meščanskih in srednjih šol. Namenjena je bila široki javnosti. To pot hiša ni bila čisto zasedena kakor v soboto, ko jo je napolnila šolska mladina do kraja. Vendar so poslušalci v prisrčnem, toplem vzdušju z vsem priznanjem sledili posameznim pevskim nastopom. Nastopili so spet dekliški, deški in mešani zbori štirih meščanskih in šestih srednjih šol. Spored je bil prav posrečeno izbran in zelo pester, saj je vseboval pevske skladbe iz starejše dobe do najnovejših datumov. Antona Foersterja »Venec Vodnikovih pesmi«, ki je pred desetletji za-nosno prebujal naše čitalniške in mladinske pevske zbore k pevski in rodoljubni zavesti, je v prav dobri interpretaciji mešanega zbora IV. realne gimnazije in pod spretnim vodstvom Ivana Krmpotiča znova navdušil poslušalce. Vodopivčevo »O večerni uri« in Hajdrihovo »Siroto« je izvrstno podal moški zbor klasične gimnazije pod spretno dirigentsko roko Danila Cerarja. Prav tako je v zadovoljivi glasovni izenačenosti in globoko občuteno zapel mešani zbor učiteljišča dve pesmi Aljaža-Mihelčiča in Šantla. K zborovemu uspehu in disciplini je pripomogel njegov odlična vodja Slavko Mihelčič. Izvrstno vpet in tehnično izpopolnjen je zbor II. meščanske šole, ki je presenetil pod dirigentom I. Colnaričem s Preglovo »Pasel Janko« in Tomčevo »Uspavanko«, obe precej težki pa pevsko zelo hvaležni skladbi. Živahni ritmični Dvorakovi skladbi »Prstan« in »Na begu« je odpel prav lepo ubrano zbor I. ženske realne gimnazije, ki ga vodi Marijana Mahkotova. Poleg naštetih so tudi vsi ostali zbori s svojimi požrtvovalnimi voditelji in vodteljicami bili na dostojni višini, tako v tehniki predna-šanja kakor v pevski disciplini in glasovni kulturi. Nekatere točke je spremljal tudi orkester, tako Devovo »Kangljico« v izvedbi mešanega zbora III. realne gimnazije in zaključni nastop, pri katerem je sodeloval mogočen zbor vseh srednjih šol, ki je zasedel skoraj vso globino odra. Vsa prireditev je imela poleg svojega dobrodelnega namena na vsak način velik kulturni pomen, saj je izpričala lepe sadove mladinske pevske vzgoje, ki ji bo treba v bodoče posvečati še večjo pozornost in skrb, saj vprav glasbena kultura v mladem človeku povzdigne in mu skozi vse njegovo glasbeno življenje ohranja smisel in čut za sprejemanje kulturnih vrednot. Profesorski kandidati čakajo na službo V društvenih prostorih v Novinarskem domu (Gosopska ulica 12) so danes zborovali člani Društva brezposelnih profesorskih kandidatov. Zborovanje, ki je 00-po-teklo v popolnem soglasju zborovalcev in zborovalk. je vodila predsednica ga. Marija Cernigoj-Mullerjeva. Udeležil se ie zbora tudi predsednik ljubljanske sekcije profesorskega društva profesor Fran Grafenauer. ki je poročal o prizadevanjih društva profesorjev za brezposelne tovariše kandidate. Društvo ie kakor vsa prejšnja leta posredovalo svojim članom instrukcije, s katerimi t>a ni imelo kljub prizadevni reklami v tisku povsem zadovoljivega uspeha. Inštrukcije je društvo posredovalo predvsem najpotrebnejšim, obenem tudi le najsposobnejšim članom. Uspeh počitniškega ponavljalnega tečaja ie bil moralno odličen, kajti cd 88 dijakov, ki jih je za izpite pripravljal društveni učni zbor. je padel le eden. Mani zadovoljiv pa ie bil gmotni uspeh tečaja, ker niso vsi starši poučevanih otrok plačali itak nizke učnine. Upravičeno bi se dalo pričakovati. da se bodo starši zavedali dejstva. da so njihove otroke poučevali brezposelni. gmotno slabo stoječi kandidatje. Lani je bilo več nastavitev kakor prejšnja leta. naiveč po prizadevanju inšpektorja prosvetnega ministrstva prof. Janka Lesko-vška. Nikakor oa zborovalci niso mogli odobravati, da ie bilo pri novih nastavitvah znova nepravično prekoračenih po mlajših 12 starejših kandidatov. Kot krivično so grajali tudi grupa-cijo po spolu pri nastavitvah na meščanske šole. kamor so bile nameščene predvsem kandidatinie. Kljub vsemu oa ie brezposelnih še vedno 89 članov in članic, največ romanistov. Za predsednico so poročali še tajnica Vida Janežičeva in namesto odsotnega blagajnika Ante Novak. Nato je bila celotnemu odboru izglasovana razrešnica s pohvalo. Pri volitvah je bila za predsednico ponovno izvoljena gospa Marija Cernigoj-Mullerjeva. za podpredsednico Darja Gregorinova. za tajnika Fran Rauber, za blagajničarko Herta Seifertova in za odbornico Marija Vedernjakova. Revizorja bosta Vida Janežič in Ante Novak. Med slučajnostmi so zborovalci obširno razpravljali o potrebi reforme srednje šole in gradnje novih gimnazij ter spremembe učnega načrta. Nadalje so se izjavili za odpravo šolnin, za ustanovitev potrebnih menz in uvedbo štipendijev za srednješolsko dijaštvo. Vsekakor pa so tudi grajali pomanjkljivo zavednost svojega članstva, ki večkrat hodi svoja pota da pride do svojih pravic in se pri tem žal ne czira na starejše tovariše kandidate. ki dalj kakor oni čakajo na nastavitev: Skrb za razvoj ribiškega športa Pod predsedstvom g. Rasta Pustoslem-ška je bil v soboto zvečer v lovski sobi pri Mikliču sedmi letni občni zbor ljubljanskega Ribarskega društva, ki je bil prilično dobro obiskan. Predsednik je vse zboroval-ce prisrčno pozdravil in se zahvalil za udeležbo banovinskemu ribarskemu referentu inž. Joštu, nakar so zborovalci na njegov poziv počastili spomin med letom umrlih članov dr. Pavla Krajca, Josipa Kunca tn Janka Jovana. Medtem ko je predsednik le v glavnih obrisih očrtal delo odbora v preteklem letu je podrobno poročilo o njem podal tajnik Jože Primšek. Delo je bil kljub neugodnim časom kar uspešno, članstvo je lani naraslo na 282 članov. Preko Zveze ribarsklh društev je bila pokrenjena akcija pri banovini glede ribam in ribiškem športu v splošnem zelo škodljivega onemaže-nja voda s strani raznih industrijskih obratov, ker je banovina upoštevala upravičene ugovore ribičev in njihove zahteve po remedurah, upajo, da se bo zanemarjeno stanje v revirjih sčasom Izboljšalo. Društvo tudi upa, da mu bo s strani mestnega poglavarstva dovoljeno izvrševati nadzorstvo na trgu in v gostinskih obratih glede nezakonitega izvora potrošnje rib. Od banovinske ribogojnice je bilo lani darovanih društvu 1000 enoletnih postrvic, ki jih je vložilo v svoj revir v Barovnišnici. Odbor je sklenil, naj ostane pravilnik za ribolov v Borovnišnlci še nadalje isti, glede revirja Bokalci pa je sklenil, naj ostane Se nadalje v zakupu do poteka zakup- ne dobe. Udeležba članstva pri društvenih izletih — ogledu ribogojnice v Dragomlju, v Borovnico in v Zalog, kjer so priredili lov v revirji inž. Dimnika — je bila lepa. Poročilo blagajnika Viktorja Koritnika je pričalo o zadovoljivem stanju blagajne, iz poročila knjižničarja Karla Tekavca pa je bilo razvidno, da razpolaga društvo s prav lepim številom knjig in revij, ki vsebujejo vse, kar utegne zanimati slehernega ribiča. Gospodar ln upravitelj društvenega revirja v Borovnišnici Martin Petrič pa je končno poročal, da je revir lani precej trpel zaradi dvakratne poplave in so najbrž te bile krive, da v potoku ni bilo opaziti večjih drstišč. V splošnem pa je pričakovati, da se bo stanje v revirju še to leto izboljšalo. Na predlog revizorja Jožeta Kopača je bila celotnemu odboru soglasno izglasovana razrešnica. sprejet je bil proračun za prihodnje leto, članarina pa bo ostala ista kakor doslej. Zelo živahen je bil po izčrpanem dnevnem redu razgovor o najvažnejših tekočih vprašanjih, ki trenutno zanimajo članstvo ribarskega društva. Predvsem se je društvo odločilo, da zaradi nepotrebnega obremenjevanja svojih financ v bodoče ne bo plačevalo več Zvezi ribarskih društev članskih prispevkov in naročnine za »Vestnikr za neplačujoče člane. Iz nadaljne debate pa posnemamo, da se društvo žal zaradi slabih društvenih uprav v prvih povojnih letih ne more pohvaliti z zadovoljivimi pogoji za uspešen razvoj ribištva v svojem področju, kakor je to primer na področju mariborskega ribarskega društva. Delo teh uprav ni bilo koristno splošnim interesom vsega članstva in ribiškega športa in je sedanja uprava prevzela svoje dolžnosti brez vsakih sredstev in to v času, ko za razmah organiziranega ribiškega športa ni bilo več ugodnih pogojev kakor prej, ker so revirji vse preveč v zasebnih rokah Banovinski referent je žal moral poučiti zborovalce, da njihovo upanje na bližnje izboljšanje še za nekaj let nima prav nobenih izgledov. Na kraju je zborovalce pozdravil v imenu zveze njen predsednik Ivan Bogataj, ki jih je zagotovil, da bo kot društveni podpredsednik in predsednik zveze vsekakor v zvezi podpiral težnje društva. Zborovanje kinološke zveze Pod predsedstvom dr. Ivana Lovrenčiča je bil dopoldne v Unionski srebrni dvorani redni občni zbor Jugoslovenske kinološke zveze. Zborovanje je bilo dobro obiskano; predsednik je med drugim zlasti toplo pozdravil zastopnika divizionarja ka-petana dr. Sunaro, zastopnika banske uprave načelnika šumarskega oddelka inž. Božiča ter zastopnike zagrebških kinologov dr. Vilka Kamberja in Radomirja Ribarja. Na predlog predsednika sta bili poslani Nj. VeL kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji kot materi pokrovitelja Nj. Vls. kneževiča Andreja udanostni brzojavki na splošno odobravanje zborovalcev. Zbor so s pismi pozdravili predsednik Ljubljanskega veselejma dr. Milan Dular in beograjsko Kinološko društvo. Izčrpno poročilo o delu društva v pretekli poslovni dobi je podal tajnik Teodor T. Drenik. Neprijetne posledice sedanje vojne so vplivale neugodno tudi na razvoj kinologije. Ker je sedež mednarodne kinološke zveze v Bruslju in je njegovo delovanje otežkočeno, je lanski občni zbor mednarodne zveze, ki bi bil moral biti v Budimpešti, izostal, pa ga tudi letos ne bo v naši državi. Kolikor je jugoslovenski zvezi znano, so bile razstave psov lani samo v Nemčiji, na Madžarskem in na Švedskem. Kinološko delovanje v naši državi lani tudi ni bilo tako marljivo kakor je bilo sicer, vendarle je med drugim priredilo Društvo ljubiteljev ptičarjev tri vzrej- ne in eno poljsko tekmo ptičarjev, preizkušnjo na naravni krvavi srnjakovi sledi ter teoretični in praktični tečaj o dresuri in vodstvu ptičarjev. Jugoslovanski klub ljubiteljev brakov pa je organiziral tekmo in razstavo brakov na Vrhniki Drage organizacije niso imele širših prireditev. Zveza je lani vidirala 89 rodovnikov, ki jih je zdaj 1386 Na novo pa je bilo lani prijavljenih 18 psarn, katerih je zdaj skupno 150. Spisek šteje 33 sodnikov in ocenjevalcev. skupno članstvo vseh v zvezi včlanjenih društev in klubov iz vse države pa je 1112. Glasili »Kinološki glasnik« in »Naši psi« sta prenehali izhajati. Kinološke vesti izhajajo zdaj v »Lovcu« in zagrebški »Zeleni pošti«. Za blagajnikovim poročilom, ki ga je podal ravnatelj Ivan Zupan, poročilom gospodarja Ivana Rostana in vodje rodovniške kniige Oskarjem Koceljem je bila na predlog revizorja inž. Staneta Premelča soglasno izglasovana razrešnica s pohvalo. Nato so bile volitve, v katerih je bil za 3-letno poslovno dobo v celoti spet izvo-ljei stari odbor s predsednikom dr. Ivanom Lovrenčičem na čelu. Članarina bo tudi za naprej ostala ista. zviša pa se taksa za zaščito psarn od 100 na 200 din na področju Slovenije. Na predlog zagrebškega delegata pa bo ta pristojbina ostala ista kakor doslej za hrvatsko področje, dokler tudi tam ne bo pavšalirana kakor je za Slovenijo. kor tudi po kvaliteti in številu razstav-ijenih del ter bo ostala odprta predvidoma do 13. aprila, je slovenska »Lada« ta svoj dolg častno poravnala. Nato je govornik pozval povabljence, naj si ogledajo razstavljena dela, ki so razmeščena v vseh 3 velikih razstavnih prostorih. O razstavljenih delih bomo itak prinesli š>e poročilo na:cga umetni kega kritika, za danes naj zadostuje, če omenimo/, da je razstavljenih skupno 127 slikarskih in kiparskih del 16 srbskih umetnikov Dragom i ra P. Hramba"iča, Milice C ladje vi č Dragomira Glis-ča. Miloša Golubo-viča, Ljubomira Ivanovlča, Ilije Ko'arovi-ča, Aleksandra kumriča, Ane Marinkovič, St. Leposave Pavlovič Jefte Perica. Č Je-lisavete Petrovič, Miodraga Petroviča, Vase Pomorišca. Bonvoja Stevanoviča, Dra-gosiava Stojanoviča in Bete Vukonovič ter 20 članov slovenske »Lade« Maksima Gasparija, Tincta Gorjupa, Karla Jakoba. Alojza Kogovška, Ivana Kosa, Janeza Me-žana. Ivana Napotnika, Elde Piščanec, Franceta Podre kar ja Mire Pregelj, Bare Remcc, Ivana Sajovica. Alberta Sirki, Avgust Šiintel Sašo Šantla, Frana Uršiča Ivana in Bruna Vavpotiča ter Ivana Zajca. Naši javnosti toplo priporočamo obisk zanimive in res pomembne razstave. Objave Bančni za\%odi v dravski banovini ne bodo poslovali na praznik Marijinega oznanjenja dne 25 t. m. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. Nov grob. Umrla je v Ljubljani po daljšem bolehanju gospa Marija Culkarjeva, po rodu Avšičeva. Na Zadnji poti bo po-romala jutri ob pol 17 iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Blag ji bodi spomin, žalujočem naše iskreno sožalje! Kdo je najboljši i^kor^S^vse - „ lag in nasvetov, kt Vam rir^fn/nri r bodo koristili vse Vaše 5' U / UIU5« bodoče življenje. T>M Znamenit dogodek v Jakopičevem paviljonu V Jakopičevem paviljonu se je dopodne zbrala odlična družha ljubljanskih ljubiteljev upodabljajoče umetnosti k otvoritvi III. razstave kluba slovenskih likovnih umetnikov »Lada«, na vabilo katere se je na to skupno reprezentativno kolektivno razstavo odzvala tudi stara posest rimo slovenske »Lade«, društvo srbskih umetnikov «Lada« iz Beograda. Otvoritve razstave, ki jo je z daljšim govorom opravili mojster Ivan Vavpotič, so se med drugimi odličnimi gosti udeležili tudi zastopnik bana višji inšpektor dr. Silvo Kranjc, zastopnik župana polkovnik Andrejka. predsednik Narodne galerije in znani mecen častni član vseh društev naših likovnih umetnikov dr. Fran Windischer, upravnik Narodne galerije Janez Zorman, predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine prof. Ljubo Jur-kovič, zastopnika »Ruske matice« univ. prof. gg. dr. Bilimovič in Evgen Spektor-ski ter poleg številnih umetnikov in umetnic z zastopniki vseh društev in klubov slovenskih likovnih umetnikov. Vse te je govornik v imenu »Lade« toplo pozdravil in se jim zahvalil za izkazano pozornost, njegov pozdrav pa je še posebej veljal zastopniku beograjske »Lade« Vasi Pomorišcu. V svojem toplem nagovoru se je prof. Ivan Vavpotič spominjal davnih časov, ko je na slovanskem jugu že pred ustanovitvijo samostojne države med slovenskimi, hrvatskimi tn bolgarskimi likovnimi umetniki na pobudo srbskih vznikla misel sodelovanja med umetniki bratskih narodov. Z razstavo, ki je bila danes odprta v Jakopičevem paviljonu, poravnava slovenska »Lada« svoj predvojni dolg. ko si je po prvi kolektivni razstavi srbskih, hrvatskih, bolg. in sllov. umetnikov v Beogradu ob priliki kronanja kralja Petra I. Osvoboditelja zastavila naloge, da organizira drugo takšno razstavo v Ljubljani. Kljub resnemu prizadevanju pa ji ta naloga tedaj spričo Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 24.: zaprto. Torek, 25.: Brez tretjega. Red torek. Gostovanje Vike Podgorske ln režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebške drame. Sreda, 26.: Brez tretjega. Red sreda. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. OPERA Ponedeljek, 24.: Faust. Izven. Torek, 25.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, sopranistke beograjske opere. Sreda, 26.: zaprto. * Abonente reda torek opozarjamo ponovno, da bodo imeli jutri v torek svojo redno abonentsko predstavo, Begovičevo dramo »Brez tretjega« z Viko Podgorsko in Hin-kom Nučičem kot gostoma. Ker je nujno potrebno, da se v redu odigrajo predstave za vse stalne abonmaje in zaradi praznikov izpadlih predstav ne bo mogoče nadomestiti na druge dni, naj abonenti to blagohotno upoštevajo. Kdor bi bil res nujno zadržan in bi torkove predstave ne mogel obiskati, naj javi to do ponedeljka opoldne operni blagajni in odpove svoj abonentski sedež za torkovo predstavo Uprava gledališča bo tem abonentom nadomestila predstavo. vladajočih razmer in nerazumevanja teda- | njih oblasti in uspela. i Ko se je po vojni v svobodni državi slo- i venska »Lada« pred nekaj leti znova zbra- ! la, je bila ena glavnih njenih misli, da po- I ravna svoj stari dolg. S sedanjo razstavo, j ki je zelo bogata in pestra tako po zasto-i panih srbskih in slovenskih umetnikih ka- Uganili ste že. a'a Je najboljši grafolog F. T. Karmah, priznan po celem svetu ln nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija, poslovni uspehi, Vse to dobite popolnoma brezplačno, ako kupite najnovejšo knjigo »Vaša Učna draž« (Osebni vpliv). S pomočjo te knjige si boste zasigurail Vašo ljubezen, Vaše zdravje in večno privlačnost. Knjigo dobite diskretno zapakirano za ceno ain 40.—. Pošljite še danes rojst-ie podatke ta vsa važnejša vprašanja ki Vas ljubezen, zakonsko živ- zanimajo za bodoče življenje prijatelji, sovraž- ljenje, na moj natančen nlki, potovanja, bolezni, naslov: F. T. Karmah, nevarnosti, ki Vam pre- Žalec. Denar se pošlje v ti jo in katerih se mo- napretf na ček. račun r&te ogniti, prilike, ki 17455. 70 Ponedeljska križanka BESEDE POMENIJO: Vodoravno: l. žlahtna tekočina. 4 del živalske noge. 10. Ameriška unija. 13. del pluga. 15. moško krstno ime. 16. živalska noga. 17. reka v Jugoslaviji, 19. znamka žarnic. 21. nasilnež. 22. doba. 24. epora, 26. predlog. 27. svetopisemsko ime. 29. kratica za barium. 30. ptič. 32. prebivalec jugoslovenske dežele. 33. tekočina, jed, 34. azijska država. 35. kraljevski dvorec, 36. angleški plemič. 37. rokodelec. 39. italijanske kolonije. 41. izdelan. 44 vrsta kruha. 45. mlečni izdelek. 47. domača žival. 49. zimski šport. 50 zasilno bivališče. Navpičn«: 1. kratica za kralj. 2 moško ime. 3. naš praded. 5. kratica Spori nega kluba. 6. del celine. 7. sprevod. 8 štev-nik. 9. moško krstno ime. 10 pogorje v Rusiji. 11. mesto na Hrvatskem. 12 stari veznik. 14. turško ime. 16. cerkveni obred. 18. osebni zaimek. 20. oblika pomožnega glagola. 21. mesrto na Japonskem. 22. vir novic. 23. dostojanstvenik. 25. kraj na Gorenj skem. 27. ptica. 28. vprašalni prislov z veznikom. 31. židovsko žensko ime. 33. pustinja. 37. zanika. 38. pritok morja. 39. začimba. 40. drag. 42 izumrla divja žival. 43. nedoločen zaimek. 44. kratica za: kakor sledi. 46. veznik. 48. kratica za Calcium. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: Amsterdam. Tula. Tara, era. nad. in. pes. se. testo. Epir. Ober. marmelada. S. Š. (Silvester Škerl.i). ?t (starejši), ban. to. roka. Atcs. Protagora. Navpično: ateizem. Mum. sla ta. rt, dan. Aras. Madeira. bes. perm. stol. Tirš, obad. pastor, editor. Eva. srp. bat. mag, osa. ko. to. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dole Janez Mencinger. dijak. Ljubliana. Aleksandrova 4 III., Jože Verovšek Liubl.iara VII Veli-kovš^ova 4. in Ciril S<>vič, žand. stanica, Kozje. Mfftnt Mffchoi uvod Občina Ljubljana f Umrla nam je po dolgi bolezni naša draga žena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa CULKAR MARIJA roj. Avšič 23. t. m. previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 25. marca 1941, ob pol 5. url popoldne z žal, kapele sv. Andreja k Sv. Križu. LJUBLJANA—JESENICE, dne 23. marca 1941. ŽALUJOČA RODBINA CULKAR IN SORODSTVO. ungi* teran fUvijea. _ Ja^Tfca««*) ***** StooJso Mnai. — Za dal je odgovoren AJojz Novak. — Val f LgutijeaL