/32. /k LETOPIS MATICE SLOVENSKE ZA LETO 1892. —-mm*«— UREDIL ANTON IBA^TEI., ZALOŽILA IN IZDALA MATICA SLO J- V LJUBLJANI NATISNILA. ,.NARODNA TISKARNA" 1892 Vsebina. Na strani: 1. Dr. K. Štrekelj: Iz besednega zaklada narodovega ... 1—50. 2. Dr. Matija Murko: Enklitike v slovenščini......51— 86. 3. Ivan Steklasa : JoSt Josip Turn....................87—120. 4. I. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere (Dalje) 121—177. 5. Anton Koblar: Zgodovina železarstva na Kranjskem . . 178-200. 6. Dr. Simon Šnbic: 0 načinih skladanja številk..........201—221. 7. V. Oblak: Popravki in dostavki spisu »Doneski k historični slovenski dialektologiji". II..................222—223. 8. Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska................224—240. 9. E. Lah: Letopis „Matice Slovenske": I. Poročilo o delovanji »Matice Slovenske" v dobi od 1/10. 1891 do 31/10. 1892 . . . 241-249. II. Računsko poročilo..................250 —255. HI. Poročilo o društveni knjižnici..........256-258. IV. Upravništvo „Matice Slovenske" za 1.1892. 259—260. V. Imenik udov „Matice Slovenske" 1. 1892. . 261—301. VI. Umrli ustanovniki..................301. VIL Društva, ktera z »Matico Slovensko" zamenjujejo knjige......................302. VIIL Društvena književna zaloga ..........303—304. £ so/fOOov Iz besednega zaklada narodovega. Spisal dr. K. Strekelj. a naslednih straneh podajam majhen prispevek k slovenskemu slovarju, obsegajoč take besede, ki so mu — izvzemši morda kakih deset — dosedaj bile ali popolnoma neznane ali vsaj ne znane v spodaj podanih oblikah, zvezah in pomenih. Seveda zbirka ne obsega samo domače robe, ampak tudi tujke; saj so te postale ravno tako lastnina narodova, kakor domačinke, in ločiti jih ve od teh navadno samo strokovnjak. Ne samo smešen, ampak celo škodljiv se mi zdi strah pred njimi, kateri sedaj pretresa kosti skoraj vsem slovenskim pisateljem in pisačem, ,pridno nam bogatečim jezik borni' z ,veresijami' in drugimi turškimi nepotrebnicami, ki stopajo na mesto kulturnih besed, znanih vsi zapadni Evropi. Kaj neki naj rečemo možu, ki je do danes še pisal n. p. peljali smo se v Ljubljano1, jutri pa obrne hrbet ti vsemu slovenskemu svetu znani besedi, o kateri še ne vemo za trdno, odkod je prav za prav, ter začne pisati ,vezli smo se v Ljubljano' ? Razloček je pač le ta, da je v drugem primeru on vedi šel krast, v prvem pa je rabil le besedo, katero si je narod nevedi izposodil. Kaj je veči greh? Grozno je, kako naglo se pri nas daje slovo starim udomačenim besedam, in kake mačehe se postavljajo potem na njih mesto — in zakaj? Zato, ker je ta in ta slišal le zvoniti, da je tž in ta beseda tuja, — in že jo je obsodil! Kedor misli, da more jezik izhajati brez izposojenih besed, ta ne pozna življenja jezikovega. Le pridno naj puka in zameta tujke, in obilo naj dobi posnemovavcev! Kmalu bomo videli, kako bo govoril narod, ako bo vzprejel njegova načela: ne bo mu nazadnje ostajalo drugega, kakor v čistem narodnem jeziku — skoraj bi rekel — lajati! Spodaj priobčena zbirka obsega do malega samo besede s Primorskega, ter je potemtakem nekako dopolnilo lepih Erjavčevih podatkov „Iz potne torbe." Znesli so mi jo ti-le gospodje: Janez Jereb, uradnik v finančnem ministerstvu na Dunaji, — Jožef Kenda, učitelj na Ljubušnjem, ki mi je predlanskim izročil prav lepo zbirko menj znanih besed iz svojega rojstvenega kraja Temljin in od drugod na Tolminskem, kjer je učiteljeval, — inJanezKokošar, župnik v Šebreljah. znan slovenskemu svetu za izbornega muzika, meni pa še posebe za pridnega zapisovavca narodnih pesmi. Poleg teh gospodov mi je to in ono besedo povedal tudi še kak prijatelj dunajski: vsem se prisrčno zahvaljujem. Kar se pak tiče cerkljanskih besed, opomniti mi je, da sem v pričujočo zbirko vzprejel samo tiste, s katerimi je moči priobčene kako pojasniti, razložiti ali omejiti; ostale sem si prihranil za razpravo o cerkljanskem narečji. Znamenja, katera sem rabil za oznamenilo v narečji podanih besed, so pač vsa razumljiva. K večemu mi je omeniti črke s, katero rabim za tisti e, ki se glasi' kakor drugi e v besedi pleteni. Kar se pak tiče naglasnih znamenj na besedah, zapisanih v cerkljanskem narečji, opomniti moram na kratko, da znamenje * in 'pri takih besedah ni to, kar pri besedah drugih narečij. Cerkljanščina ima namreč svoje posebno karakj teristično naglaševanje, raztezajoče se nekoliko tudi preko me-tega narečja na Tolminsko. Pred vsem je značilen za to nai rečje usečeni naglas v kratkih zlogih, nekako podoben nemšk. kratkosti pred podvojenim konsonantom: hatte, dicke, bittenj V razliko od sicer navadnega kratkega naglasa bilo bi zan-najbolje rabiti srbsko znamenje ♦ . Kolikor pak se mi ta usečeni naglas zdi krajši od navadnega slovenskega kratkega naglasa, za toliko je primeroma cerkljanska dolžina daljša od navadne slovenske, to je, cerkljanske dolžine so daljše dolžine (Uberlangen). Potrebno se mi je zdelo, ozirati se v opomnjah ne samo na znanstveno etimologijo, ampak tudi na delovanje takozvane narodne etimologije, do nedavnega časa še skoraj popolnoma preziranega faktorja. Tudi za poslopje slovenske semazijologije sem skušal nekaj kamenov pripraviti. Kar se pak posebe tiče izvajanja priobčenih besed, povedal sem pri temnejših, odkod so in kako so nastale; povsod seveda tega nisem mogel, čemur se ne bo čudil, kedor ve, kaj je etimologija. Pri menj temnih besedah je bilo dovolj, pokazati na Miklošičev etimologijski slovar, najtrdnejšo podlago etimologijskih študij slovanskih. Nekatere stvari sem nastavil, da drug kedo poskusi boljšo razlago in ovrže mojo hipotezo. Ni me sram povedati, da je takih hipotez celo v ti majhni zbirki le preveč. Tolažim se z mojstrom Diezom; »Pas Hochste, was der Etymologe erreicht, wissenschaftlich gehandelt zu haben!" Kratice, a. Archiv = Archiv flir slavische Philologie. Herausgegeben von V. Jagic. Berlin. Do sedaj 14 zvezkov. Boerin = Dizionario del dialetto veneziano di Giuseppe Boerio. Seconda edizione. Venezia 1856. Et. Wtl>. = Etymologisches Worterbuch der slavischen Sprachen von Franz Miklosich. Wien 1886. Gutsmann = Deutsch - windisches W5rterbuch. Verfasset von Oswald Gutsmann. Klagenfurt 1789. Janežic = Anton Janežičev slovensko - nemški slovar. Drugi natis. V Celovcu 1874. Karadzic = Srpski rječnik istumačen njemačkijem i latinskijem riječima. Skupio ga i na svijet izdao Vuk Stef. Karadžid. U Beču 1852. Knr.-n. ali N.-hor. = Karntisches Wort,erbuch. Von Dr. M. Lexer. Leipzig 1862. Let, ali Letopis = Letopis Matice Slovenske. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani (1875, 1879, 1880, 1882/83). Lexer = Mittelhochdeutsches Hand\vorterbuch von Dr. Mathias Lexer. 3 Bde. Leipzig 1872, 1876, 1878; in pa istega pisatelja Mittelhochdeutsches Taschemvorterbuch. 3. Aufl. Leipzig 1885. Megiser = Dictionarium quatuor linguarum, videlicet germa-nicae, latinae, illyricae (quae vulgo sclavonica appellatur) et italicae, 2. izd., Klagenfurt 1744. Murko = Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik. Kakor se slovenšina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in v zahodnih stranih na Vdgerskim. Zložil Anton Janez Murko. Slovensko-nemški del. V' Gradci 1833. Nemanic = Čakavisch - kroatische Studien von D. Nemanic. Erste Studie. Accentlehre. 3 Hefte. Wien 1883, 1884, 1885. N.-hor. = Kor.-n. Pfuhl = Lužiski serbski siownik. Lausitzisch - wendisches W6rterbuch. Verfasst und unter Mitwirkung von Seiler und Hornik herausgegeben von Pfuhl. Budissin 1866. Pirona = Vocabolario friulano deli'abate Jacopo Pirona, pubbli-cato per cura del Dr. Giulio Andrea Pirona. Venezia 1871. Schmeller-Frommann — Bayerisches Worterbuch von J. Andreas Schmeller. Zweite Ausgabe bearbeitet von G. Kari From-mann. 2 Bde. Miinchen 1872, 1877. Srhopf = Tirolisches Idiotikon von J. B. Schopf, 0. S. F., vol-lendet von A. J. Hofer. Innsbruck 1866. Tflrkisch = Die ttirkischen Elemente in den siidost- und ost.-europaischen Sprachen (Griechisch, Albanisch, Rumunisch. Bulgarisch, Serbisch, Kleinrussisch, Grossrussisch, Polnisch). Von Dr. Franz Miklosich. 2 Halften (= I. H., II. H.) mit einem Nachtrage in 2 Halften (= I. N., II. N.), Wien 1884, 1888, 1890. Druga pomagala so navedena na svojem mestu. bav. — bavarski. ben. = benečanski. bolg. = bolgarski. br. = beloruski, c. = češki. dol.-srh. — dolenje-srbski (lužiški). furl. = furlanski. gor.-srb. = gorenj e-srbski (lužiški). Hal. = italijanski. Ostale kratice pač ne mr. = maloruski. n. = nemški. nsl. = novoslovenski. p. = poljski. r. — ruski. srb. = srbski. srvn. = srednjevisokonemški. stsl. = staroslovenski. stm. = starovisokonemški. tir. = tirolski. vr. = velikoruski. o delale nikakih težav. Belšžen,-Ina, s. m., Jahreszahl, letnica, navadno z apnom narejena (Temljine). Erjavec pozna v Let. 1879, 133 to besedo v ženskem spolu in v pomenu .znamenje, Zeichen, Marke' na pr. na „obeljenih drevesih". — Že Krek je v Kresu I. 120 ns. (= Einleitung in die slav. Literaturgeschichte2 543 - 550) dokazal, da je stsl. beseda belegz, iz katere je naša narejena, zvezana se stsl. beh albus samo po narodni etimologiji in da je v resnici turška. Več o nji gl. Et. Wtb. 12: belegu in Tiirkisch I. H. 27., I. N. 15, II. N. 86 pod bilgil Zeichen. Belida,-e, s. f., Kalkmilch, apneno mleko, s katerim belijo zidove (Temljine). — Podstava ti besedi vtegne biti deblo beli tiinchen, \veissen, pripona pak da; toda take tvorbe so redke. Zato m nemogoče, da imamo opraviti z besedo, Dr. K. Štrekelj: Iz besednega zaklada narodovega: 5 ^ -- CQ narejeno iz beh s tujim sufiksom ida, po Vzorih bulida Clematis vitalba, cjolida, robida. Vendar prim. še v Let. 1875, 223: belida ime kozi (na Grahovem). Biček,-čA:rt, s. m., das Bocklamm (Temljine). V pomenu ,oven z rogmf se bicek govori pod Krnom (Let. 1879, 133), v pomenu ,Schafbock' pa sploh v soški dolini in v goriški okolici (Let. 1882 83. 197). Podstava je bic Schafbock (Let. 1882/83, 197), na Cerkljanskem bic Widder (kot psovka to, kar n. Schafskopf). Megiser, Gutsmann in Janežič imajo bica, bicika, Schaf, Mutterschaf; na Krasu je blčku ovca s kratko volno. Težko bo sem spadala bika svoje ime ovci (Zemon pri Bistr., Let. 1882 83, 197). Drugi Slovani nimajo, kolikor meni znano, nič takega. Srbsko besedo h kak -cka: ,ime nerastu, kojim se zove kad se mame svinje', kajk. bicek, btcko id., primerja Daničič v akad. Rječniku I. 280 madj. ,ficke živahan'; a ta beseda je vsled pomena pač različna od naše bic. Srbskemu blcak stoji bliže od navedene madjarske besede albanski bits, bitsun Ferkel (G. Mayer, Etymologisches Worterbuch der albanesischen Sprache 38). Vse torej kaže, da je naš bic Widder, bica Mutterschaf tujka, in to iz romanščine: prim. ben. bizann agneletto, Boerio 84. Blagovica,s. f., edina hči v hiši, ki bo za roditelji dobila vso imovino (okoli Gorice). Erjavec ima v Let. 1879, 134 (najbrž tudi iz okolice goriške) v istem pomenu blagovnica, na Krasu pa pravijo bh^oMca (gl. mojo Morphologie 59), kar je pač nastalo iz oblike, katero Erjavec navaja, in ne iz *blagonja; zadnja podstava je blago. Blazina,-e, s. f., močan tram pod podom, Tragebalken (Temljine). V Cerknem je blazina greda pri skednji; Erjavec ima s Tolminskega v Let. 1879, 134: blazina greda pri stogu in menda sploh pri strehah, Mauerbank, Lagerbalken. — S tem pomenom se zlaga r. bolozno tolstaja doska (Et. Wtb. 18: bolz); kašubski Možno nasad u sari, Arohiv XI. 123. Bleneti se, blenlm se, v. ipf., goliti se. Kadar živali izpada dlaka, pravijo: Meni se (Temljine). — Ta beseda spada k istemu korenu, kakor ttniti se sich hauten (v Starem Sedlu; Let. 1882 83, 210). Prim. njene sorodnice v Et. Wtb. 170: lin-: srb. linjati se sich haren, bolg. linija sich mausern itd. Odkod pa ima naša beseda b na početku? Ta b ni drugega, kakor okrajšan prefiks ob; enakih prikazni jezik sicer nima mnogo, vendar nahajamo nekaj primerov. V slovenščini imamo bočka, ovca ,ob očeh' rumenkasta, iz ob-6čka (Let 1879, 129), v Otaležah govore riškat orehe luščiti iz oblatovja, kjer je o gotovo odpal (oreškati) ter ni misliti naravnost na staropruski reisis, lit. resutas itd. (Et. Wtb. 277: rechu). V srbščini se nahaja biskati komu uši iskati, iz ob-iskati, toisto v češčini viskati Lause suchen; v gorenji srbščini pa najdemo bahnič, bahnječ, bahnjoioae Lammer gebaren, lammen, iz ob + ahnic itd. Naš glagol je nedovršnik pač zato, ker se je čut, da je s prefiksom zložen, izgubil vsled odpadka početnega o; nekaj enakega se vidi tudi pri glagolu drešiti, katerega najdeš spodaj. Boklja,-e, s. f., 1) železen širok obroč, ki veže lesene cevi pri vodovodih; 2) železen obroč v pesti, da se to ob osi ne obrabi (Temljine). Na Krasu nahajamo bokl'a Radnabe (Morphologie 53). — Iz furlanščine: bbcule tubo di ferro o di bronzo che riveste il foro longitudinale del mozzo delle ruote, ed entro cui s' infila la sala, Pirona 28; bbcule cerchio di ferro largo che si salda alla estremita esteriore del mozzo delle ruote, Pirona 39. B6wt,-a, s. m., prepad, Abgrund (Temljine). — Ta beseda je pač izposojena, prim. srvn. tvant Felswand, steiler Abhang, n.-kor. ivant Felsenwand 250, bav. isto, Schmeller - From-mann II. 939. B namesto v ni v tolminskih govorih nič nenavadnega, tudi srednji l namesto n ni v tujkah tako redek, prim. na Krasu pzhzjun Pension, zzmlcjun esamina-zione Zeugenverhor (Morphologie 37), pač pa je redek trdi l (1, w); vendar se na Krasu za ben. canton, furl. '■kanton govori kotvtun Ecke, Saule, kar se ne da drugači razlagati kakor s posredovanjem oblik * kaltun, *kottun. Buivtnar je na Cerkljanskem ime za porednega, hudobnega berača^ kateremu ni zaupati, v tem ko je pietkr ali psjtlzr in bzr/ic ime prosečega reveža, ki nima hudobnih nakan. Božjevčica,-e, s. f., taščica, Rothkehlchen, Sylvia rubecula (Zalaz pri Tolminu). Na Ljubušnjem pravijo taščici bošjakč in bizjakc; poslednje je pač pohabljena oblika besede bož-jakc. Pridevek ,božja' dobivajo priljubljene tiče večkrat (prim. Let. 1879, 131 pri besedi pastirica). Da se je A: v bošjakč, bizjakc to je: bozjakic, bizjakič ohranil, to spričuje. da ta diminutiv ne more biti posebno star. Breček,-čfai, s. m., umazanec, bolj v šalivem kakor v zmer-javnem pomenu (Temljine). Na Cerkljanskem govore brič-kast (i = dolgo povdarjen e) schmutzig. Erjavec je še zapisal: brčškast umazan po obrazu (Vršno, Let. 1882/83, 198) in ubreckdn zamazan po obrazu (o. c. 259.) Levstik hoče to izvajati od ital. brace, ben. brasa Kohle. Težko, da bo to res. Primerjati bi se dalo č. brecka Maisch (beim Bierbr.), Phlegma (beim Brantweinbr.), dilnne, schlechte Bruhe, Jauche, ako bi tudi to ne bilo tako temno, kakor je; na stran mu je namreč postaviti to, kar piše Miklo-sich v Et. Wtb. 20 pod brače in braga. Brizgati, brizgam, v. ipf., močno in tenko žvižgati (Temljine; tudi na Cerkljanskem). Lokomotiva n. p. ne žvižga, ampak brizga. Janežič ima brlizgati den Ton eines pfeifenden Thieres von sich geben, Cigale (II. 1157): in die Finger pfeifen zabrlizgati, brlizgniti, brlizgati. — Prim. r. hrgzgato, bryzmdv> spritzen (Et. Wtb. 266: prysk). Briža,-e, s. f., Sturmwind, Brausewind (Temljine). Erjavec ima iz Bolca in Koborida (Let. 1879, 134) briza sodrag, babje pšeno. — Tujka: furl. brise venticello, brezza, Pirona 35; ital. brezza, franc. brise, angl. breeze kiihler Windeshauch, špan. briza, brisa Nordostwind, Diez, Etymologisches Worterbuch der romanischen Sprachen I., sub brezza. BudeIj,-f//yV/, s. m., štrukelj (Temljine). Na Cerkljanskem je biidh (t. j. budlja) kruh iz koruze (sirka), Maisbrod. Erjavec ima s Ponikev (Let. 1879, 135) budla f., cmok od turščične moke se slanino. — Beseda je tuja, ali odkod? Z bulja, kar se klade v testo, Fiille, nima pač opraviti ničesar. Brliwka,-e, s. f., Thurmratsche (Temljine). Erjavec ima v Letopisu 1879, 134 iz Koborida brlMka Ratsche, brUti ratschen. Brmšni,-/wu; s. m. pl., šibe, na katere se love tiči (Tolmin). — Beseda je tujka: ital. vermSna Sprossling, Schossling; furl. vermene sottile e giovane ramo di pianta, vergello; quella mazza intaccata nella quale gli uccellatori conficcano le paniuzze, Pirona 464. Drugod po Goriškem se imenujejo te šibe vrgoni, brgnni iz furl. vergon, ital. vergone Leim-ruthe. Brne, s., slab nož (Temljine). Ne vem, ali je v knjižnem jeziku nastaviti bfnje (n.) ali brnja (f.). Temna beseda. Blirica,-e, s. f., posoda za moko v kuhinji, podobna velnici (Tolmin). Erjavec ima iz Hrušice v Istri burka v pomenu ,majhna kablica s kratkima uhoma in s pokrovcem'. — Prim., kar sem o ti besedi in njenih sorodnicah pisal v Archivu XII. 455 pod bure, ter pristavi še furl. burigott vaso di terra con coperchio, Pirona 41. Burek,-;7ca, s. m., jama, skozi katero mečejo klajo v hlev (Ljubušnje). — Prim. goriškim Slovencem znani glagol buriti stossen, drangen; buriti se sich drangen; furl. sburtd. BbC,-a, s. m., majhna lokva, Pfiitze (Temljine). Erjavec je v Brkinih slišal peč (pič) v pomenu vodnjak (Let. 1880, 166), kjer Levstik pristavlja, da se v Laščah govori bič Brunnen, a to besedo napak izvaja ter spravlja v zvezo z besedami, pomenjajočimi ,sod'. Toda ravno ta pomen se pro-tivi taki primerjavi. Beseda bič, pič Pfiitze, Brunnen ni drugega kakor lat. puteus der gegrabene Brunnen, furl. pozz, ital. pozzo; bav. Piitze, Biitze Grube, Brunnen, Schmeller-Frommann I. 418. Bi.togl&vec,-i'cfl, s. m., mlada žaba, paglavec, Kaulkopf (Opčine pri Trstu). Kakor Erjavec omenja, govori se bosogldvec v Oseku v ipavski dolini (Let. 1879, 130), butoglavec v Pol-žanah v Istri, in ravno tam omenja Levstik, da v Laščah govore bztec, bztca. — Bztogldvec poleg bosogldvec kaže, da besede narod ne razume več ali je sploh ni razumel. Res, da je prvi del Iehko b%t sceptrum, toda pomniti je, da imamo v bavarščini Butt m. Person, Thier oder Pflanze von kleiner, kurzer, dicker Gestalt; der Butt die Kaul-quappe, gobius capitatus, Schmeller-Frommann I. 312, der Bott Thier von, in seiner Art kleiner, unvollkommener Gestalt, 1. c. 310. Cena. e, s. f., pleme, Ra<;e: dobre cene von guter Rage (Tolminsko). — Prim. ital. zima Brust, Biest. Cepenčti, cepenrn, v. ipf., deževati (Temljine). Nadaljna tvorba iz cepnoti, cepati fallen. Na Goriškem govore namesto .dežuje' ,gra daš' ali pa ,pada daš'. Ceplivnica,-«, s. f., (izgovarja se czpliwnca), sekira, s katero cepijo, krojijo drva (Temljine). — Namesto cepilnica od podstave cepi. Cilj. ,Na cilj (czl') iti' pomenja to, kar nemški ,den Anlauf nehmen' (Temljine). Cvfliti,-m, v. ipf., dražiti koga, da joče ali cvili (Temljine). Taisti glagol je v pomenu ,winseln' neprehoden. Potemtakem stoji naša beseda za stsl. cveliti affligere, srb. cvi-jeliti weinen machen, r. kvilitb, kjalitb reizen. Ker se v Temljinah stari e v povdaijenih zlogih izgovarja kot 1, zgodilo se je tem lože, da sta se cveliti in cviliti pomešala. Č&bn,-bna, s. m., neka kletvica (v Temljinah); na Cerkljanskem čdivn isto. — Ta beseda ne bo drugega kakor lat.-g. diabolus: furl. ima giaul, dimi, in diaitl, (Pirona 128, 158); srednja nemščina pozna zabel, srednja latinščina zabolus iz srednje grščine "(ijiolG;. Podstava naši besedi je pač ali giaul ali zabel. Isto nahajamo v gorenji srbščini cepi, čebol — 6ert, Teufel, Geier: to do cepla njendie das geht zum Teutschel nicht oder mordmassig schlecht, čepi we \veiss der Geier, Pfuhl 74, a 113 pod djabot so navedeni isti primeri. Popolnoma po glasoslovnih zakonih se naš cdbn iz giaul ali zabel seveda ni razvil; a pri imenih za hudiča se temu ni čuditi, ker narod ta imena samovoljno prenareja, češ. da tako ne bo greh. Prim. nsl. zloimk, zlbmar za zlodej; hudiman, hudir, hudhner za hudič; potem ravnokar omenjeni gor. srb. čepi, čebol za zabel, zabolus-, n. Teicksel, Teutschel za Teufel; franc. cliantre za diable itd. Č&šič. Govori se samo pocašcu = počasi, langsam (Vršno). — Ne kaže, da bi se bila beseda čašič kedaj rabila sama zase, to je ne v zvezi s po, ampak, da je diminitivni sufiks nastopil neposredno na a d v. počasi. Čebllja,-«, s. f., velik, močan žrebelj, hrastovec (Temljine). — Iz romanščine: lat. cavile, ital. caviglia, furl. t■havite, frane. cheville. Prim. o tem mojo opomnjo v Archivu XII. 456 pod cevila. Cečdvna,-e, s. f., veča, dorastla deklina (Temljine). Po soški dolini je čeca (tudi čeca in čeca se sliši) dorastlo dekle (Let. 1882/83, 200); na Koroškem je čšča Puppe, Docke, neugeborenes Madchen (Janežič, Kres I. 617) Prim. madj. csecse Kinderspielzeug; n.-kor. tschatsch, tschatschele schlechtes Zeug, Spielzeug 214. Cekast, adj., isto kar breckast (gl. zgoraj brecek) umazan, nemaren; cekasta žena nemarna žena (Temljine). — Prim. n. scheckig; iz tega imamo že šekast, toda tirolščina in nemška koroščina početni seli, z rada spreminja tudi v c (tseh), gl. Lexer, karnt. Wtb. 74, Schopf 763; le pomen naše in nemške besede se ne strinja popolnoma. Cende, adv., menda, mari (Temljine). — Kakor menda iz menim da, tako je cende nastalo iz (lio)Čem da (hočem, ker r. xmy). Cep,s. m. Kadar se pije v družbi, imenujejo čep to, kar od prispevkov za pijačo še ostane, ko je poravnan krčmarjev račun. ,W čepu jimama šs štier Š£stic2' (Tolminsko in Cerkljansko). ,Čep' se zopet zapije, oziroma zakadi — N. Zapfen, srvn. zapfe, srn. zappe Bier-, Weinzapfen, Ausschank ; torej ,koliko imamo še v čepu?'= za koliko krajcarjev nam bo krčmar še odprl čep na sodu? Cepa,-k,-šč/(;a, s. m., mala južina (Temljine). Na Cerkljanskem je to kuphk Jause. — Prim. Icopščak, kopsko v Let. 1879, 141. Kurjica,-'1, s. f., Hiihnerauge (Temljine). Drugod je kurjica kurja uš, Federling (Menopon pallidum; na Krasu, v Solkanu, Let. 1882/83, 281). Et. Wtb. 148: kuru. Kureč.,-rca, s. m., kurje blato, Hiihnerdreck (na Cerkljanskem). Lahč, interj. Ta beseda pomeni toliko kot ,Hvala Bogu!' (Temljine). Iz česa je skrajšana? Ldjati,-«»», v. ipf., klicati, zvati: Kako ga lajate? (na Vratih pri Čepovanu). L£kotnica,-e, s. f., del živalskega telesa, „kjer je žival lačna", die Weiche. Prim. lalcotnica Hungerlticke (Jarnik, Etymo-logikon 157); lakotnik die Weiche (Ljubij. Zvon IX. 163) in lačni, lačne id. (Let. 1879, 143). h&s,-i, s. f., dolga ranta, na kateri stoje streharji, kadar delajo slamnato streho (Temljine). Prim. laz, laza, s. m., ranta pri stogu ali kozolci (Žabiče, Krn; Let. 1879, 143). Lasten,'-stna, -stno, adj., krotek, domač, zahm (o živalih) (Temljine), na Cerkljanskem (listri) tudi zutraulich, heimlich. Stapletonov prelagatelj piše povsod lo/tno (6, 30 itd.). — Prim. p. oswrsš so lange du nur im Stande bist. Na pač ni stsl. na, ampak iz nsl. naj okrajšana oblika; j večkrat izpade za ajem v tujkah, kar pa bo samo refleks nemškega bavarskega izgovora, calinati zeichnen, vdhfo Weichtag, mdnenga Meinung = Absicht, Vorsatz, leista Leistenrahmel; sšm spada tudi ratinga v Alazijevem slovarji 98 b, 100 a, kar se za raj-tinga v resnici govori v Devinu in na jugozapadu od Gorice. Po Goriškem se govori tudi ranih nam. rajnik. Napiič, ndpča, s. m., Fisolenstange, Steckreis (Poljane). Nsl. je natič: bob na količih, natičih (Cigale); vse kaže, da je napix narodna etimologija iz ravnokar omenjene besede po vplivu glagola v pičiti, einstecken. Natje,-a, s. n., zelje pri repi, Riibenkrautig (Ljubušnje). — Col-lectivum besede nat f., listje pri repi, korenji i. e. r. (Guts-mann, Vodnik, Murko, Let. 1879, 147). Navreči,-«w. v. pf., komu narediti, zacoprati, kako sredstvo podtakniti; copernice navrečejo živino, behexen (Temljine). — Iz na-ureči; nsl. ureči behexen, beschreien, mr. vreči/, r. urbknutb beschreien (Et. Wtb. 274: rek). Nič. — Prepirati se za prazen nič, to je, za pisan ništrec, um eine Nichtigkeit streiten (Temljine). Raba tega zaimka je večkrat po nemškem posneta: za nič na svetu um Nichts-in der Welt, um keinen Preis. To velja sosebno o vsakemu Slovencu znanem pregovoru ,Nič je dobro za oči', kar je po besedi preloženo iz nemškega ,Nichts ist gut fiir die Augen', bav. Nicks is guat ftlr d' Augng, Schmel-ler-Frommann I. 1720. Toda ta ,nichts' stoji v nemščini za onijcliitis Galmeiflug ter pomenja cinkovo belino, neko zdravilo za oči: torej onychitis je dobra za oči. Narodna nemška etimologija pa tukaj ni zapeljala samo Slovencev, Nemci sami so temu zdravilu po latinsko pravili ,Nihil album', weisses Nichts, iz česar je nemški narod bodi v šali ali nevede napravil Weissnichts. Prim. Andresen, Uber deutsche Volksetymologie 6 276. Slovenci pravijo tudi »Pesek svetih Ušarij je dober za oči", Novice IV. (1846) 76. Ničku: daw js nleku = dal ni obenemu (Ljubušnje). Nos. Koga imeti na nosu, jezen biti nanj (Temljine). Nu, adv., ja, ja freilich, natiirlich, ja wohl, da, kajpada (Idrija). — Iz no, č. ano ja, iz a-ono. fVv \ 22 Dr. K. Štrekelj: Iz besednega zaklada narodovega. ------ Obaliti se, -im se, v. pf., prevreči se, prebrniti se (Ljubušnje). Erjavec povdarja obaliti (Let. 1880, 156) id.; Murko ima k' obaliti umklammern. Ob&riti se, obarim, v. pf., Ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iž njega, pravijo: mleko se je obarilo. Iz ob-variti, prim. nsl. zvara geronene Milch (Et. Wtb. 381: vert) in glej besed ivariti in zvarnica. Obd&ti,-dtn, v. pf., porajtati, rnarati: ne obda nič er kummert sich um Nichts, ne mara nič (Temljine). Obličje,-«, s. n., krinka, korelec, die Maske (Temljine) :-j«že.. ob-b lici jeste. Škrabec rabi nekje v „Cvetji z vertov sv. Frančiška" naličnica. Sicer pomenja v slovenščini obličje in oblic le obraz. Obn&šanje,-a, s. n., die Procession (Ipavska dolina, Kras). Erjavec ima v Let. 1880, 157 za isto besedo pomen cerkveni god', kar se-je~š^le^ž~pr~votnega pomena ,procesija' razvilDA,yfc \JL AJU[fr. (otfju^if^f^ * J ObrAsnik,-«, s. m., zarastek, Narbe (Temljine). Erjavec ima še te-le oblike (Letopis 1880, 157): obraselen^Krn), obraslek (Vršno). To poslednje je nastalo iz * obrasthH naša beseda pa iz * obrastlmikh. Murko pozna obrafik (obrasi>k) die Verwachsung. Obrca,-e, s. f.,-brea z nogo, Fusstritt (Tržaška okolica). Ločiti je treba to besedo od obi-ca v zvezi ,božja obi-ca', kar je, kakor sta že Erjavec-Levstik (Let. 1882/83, 217) pokazala, skrajšano iz * obvrtica. Obrčznitiv. pf., ostro, kiselkasto vino obrežne, to je vreže (Temljine). V Cerknem je rezn sauerlich. — Murko pozna obrizen schlimm, bSsartig. — Te besede se ne morejo ločiti od stsl. obrezgnati, obrbzgnati acescere, č. bresk herber Geschmack, p. zbrzayruič skisac, r. obrezgnutb itd. (Et. Wtb. 21: brgzg-2). Oblika rhzn bi bila torej izgubila b, pač zato, ker je narod mislil, da je del prefiksa ob, s katerim je glagol spojen. Gotovo je k temu pripomogel tudi glagol rezati in izpeljanke. Obrsniti se,-nem, v. pf., popraviti se: živina se obrsne, odebeli (Temljine). — Obrsniti (obrsnoti) je narejeno od samostalnika brst Knospe, srb. brst junge Sprossen, brstiti abfressen (Et. Wtb. 23: brustl); nsl. brsen iz *bri>stbm> iippig; torej je obrsniti toliko, kakor iippig werden, im Wachsthum und in der Fiille des Korpers gedeihen. Oči. Komu na oči kaj reči, komu kaj v obraz povedati (Temljine). Ogršjnica,-e, s. f., ograjeno zemljišče (Temljine). Podstava ograja. Prim. ograd m., ograda f. in ogradnica. M v Okno,-a, s. n., j*«$ra za njive: en oral ima okoli deset oken. Ta gospodar ima 10, 25, 70 oken v njivah' (Temljine). — Ta pom&n se je razvil iz tistega, ki ga podaje Erjavec v Let. 1880, 162 pod besedo okno: prekat v stogu ali kozolci (Tolminsko). Na Cerkljanskem se štant, t. j. prostor med dvema zidanima stebroma v kozolci, deli v 4 okna. Torej ,ta gospodar ima 10 oken v njivah' pomeni ,ta gospodar ima toliko njiv, da s pridelkom ž njih napolni v kozolci 10 oken'. Okreten,-tna,-tno, adj., nemaren, gnjusen, nachlassig, dckelhaft (Temljine). — Koren je krent (Et. Wtb. 138), odkoder je tudi naš nevkriten ungeschickt, r. okrutnijj ungeheuer. 01usek,-.s'&a, s. m., koža ajdovega zrna (Temljine). Iz o-lusek. Prim. liisek, luska m., Schote (pod Krnom; Let. 1879, 144). Enako je narejena beseda olubje s. n., perje okoli koruzne latice (Goriška ok., ip. dolina) iz lubje (Let. 1880, 162). Omčti,-or, s. m. pl., ii slabšega žita moka za prašiče (Temljine). — Prim. smetloha slabo smetno žito (Et. Wtb. 193:. met 2.). OpalikoveCj-tr«, s. m., drobno nerazcepljetio drvo, oblikovec (Temljine). — Podstava je opalika debela palica (pod Krnom, Letopis 1880, 162). 4e &fuJL*JL> Opih, opiha, s. m., (izg. apeh, na Temljinah), opih (ben. Slovenci), peteršilj (Petroselinum sativum). — Iz n. Eppich, to iz lat. apium (Apium graveolens). Obe rastlini sta si v bližnjem sorodu. Erjavec pozna v Let. 1879, 125 iz Orehovlja na Ipavi opih celo Vspomenu ,Ranunculus', pač samo vsled tega, da sta si perjeHr^koren obeh rasthfiu.nekoliko podobna. ftZ^fM^, Oplaziti-im, v. pf., slabo oborati (Teitriji^e). — Prim. pri Murku in Janežiči oplaz Pflugkopf poleg plaz~H?t& unterste Holz des Pfluges, sein Haupttheil; torej oplaziti = samo z oplazom povrhu preko njive iti. Erjavec ima v Let. 1880, 163 z Vršna oplaz v pomenu laz: ta njiva je orana na oplaz, orana tako, da ni znati leh; glej zgoraj besed laz in leha. Oplesno-cv s. n-i der Rist des Fusses (Temljine), plesno (Le-/ topiš 1875, 327). — Stsl. plesna planta pedis, metatarsus (Et. Wtb. 249). Na početku besede pristavljeni tt^je-po^-manjševalen: nsl. osiv nekoliko siv, obširen nekoliko širok, hrv. oblen nekoliko len, mr. ohtup trap, nekoliko neumen, vr. ocholodh ne mnogo prochladno, č. obdlouhly podolgast, p. obstary starikast. Nekateri zmatrajo ta o za negativen (Et. Wtb. 219: o bi). Prim. tudi nsl. obršljan nam. bršljan Epheu, stsl. bnšljanio; oglomja-glovnja, opaljek-pajek, optica iz potka, Let. 1882/83, 219, 220. r o c o Opočltati,-a«i, v. ipf., očitati (Temljine, kjer govore tudi oponašati). — Zanimiva beseda, ker nam daje lep vzgled, kako deluje analogija. Začetni op je namreč vzet početku besede oponašati, kakor da bi bil prefiks in kakor da bi drugi o besede oponašati bil v istem razmerji s tem, kar še pride za njim, kakor o v očitati (očifrb, oči), kjer spada h korenu. Oprhniti,-em, v. pf, sneg oprhne, ako ga le toliko pade, da komaj pobeli (Ljubušnje). Srb. oprha snježana (u Crnoj gori), kad oprša snijeg, dprašica, kad opraši snijeg Be-streuung, oprašio snijeg bestreuen (Karadžic s. vv.). Koren perch: nsl. pršeti nieseln (Et. Wtb. 241). Oprtnica,-«, s. f., oprta, naramnica pri koši tudi iz trte (Temljine, Cerkljansko). Prim. Let. 1882 83, 220. Čakavščina pozna dprteš f., fascia cocularia, Nemanič II. 69. Oprtnik,-«, s. m., Riickenkorb (Goriško sploh). Janežič pozna oprten koš, na Dolenjskem govore oprtav koš. — Ta beseda spada h korenu per-5.: stsl. podpreti fulcire, bolg. opra, opiram, zaprevam stutzen, aufhalten, mr. opertij stemmen itd. (Et. Wtb. 240). Osčniti,-im, v. pf., raniti, obtrgati (Temljine). Temna beseda; dvojim, da bi bila prav zapisana. Osip (izg. asop), gen. osipa, s. m., nastop, avber, kar voda na- A nese: nsl. posip Schotter (Et. Wtb. 334: sup-2.) Osme, Osem, s. f. pl., neke palice pri statvah (Temljine). Prim. v Let. 1882 83, 221 iz Bolca osne der Spannstock oder der Spannstab beim Webestuhl. — Prim. mojo razlago poslednje besede v Archivu XII. 463. Osrčdek,-e?A;«, s. m., majhen gozdič sredi senožeti (Temljine). Ta beseda ima po raznih krajih različne pomene: Mittel-furche, Flussinsel (Murko), podobno Prešeren: tje na osredik blejskiga jezera. Na Krasu je osredek mala senožet na konci njive; ta pomen je nastal vslčd tega, da je osredek bil mala senožet med dvema njivama, od katerih je druga v mer dolgosti bila prav za prav nadaljevanje prve; potom je osredek res bil na enem konci obeh njiv, in ni se čuditi, da je ta beseda nato obveljala tudi o malih senožetih na začetku ali drugem konci njiv. Ošvišek,-š&a, s. m., otep, omlačen snop (Temljine). Erjavec ima v Let. 1880, 164: osvišek v istem pomenu. Asimilacija sa pred šjem v naslednem zlogu v š je tako navadna, da bi skoraj bilo čudno, ako bi bilo drugači: slušati-šlušati, slišati-šlišati, suša-šuša itd.; prim. tudi zvižgati-žvižgati. Otepsti. Za pomen ,otepsti, durchpriigeln' imajo goriški Gor-jani celo kopo izrazov; se ve da ne rabijo povsod vseh spodaj naštetih. In vender so naši Gorjani v primeri z drugimi nekaterimi Slovenci (n. pr. Gorenjci) precej tihi in mirni! Nate jih: Nabijem. Napdkam. Nabunkam. Nasecem. Nagdrbam (Hudojužna); iz Natiskam. n. garben. Našvikam (prim. oš tika dolga in NakUpljem. tenka šiba, Let. 1882/83,221). NakUstim. Natepem. Nakrišpam (se šibo). Natdlcem. Nakurim. Nažgern. Namdžem. Našvizgam. Namldtim. Otepem. Primeri pa še spodaj udariti. Ot66en,-bia-cno, adj., vzbočen, vrhat (Temljine). — Podstava je otok: zid v otok = v krog, im Halbkreise; otok Ge-schwulst. — Prim. kar sem pisal o besedah banka, bu-njast v Archivu XII. 455. Otrčbki,-o«, s. m., iztrebi, die Nachgeburt (Temljine). Na Krasu ivotričpki. Glej besede stribi. Ovčdeti se, ovem se, v. pf.; ovedel se je das Licht ist ihm auf-gegangen, endlich ist ihm das Richtige eingefallen, die Schuppen sind ihm von den Augen gefallen (Temljine). Oves. Oves služiti valjati se v prahu: konj, pes, osel se vrže na hrbet ter se valja, t. j. ,služi oves' (Temljine). Prim. valjuckati se. Ozimec,-mca, s. m., šestovrsten ječmen (Temljine). Stsl. ozimuct, hordeum. Tudi čakavščina pozna to besedo v pomenu ječmen',: ozimac hordeum, Nemanic I. 53. Murko in Janežič imata ozimec Winterfrucht sploh; pri Fari je ozimec lan in besede lan baje da tam sploh ne poznajo; v Laščah je ozimk ozim lan. V Bolci je ozimec jare, ki se je rodilo po zimi (Let. 1882/83, 221 in 1880, 165). Ozlmek,-m&«, s. m., čas od velike noči do sv. Jurija (Temljine). Iz odzimek: *ofo>zimi)kb. Ozimčti,-ijem, v. ipf., hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozi-meje, če ne more dobro dozoreti in ostane le trdo (Temljine). Prim. Letopis 1882/83, 221: ozimiti erstarren, kača po zimi ozimeje. — Janežič ima ozimeti ubervvintern, aus-\vintern; stsl. ozimeti -aaa//.sij.a£eiv hibernare. Ož&rek,-/-&a, s. m., ogorek, Funke: če gori slama ali sploh lahke reči, vzletevajo ožarki kvišku (Temljine, Kras). Oženiti, oženim, v. pf, n. p. kravo, sadje, t. j. dobro, drago prodati ju (Temljine). k ^ -r^^jt c- tL^El&^v*I/ -v^-e- M i. 1 P4h,-a, s. m, past za podgane, Rattenfalle (Temljine), ker se nekaj spahne. Prim. pah Riegel(pessulus): Et.Wtb.270: ploh. P&jkelj,-eljna, s. m.; na pajkelj mleto d& lepšo moko, kakor mleto na tonf, ker se otrobi ločijo (Temljine). — Iz nemščine: prim. bav. beuteln das Mehi durch den Miihlbeutel oder das Beuteltuch stauben, Schmeller-Frommann I. 305, kjer se uči „dass das Verbum iiberhaupt von Bet (tel herstamme ist minder glaublich, als das Umgekehrte." P&lčnik,-«, s. m., češulj pri ajdi, Rispe: ,Letos ima ajde velike palčnike' (Temljine). — Podstava je pahc® Daumen; prim. palčnik gorenji krajši rogelj na senenih vilah. P&sti, pasem, v. ipf., iskati koga, gledati, kako bi se ga našlo (Temljine); kokoš pasti paziti kam hodi jajca nest; tatvine sumnega človeka pasejo strogo pazijo nanj, da ga zasačijo (Otaleže). — Naš pomen besede pasti bi se strinjal s pomenom korena, katerega so bili etimologi prej nastavili za to besedo, spek'; ali dvojiti se sme, da bi ta pomen bil prvoten, mariveč se mi zdi, da se je še le kesno razvil iz pomena ,weiden', das Vieh hiiten, machen, dass es fresse, ihm nachgehen. Prim. Zubatega sestavek ,Slavisch pasti' v Archivu XIII. 478 ns. — V Temljinah govore tudi: mogle se pasejo, dolgočasno se vlačijo o deževnih dneh po nebu, kar je seveda samo tropa in brez vsake bajeslovne važnosti. P4šten,-š, stsl. pazitb Weideplatz (Et. Wtb. 411: živ-.). Peč, peča, s. m., skrb sitnost, delo, Plage (Temljine). Koren pek (Et. Wtb. 237): stsl. r. pečalo Kummer, Sorge, nsl. peča Gram, č. peče, dol.-srb. pječa, br. peča itd. Pečk4ti,-am, v. ipf., mrviti (Temljine). — Prim. nsl. pečkdti repo ribati preveč na drobno (Let. 1880. 167); prim. o tem mojo opomnjo v Archivu XII. 463 pod besedo pdčkatb. Pepelnjžk,-«, s. m., prostor, kamor devajo^ pepel (Temljine) ; na Cerkljanskem izgovarjajo pzpiicndk. Na Krasu se isti prostor imenuje popoumk. Murko in Janežič imata pepelnik Aschenbehaltnis. Perilnik,-«, s. m., kamen ali ploh, na katerem perejo, Wasch-brett, Waschblock (Temljine, Cerkljansko). Tudi na Krasu je periivhik kamen, na katerem perejo (Morphologie 38); izpod psriwnika prinaša babica novorojene otroke. Guts-mann 532 pozna perilnik, periunik v pomenu ,Waschbloi-Bengel' (perača), Murko pa v pomeni ,Wascher'. Perčt,-«, s. m , (izgov. pzrdivt), slamnata streha ob straneh (Temljine). — Prim. nsl. perot f., Fliigel (Murko); vendar je lehko tudi tujka (ou> kaže na to). Pest,-/, s. f., povezana slama za perot (Temljine, Cerkljansko). — Stsl. pesti,.. Pitati-am, v. ipf., licitieren, steigern, isto kar dražiti (gl. te besede) ali na dražbi rasti (Ljubušnje). Iz nemškega bieten anbieten, darreichen, einen Einsatz thun. Pivka,-e, s. f., pika, bolezen, ki se naredi kokošim na jeziku, der Pipps (Temljine). To besedo ima sicer že Gutsmann 217; omenjam jo v spričevalo, da res v narodu živi. Tudi Ja-nežičeva pivka Heiserkeit ni nič drugega. — Prim. Et. Wtb. 247: „pipka bolg., p. pi/pec, mr. pypec, pypoti>, br. pypto č. tipec, r. tipam .... stvn. pfiffiz, lat. pituita." — „Den Pipps reissen" prelaga Cigale ,kokoši piko dreti', v Temljinah pa piko z iglo snemajo. Pivka je iz pipka, odkoder je tudi pika. t Pisan, adj., lep, schon: pisan čas, lep čas (Temljine). — Kakor znano, je pisan bunt, vielfarbig; pisane stvari, pisana oblačila itd. se Slovencu in tudi dragim Slovanom res zde lepa nasproti enobarevnim. Piščiti se, opiščiti se, v. ipf., ozir. pf., po bolezni se bivši me-ri hurčki (oprišči) olupijo in odpadejo (Temljine). Na Cerkljanskem pravijo pišt, ss j tvzpišlu dozorelo je (o opriščih); moja priča je izgovarjala i, kar bi zahtevalo v knjižni pisavi e. Pl&st,-f, s. f., plast sena, Buschel Heu, plast volne (Temljine); v Otaležah: kar se z eno roko zagrabi. — Prim. plastovati Heu aufschichten (Murko), plast kleiner Heuhaufen (Et. Wtb. 248: plasttl). Platnice, platnic, s. f. pl., prtenice, hlače iz domačega platna (Temljine, Cerkljansko). Skrajšano iz platnenice. Pleče, plečeta, s. n , sprednja noga prašičeva (Tolminsko). Murko ima pliice Schulterblatt, Schinken. Prim. r. pleča Vordertheil des geschlachteten Viehes." Stsl. plešte humerus. Plčna,-e, s. f., stran strehe (Temljine). Podstava bo plenu 1. v Et. Wtb. 250. Plešč&ti, pleščim, v. ipf., težiti: sšči ms es driickt mich (Temljine). Erjavec piše v Let. 1882 83, 223 plešiti: „plešf me v želodci, ako sem namreč jel mnogo sadja, izvlasti grozdja (Sv. Križ vipavski " Plevnica,-«, s. f., Strohsack des Bettes (Temljine); na Cerkljanskem ptiicnca mit Streu gefullte Matratze. Janežič in Murko imata to besedo v prvem pomenu: mit Streu ge-fiilltes Unterbett statt der Matratze. Ploh,-a, s. m., deščica, Brettchen (Temljine), na Krasu je ploh debela deska (manjša je žaganica). S pomenom temeljske besede se strinja nsl. ploh langes, diinnes Holzstiick (v Et. Wtb. 251). Beseda je nemška, kakor tudi kranjska navada, da ploh vlečejo (Prim. tirolski blochzielien, Zingerle, Sitten, Brauche etc. des Tiroler Volkes 84). P16tar,-ja, s. m., svinjski mehur za tobak (Temljine). Bav. die Blatter: e"* Saublada' (Schweinsblase) ist der beliebteste und wohlfeilste Geldbeutel des Landmanns, Schmeller-Frommann I. 332; tir. blater in der Bedeutung von blase vesica: die Schweinsblater als Geld- und Tabackbeutel der Landleute, Schopf 44; n.-kor. scliiveinplater vorzugsweise zu Tabackbeuteln vervvandt 29. Plug. V Temljinah razločujejo dve vrsti pluga: plug na Ikz, s katerim orjejo na laz, in pa plug na liho; gl. zgoraj besedi Ibz in liha. Podagra,-e, s. f., les z vejevjem za lonico (glej te besede), za drva itd. (Temljine). — Ta beseda je izprevržena iz * podovra > podvora. Prim. v Let. 1880, 173 iz goriške okolice in s Krasa podvčra, podira rogovila za plug, da gredoč na njivo ali ž njive ne drsi po tleh. Na Krasu se ta priprava imenuje v resnici pod-^udra (Morphologie 62). Gutsmann ima: Stecken podvirk (299); prim. še povSrek Tragstange in navor Hebel (Let. 1880, 173). Vse to spada pod ver-2. v Et. Wtb. 381, 382. Podjemnik,-«, s. m., palica, s katero podpirajo breme (Ljubušnje). Erjavec ima iz Koborida, podjemalnik (Let. 1882 83, 224). Glej spodaj besede podpiralnik. Podjčti, podjamem, v. pf., zarobiti (Koborid). Erjavec ima iz soške doline pojeti, pojdmem všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila, rekše, predolga ali preširoka (Let. 1882/83, 225). Podgorčti,-/m, v. pf. Če je nebo zvečer močno rudeče, pravijo: nebo je podgorelo (Temljine). Podkovati k6nja je v Temljinah toliko, kakor obdarovati koga z denarjem, Jemanden mit Geld beschenken. Podlasnlki,-(w, s. m. pl., majhni lasje, zlasti po tilniku (vratu) (Temljine). — Že Gutsmann ima 184 pod Milchbart, Milch-haare: podlasci. Podpirilnik,-o, s. m., palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu (Temljine). Podstava je podpiralo Stiitze (Janežič). Glej zgoraj besede podjemnik. Podrčzica,-«, s. f., podrezica se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi (Temljine). — Podstava podrez Schnitt von unten (Janežič, Murko). Glej besede hromota. Podstrčšina,-e, s. f., bruno po vrhu zida, da se na nje naslonijo ,glajti', die Mauerbank (Temljine). — Janežič pozna pod-strisina Unterdachboden, kar je v Temljinah in sploh na Tolminskem ,na izbi' (fspi, j&zbi). Podščetfna,-e, s. f., poščetina, majhni studenci, ki močijo zemljo, posebno na travnikih (Temljine). Koren je sbk stsl. svcati mingere, prim. nemški seichen harnen in sickern, Et. Wtb. 336 in Kluge, Etymologisches Worterbuch der deutschen Sprache pod besedo seichen. Podžlla,-e, s. f., železen drog pri podvozu (podelu), ki je ob enem tudi za os (Temljine). — Erjavec ima podšfl (m.) s Ponikev na Št. Vidski gori v pomenu ,oplen' (Let. 1880, 173). Čakavščina pozna žil in zda, Nemanic II. 65, 21. Pogamja,-ti, s. f., neredno, malopridno ravnanje, življenje in gospodarstvo: ,pri ti hiši je strašna pogamja' (Ipavska dolina). — Podstava je pogan paganus. Pog6dež,-«; s. m., kar si kedo na skrivnem dobrega skuha (Temljine). Erjavec ima v Let. 1880, 174 z Banjšic po-godelj -dlja v istem pomenu. Pogčn (izgovarja se pafiidn), -a, s. m., les, na katerega tolčejo, nabivajo sodarji, da poganja obroče (Temljine). Murko in Janežič poznata pogonec ein Fassbinder\verkzeug. Poguzniti se, -em, v. pf., podrsniti se, zdrsniti se (Ljubušnje.) Prim. zgoraj besedo guzati se. Pohreniti,-em, v. pf., strditi se, erstarren: žoivč (Sulz) pohriine (Temljine) Erjavec ima iz Podkrncev pohrčniti se (Let. 1880, 174). Koren je krep: stsl. iskrepnati erstarren (Et. Wtb. 139). Pojčti, pojdmem, v. pf., dobro skočiti, einen tiichtigen Sprung thun (n. pr. črez kak jarek) (Temljine). Pok&ljati se,-am, v. pf., kaniti: tinta se pokalja, kadar je pade en kanec (Ljubušnje). Erjavec pozna v Let. 1880, 174 izpod Krna: pokdljati in kdljati pomazati, grdo pisati. Podstava je kal blato. Pokr^pnik,-«, s. m., kruh v kožici pečen (Temljine). Podstava je krepa poleg črepa. Gartner v oceni moje razprave „Zur Kenntnis der slavischen Elemente im friaulischen Wort-schatze", objavljeni v Literaturblatt fiir germanische und romanische Philologie 1890 Nr. 11, piše med drugim: „gegen eine Entlehnung (des friaul. crepe) aus dem Slavischen spricht die weite Verbreitung dieser Worter auf romanischen Boden und der Umstand, das keine slavische Form mit k statt c vorliegt." V naši besedi bi torej imeli zahtevani k namesto č, vendar se mi krepa sedaj nikakor ne vidi domača. Prim. zgoraj čepa, črepa. Poldrugec,^-gca, s. m., (izgovarja se powdriijc), neki žrebelj, imenovan tako po svoji velikosti, ker je poldrugi palec dolg (Temljine). Enako je narejeno srb. podrug anderthalb Mann gross, sesquihomo, podrugovic der Sohn eines podrug, kakor se je zval tudi neki Vukov pevec narodnih pesmi. Pollzek,-zka, lahka jed, ki malo zaleže (Temljine). Podstava liz (Et. Wtb. 171). Položina,-e, s. f., v Temljinah majhna ravnina v bregu, Terrasse: poleg polog (paldh) in položil (palaši), kar ima že Erjavec v Letopisu 1880, 175 izPodkrncev: Levstik to tam prav razlaga iz stsl. pologa obliquus. Polovnica,-?, s. f., v Temljinah mera 4 bokalov; to je na Cerkljanskem czkrtnica (cetrtnica), polomica pa meri tam osem bokalov. Ponujati besedo komu, če kedo ne mara govoriti, siliti ga, da bi izpregovoril (Temljine). — Prim. nsl. nuditi nothigen, anbieten. Popravlj&lka.-e, s. f., shod pred ženitvo, da se pomenijo, ako bi še bilo treba kaj popraviti ali prenarediti (Temljine). Erjavec pozna izpod Krna v Let. 1880, 175: popravljulka pojedina teden dm po svatbi; vtem poslednjem pomenu je beseda znana tudi na Cerldjanskem: papraioldivha. Porezilnik,-«, s. m., orodje sodarjev, katero se prime na obeh konceh, da se ž njim kaj porezuje (Temljine). Drugod je to orodje imenovano samo rezilnih (na Cerkljanskem Yz\wnk). Posevčnik,-", s. m., Brot aus dem Nachmehl (Temljine). Erjavec ima v Let. 1880, 176 izpod Krna posevki otrobi (Ipavska dolina, Lašče) in posevnik slab kruh, kruh od posej ali otrobov. Čakavščina pozna posiji (t. j. *posčje) furfur, Nemanic II. 44. Poščetlna,-*, s. f., kraj, kjer voda moči (Temljine). Prim. zgoraj podšcetina. PoMnjen,-ena,-eno, partic., potuhnjen, tiickisch, ein Duckmauser (Temljine). Erjavec pozna pošinen v pomenu sključen, grbast (Let. 1880, 176); iz tega pomena še le se je razvil pomen ,potuhnjen'. _ Podstava je šib-2. (Et. Wtb. 339.) Pošten, poštena (izg. pašthn), s. m., der Blutsturz (Temljine). Temna beseda. Pot. 1. S poti govoriti motiti se, blesti, irre reden (Temljine). — 2. S potjo allsogleich, schnell; zugleich (Temljine). Potrndti,-««?, v. pf., pobiti, polomiti, zusammenhauen (Temljine.) Koren je ter reiben, brecheln, treten (Et. Wtb. 352). Pr&ti se, p&rjem se, v. ipf., tkanina se porje, trga se po niti (Temljine). Prim. Et. Wtb. 258: por. Naši slovenščini rabi sedaj navadno parati. Pravica,-s, s. f., 1. Certificat, Bestatigung, Licenz (Cerkljansko). — 2. Pravico ubiti annullieren (Temljine). 3. Pravica je: sodišče in pravdanje mnogo požre, mnogo stane: rajši se poravnaj va, da ne bo pravica jedla (Temljine). Pr&vca.-e, v. f., Marchen, Erzahlung, pravljica (sploh po Goriškem), na Cerkljanskem pravijo prdjzrca. Prda,-e, s. f., obleka, ki jo za nevesto neso na dan poroke (Temljine). — Iz n. Biirde? Prdish, prdhha, s. m, živalski mehur, Thierblase (Temljine). — Knjižna oblika bi bila phlih ali prduh; koren je perd, nsl. prdeti pedere itd. (Et. Wtb.), ker tak mehur otroci napihujejo in sedajo nanj, da zaprti zrak šume gre iz njega. Prdih je tudi priimek. Prebit,-a,-o, adj., verwiinscht, verflucht; prebito malo verflucht ■vvenig, ,verflixt \venig1 (Temljine). — To je samo evfemizem namesto preklet. Prečno,-a, s. n., pod vozom viseča priprava, da kaj vanjo de-nejo (Črni vrh). — Podstava je preko, prečen queriiber (Janežič), ker ta priprava visi spodaj poprek voza med prednjim in zadnjim podelom. Pregrad,-a, s. m., predal v štacuni ali na kašči (v žitnici) za vsako žito posebe (Temljine); na Cerkljanskem pri f rada, s. f., ein Tieffach vom Getreidespeicher. Erjavec ima iz Stopic v Let. 1880, 177 pregrad stena ali pretin pri orehu, jabolku, Scheidewand; pregraja Scheidewand (Janežič), v hlevu prostor pregrajen, v katerem je tele (Lašče, Let. 1. c). Prehitevati,-aw, v. ipf, prehitro iti, zu schnell laufen, vorlaufen : ura prehiteva (Temljine). Prekleti, prekoljem, (izgovarja se prklati), v. pf. Če živina nima nevarne bolezni, ako se n. pr. kaj polomi, prekoljejo (za-koljejo) jo, da imajo od nje vsaj meso, ker ni upanja, da bi ozdravela (Temljine). Prelet6ti,-«'w, v. pf., jeklo preleti, to je pokne ali postane ple-nivo, briichig werden (Temljine). Presahel, presahla,-o, part., lešnik, oreh je presahel t. j. ima le majhno in malo vredno jederce (Temljine). Koren je suh: stsl. szhnati trocken werden, sMb sarmenta (Et. Wtb. 333: such). Presčvki,-oy, s. m. pl., turščični otrobi; sploh kar se domš, preseje (Temljine). Janežič pozna preshek m. Kleie, Erjavec pa ima iz Malhinja prosevke, prosčvek -. „kar so otrobi pri pšenici, to so prosevki pri pirjevici in pri ječmenu" (Let. 1882/83, 232). V Malhinji gotovo ne govore pro-ampak pre-. Prim. zgoraj posevčnik. Presuniti,-«em, v. pf.: glej da ne boš otroka presunila, t. j. glej, da se v njem kaj ne izprevrže (Temljine). Koren su-2. (Et. Wtb. 328). Prešk&ljit, t. j. preškaljati-am, v. pf., prepereti verwittern (Temljine). — Koren je skel-1. spalten, sich spalten: nsl. skala assula tenuis, rupes, ščalja Splitter, s. skalje Holzabfalle, p. skatka (\vior) Splitter, mr. skal'a coll. Felsstiicke (Et. Wtb. 298). Pretvarjati se,-am, v. ipf., pačiti se, spakovati se, Gesichter schneiden (Temljine); na Cerkljanskem izgovarjajo prz-kioarjzt sz — Podstava tvoru 1.: prim s utvora, utvara Ge-spenst, č. potvora Missgeburt, pretvdrka Maske, p. potivora Missgeburt, mr. potvor Ungeheuer (Et. Wtb. 366). Previv&lnice (izgov. prvivdwncs),-nic, s. f. pl., neka naprava pri statvah (Temljine). — Podstava prerivati, previjati iiber-wickeln. Preženek,-w/.Tf (izg. przzank), s. m , prepir, pričkanje, Zank, Streit (Temljine). Prim. gnati se zanken, streiten (mit Worten). Pridevek,-i/i«, s. m., (izgov. prdawk), kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Zugabe, Zuschuss (Temljine); isto je postrojba pod Krnom: „dar, ki ga po dovršenem delu da gospodar delavcem, navadno kruh, sir ali kaj ta-cega" (Let. 1880, 176). Pridigar,-a>7'a, s. m., prigrad, pri stožji podpora, glej besede stožje (Temljine). Najbrž pokvarjeno iz prigrad. Pr idej d ti si, pridenem si, v. ipf., sich helfen, pomagati si (Temljine). Pridružnica,-e, s. f., podružnica, Filiale (Temljine). Prim. pridružiti beigesellen (Janežič); pridmg in pridruga Ehemann, Ehefrau (Letopis 1882/83, 231). Pripenjati,^-am, v. ipf., kleti, fluchen (Temljine). Evfemizem za preklinjati. Pritisk&lka,-e, s. f., lata, ki jo privežejo na slamnato streho, da slama trdno leži (Temljine, Otaleže [prtiskaivka]). Pritlsnjen,-a,-o, adj., prismojen, trapast, hirnverbrannt, dumm (Ben. Slovenci). Pri ver uh ,-a, s. m., (izg. prvzruh) devetogub, Psalter, Blatter-magen (Temljine). — Prim. Erjavčevo opomnjo k besedi priseznik v Let. 1880, 178: „tako se v šali imenuje devetogub in zatd, ker vele, da je prisegel, da ga živ krst nikdar čisto ne opere (Vršno)". Od ,pri veri (moji)? Ti razlagi bi se lahko pritrdilo, ali moti me nsl. prebiravnik Blatter-magen: *preberuh in priveruh bi se v Temljinah glasila enako: prvzruh. — Ker že govorim o priveruhu in prisež-niku, povem naj še, da Gorjani v tolminskih hribih ne pravijo, kadar se rote, ,pri moji veri, pri moji duši', ampak ,pri njega veri, pri njega duši', in to iz popolnoma razumljivega vzroka, češ, tako se ognejo nevarnosti, škodovati svoji duši. Prčdnik,-«, s. m., proden, okrogel kamen, Rollstein, Flusstein (Temljine). Cigale pozna brodni kamen, Janežič prodec kleiner Schoder. — Podstava je pradi ,urspriinglich wohl Sand' (Et. Wtb. 265). Prosenčljiv, adj., ikrast, trihinast, črviv, milbig, trichinos (Temljine). Prtiti se, -im, v. ipf., napenjati se, težko delati sich anstrengen (Temljine). Erjavec pozna prtiti se, Let. 1882/83, 232. PrI.sno mleko, sveže mleko, frisch gemolkene Milch (Temljine). Prim. nsl. presen ungekocht, frisch; čak. preshn, presno crudus; bolg. presno mlčko (Et. Wtb. 263: preslnu). Erjavec piše v Let. 1882/83, 231: „pričen, -ena, -o; ta beseda rabi samo za mleko: ,prično mleko' frisch gemolkene Milch (Bole): podstava priča die Gegenwart, pričujoč gegen-\vartig." Pričen je iz presen. Pukati,-am, v. ipf., (nogovico) razpletati, po malem razdevati, auftrennen (Temljine); na Cerkljanskem je puhat zupfen, nsl. puhati ausreissen (Et. Wtb. 267). Puliti,-««, v. ipf., pri žrebanji vleči klinčke (Temljine), nsl. puliti ausreissen, ausraffen (Janežič). Puta,-e, s f., ne pomenja v Temljinah samo ,kokoš', ampak tudi .orehovo jederce'. Pomni, da na Cerkljanskem imenujejo ,pol jederca orehovega' ciba (kokoš) in da čak. lcoka pomenja poleg .gallina glociens' tudi ,nucleus' (iz ben. coca gallina, Boerio 174), Nemanic II. 19. Kar se tiče besede ciba, ki se govori po Goriškem sploh, prim bav. zib, zib! zibe, zibd-l! zibala! Lockruf gegen Hausgefliigel; das Ziba-l zahmes Stiick Gefliigel; Ziberh junges Hiihnchen, Schmeller-Frommann II. 1075. Pisca.-?, s. f., Falle fiir Ratten; Stiefelknecht (Temljine). Erjavec pozna ,podpesica neka naprava v ptičjo lov' Letopis 1882/83, 224. Prim. pusn- v Et. Wtb. 267. R&jda,-e; s. f., Serpentine (Temljine). To je mlajša oblika besede ri^n, o kateri glej mojo opomnjo v Archivu XII. 467. R&jmar,-r/tt, s. m., puševnik, Ladestock (Temljine). — Nsl. rajmati, narajmati in Ordnung bringen, passend zubereiten, vorbereiten. Janežič pozna narajmati zufallig antreffen; -koga auf Jemanden stosen; -se zufallig gesehehen. Gutsmann ima 539: raima fe es schickt sich. Iz nemškega ,es reimt sich' es passt, tir. Dein gsang reimt sich als ein Haspel in den Sack, wie man sonst sagt, ein Ding reime sich (passe) wie die Faust aufs Auge, Schopf 546; kor.-n. reimin, reim ~ passen, sich fiigen, gireimt was sich schickt, passt 206. Ras6ha,-c, s. f., močna dvovejnata palica (vile), s katero prijemajo trnje (Temljine). Na Cerkljanskem je rasudha del dreva tam, kjer se veje delijo; Janežič pozna rasohe Heu-gabel (plural pač po analogiji besede vile). Ravn&ti,-«/«, v. ipf., delati, machen, treiben: kaj ravnaš ? \vas treibst du? (Tolminsko). Taista beseda pomenja po vsem Goriškem: čistiti žito, poleg obravnavati. Na Krasu ima poleg tega pomen ,halten, nahren, ziichten': koliko živine ravnate? wieviel Stiick Vieh haltet ihr? Ta pomen je znan že Alaziji da Sommaripa: nodrire rounat (66 a). Razgov4rjati,-«m, v. ipf., zagovarjati koga (Istra). Razhodlti se, razhddim se, v. pf., sprehoditi se, sich ergehen (Istra). RecljAnje,-a, s. n. coll., (izgov. rzcldjm) drobna repa, drobno korenje (Hudojužna), prav za prav repa, korenje, obstoječa samo iz recljev, pecljem sadja podobnih korenov. Ropalo,-«, s. n., držalo pri ponvi, korci, Stiel (Temljine). — Podstava. rempi 2: rep Schwanz, č. fap Loffelstiel. (Et. Wtb. 275). Ribast. adj., gestreift, progast, rižast (Temljine). Odkod? Risa,-«, s. f., črta, raza, poteza, Strich (Temljine); nsl. risati zeichnen itd. iz stvn. rlzzan (Et. Wtb. 279: risa-). Robk&nec,-wc«, s. m., oreh brez oblatovja (zelene lupine); oreh z oblatovjem se imenuje oblatovec (Temljine). — Prim. mojo opomnjo v „Ljublj. Zvonu" IX. 293 pod besedo rofkati; rudbkajnz orehova lupina (pri Fari); čak. rabah nux matura, gen. rubka, Nemanic I. 26. Podstava je rombu: stsl. rabo pannus robec Ttichel, robaca Hemd (Et. Wtb. 281). R6gel, rogla, s. m., (izgov. rogu, ragla), isto kar vogel, ogel, Ecke (Temljine, Cerkljansko). — Prim. č. roli Ecke; naša beseda je torej iz rog narejena se sufiksom lb po analogiji besede ogel (agh). Rov&ti se, riijem se, v ipf., coitum appetere (de equis): kobila se ruje (Temljine). — Stsl. rzvati evellere, ruvanb lucta, nsl. rvati se luctari, č. rvdti se sich raufen (Et. Wtb. 283: ru 2.). Rož&nec,-nc«, s. m., okvir okoli vrat (Temljine), tudi na Cerkljanskem je raždnc Thtirrahmen; Erjavec pa ima iz Tolminskega v Let. 1880, 183 samo pomen .Thiirpfosten, podboj'. Beseda se mi zdi samo po narodni etimologiji naslonjena na besedo roža; podstava ji bo pač nsl. reža, rega Spalte, stsl. regnati hiscere. torej bi bil rožanec to, kar je okrog reze, vhoda v hišo ali v kako drugo mest-nost (Et. Wtb. 276: reng). Rožanica,-e, s. f., 1) očesna bolezen pri mladih prašičih; neka mrena (Temljine). Prim. roženica cornea, Hornhaut. — 2) kost, na katero je nataknjen rog nekih živali. Erjavec pozna iz Bolca rožnlca Stirnzapfen (Let. 1882/83, 236). Iz roženica. Rucelj, rucelja, s. m., držalo na konci kosišča. Sredi kosišča je pestnik, kar ima že Erjavec (Temljine). Vodnik pozna rucelj v pomenu Handhabe an der Weberlade, srbščina pa rucelj (u Srijemu) na kosištu onaj drščic što se drži rukom za njega kad se kosi, Sensengriff (Karadžic pod besedo babak). Podstava je raka, roka. S&dlo,-«, s. n., mast (Ljubušnje). Stsl. nsl. bolg. srb. salo adeps. Ohranila se je torej v naši besedi glasovna skupina dl, kakor še večkrat sicer krog Koborida in dalje po soški dolini proti Koroškemu. Sagr&ti se, am se, v. pf., upati se, tvegati, sich trauen, wagen: On se ne sagra er traut sich nicht (Temljine). Temna beseda. S&mec,-mc«, s. m., polovica (ena stran) stoga ali kozolca s6 streho. Stog ima po dva in dva stebra, samec pa samo po enega (Temljine). V Otaležah imenujejo to kazlauuh ali kaza (kozlovisce, koza). Samobfčen,-ČH«,-č«o, adj., sebičen, samogolt, selbstsiichtig (Temljine). Čudna spojenka! Prvi del samo je od samz, drugi del bičen pa konec besede sebičen, kakor bi bila tudi ta beseda zložena (se bičen namesto seb-ič-en). S&pnica,-e, s. f., Luftrohre, dušnik (Temljine). Podstava je sapa Athem. Sitnost prodajati, siten biti, lastig fallen, seckieren (Temljine). Sklednik,-«, s. m., naprava na zidu ali v zidu, da tam hranijo sklede (Temljine, Cerkljansko, Kras). Janežič ima skleinjak Schiisselkorb, Schusselgestell, Cigale pozna sklednik v pomenu „osušivna(!) ali ocejavna polica za sklede" (II. 1427). Skor&čnikar,-«/;/«, s. m., človek razkoračenih nog, sabelbei-niger Mensch, O-beiniger Mensch (Temljine). — Podstava korak. Skorič, skoriča, s. m., (izg. skarč), iz lubja narejena priprava za smolo itd., Rindkorbel (Temljine). Na Cerkljanskem je škurta posoda iz smrekovega lubja za borovnice. Podstava je skora Rinde (Et. Wtb. 302). Skrinji,-e« s. m. pl., čeljust, Kinnlade (Temljine). Druge oblike te besede pozna Erjavec: skranj f., skrdnja f. (Let. 1880, 186, 187) in skrdnje f. pl., sence (Let. 1882/83, 237); Janežič pa ima skr&nja f. Kinn, skrdnjišce Kinnlade, Kinn-backe. Glej Et. Wt'b. 302: skornija. Skulica,-e, s. f., majhen tvor, kleiner Abscess (Temljine). Prim. mojo razlago besede skula v Ljublj. Zvonu IX. 293, 294. Na tamkaj naposled omenjeni srvn. besedi schule, schule Maulkrankheit der Pferde sloni koroški šuela Mundfaule (Gutsmann 191). Slik,-«, s. m., stranica pri lesi (Temljine). Iz s-bvlal-b. S16jen, sl6jna,-o, adj., po nekem vetru, burji posušen: ,po tem vetru je vse slojno, t. j. tako suho, da se lomi (Ljubušnje). Erjavec pozna sloj suh veter; veter, ki suši (Krn), smajen, smejen sehr trocken (Let. 1880, 188). Ako še pristavim, da se na Cerkljanskem govori še smojnast (kar izgovarjajo smajnast): seno, detelja je smojnasto, smojnasta, kadar ju suh veter tako osmodi, da se lomita — razvideti ne bo težko, da je Levstikova etimologija v Let. 1. c. sloj-zloj-znoj brez vsake podlage. Sloj stoji namesto smoj, smod iz korena sved, smtjd, stsl. prisvedati torrefieri, prismaditi torrefacere, nsl. smoditi sengen (Et. Wtb. 329: svend-). Smajen je goriški izgovor besede smejen, kjer stoji e za stsl. ft: *smeždont>, kakor past za pest-pest/, itd. Sloves reči, povedati, mit Respect zu sagen (Ljubušnje). — Na Kranjskem je sloves Ruf (Lesar). Naša beseda kaže sorodstvo z besedo sloboda svoboda; slobodo vzeti, na Oger-skem slobo, slovo vzeti Abschied nehmen; Megiser ima s slovesom cum venia: prim. lat. cum bona venia, sit venia verbo mit giitiger Erlaubnis (Et. Wtb. 331 ns.: svu). Slugary«r/'a, s. m., slinar (Temljine). — Erjavec ima iz Cerknega v Letopisu 1882/83, 285: sluga limax cinereoniger die Nacktschnecke. Prim. še nsl. slug Schnecke ohne Ge-hause v Et. Wtb. 308, kjer se te besede spravljajo v zvezo se stsl. služb pituita, squama. Sltiža,-e, s- f., služabnica, Dienerin (Temljine). Narejeno iz slug-ja kakor druza iz drug-ja. Smetnica,-^ s. f., posoda, v katero se spravljajo smeti, Kehricht-behaltnis, (Temljine). Et. Wtb. 194: met 2. Sned,-«, s. f., snederija, s. f., kjer vse zapravijo in snedo (Temljine). Kar se tiče sufiksa druge besede, primerjati je srvn. vrezzerle Fresserei. S6dati,-«m, v. ipf., uganovati, ali je število kake stvari lih ali sodev (Temljine): sodčv (Et. Wtb. 43: de-1.). Sonce te bo videlo, pravijo, kadar zelo pripeka, t. j. peklo te bo (Temljine). Solzica,-«, s. f., šmarnica, Maiblume (Convallaria maialis) (Ko-boridsko). Nekod pravijo tem cveticam tudi Device Marije solzice. Cvčt je kaplji (solzi) podoben. Sčplovnik (izgovarja se sdploivnk), -a, s. m., isto kar oplen pri vozu (Temljine). Iz so-oplenovnik. Sp&hniti (roko, nogo), spdhnem, v. pf., izviniti, če skoči iz člena, verrenken (Tolminsko). Janežič ima izpahniti hinauswerfen; Miklošič pozna spah Verrenkung (Et. Wtb. 270: pich). Spasti se, spiisem, v. pf., nad kom: maščevati se mu, znesti se nad njim, sich rachen, seinen Zorn an Jemanden auslassen : ss j s spasu nad nšm (Temljine). Podstava pasti, pasem. Sp&lka (spdvka),-e, s. f., sredstvo, po katerem se dobro spi, Schlafmittel (Temljine). Spl&titi,-Mw, v. pf., razkrojiti, precepiti oreh (Ljubušnje). Nsl. platiti spalten (Et. Wtb. 249: platu 3). Spozn&njce,-a, s. n., za spoznanjce je veči ali manjši, t j. le malo, tako malo je veči ali manjši, da je komaj spoznati (Temljine). Primeri, da bi pomanjševalni suflks ioce nastopil na glagolščak, so jako redki; navadno je glagolščak v takih primerih že postal konkretno ime n. pr.: stsl. imeni) ce merces, posulanijce epistola; nsl. žganjce iz žganijce Branntwein, r. svidamice conventus, šivlemice vita. Spr&vnik,-«, s. m., mlekar v planinskem stanu, der Melker (Ljubušnje). Cf. spravnim Vorrathskammer, pa tudi sprava Lab. Spržčti,-"«, v. pf., sprahneti, spremeniti se v prah, zu Staub werden (sosebno o mesenfni) (Temljine). Erjavec pozna z Vršna sprzlv črvi v ali črvojedinast (oreh ali lešnik; Letopis 1880, 190). Koren je perg, soroden s korenom perch: sprhnoti vermodern, prhojedina vermiculatio (Et. Wtb. 241) Sprželj,-«, s. m., mrčes, Insect (Temljine). Ako ne spada k spredaj imenovanemu korenu, primerjati bi se dalo srb. pregalj Kasemade od kor. preng (Et. Wtb. 262). Srčno zelje, sfenega zilja, Melissa officinalis, Melisse (Temljine); na. Krasu je srčno zelje Krausemiinze (Mentha erispa). Sremčav, adj. (izgovarja se srznlhiv); sreničav je drev, če mu lub poči od mraza ali preobilega soka, pa da mu nastala rana zopet zaraste (Ljubušnje). Podstava je sren Reif, Harsch, der erste Schnee, gefrorner Schnee, srenj Schnee -kruste, (pr. Ljublj. Zvon IX. 294; Et. Wtb. 294: sernu). Stšlj, adv., pičlo, pičla mera (Temljine). Iz laškega sottile sub-tilis. Kraševci poznajo za pičlo mero drugo laško tujko: skHf scarso. St6jček,;/č&a, s. m., (izgovarja se stajčk), pletenioa z lesenim dnom, v katero bero sadje (Temljine); na Cerkljanskem bzrhc, bzrack. St6žje,-a, s, n., močan kol, spodaj ošpičen, zabit v tla; rabi se pri kopah (Temljine). Erjavec ima s Tolminskega v Letopisu 1882/83, 241: stežje s. n., kol sredi stoga die Schoberstange. Okrog stožja so pridigarji (gl. te besede), da stožje trdneje stoji, (pod Krnom se imenujejo te podpore stogi, Let. 1882/83, 242). Podstava stogu (Et. Wtb. 323). StrAnski (izgovarja se strdjnšč), adv., po strani: strdjnšč huod po strani hodi (Temljine). Strčbi,-ot>, s. m. pl., prav za prav iztrebi, die Nachgeburt, die Saubere (Temljine). Janežič pozna strebine; gl. besede otrebki. StreMlica-e, s. f., poleg striharica-. „ker je rada v slamnatih strehah", Forficula auricularia, Ohrwurm (Temljine). Besedo striharica v istem pomenu pozna tudi Erjavec izpod Krna v Let. 1880, 132. V Cerknem pravijo strlyalca, v Otaležah štrigalca; tudi Janežič pozna strigalica Ohrwurm. Podstava besede strigalica je *strigalo das Scheerinstru-ment, škarje, po katerih ima ista žival tudi ime škarjica, prim. lat. forficula od forfex škarje. S temi besedami se strehdlica skoraj popolnoma strinja: e se izgovarja kot i in tudi 7 ni daleč narazen od glasu h. Od strihalce do strihalce torej ni dolga pot, in da si je narod iz strihalce napravil striharco, ker je rada v slamnatih ,strihah', razumeti je lehko, če pomislimo, da je pozabil, kaj je bil te besede prvotni pomen. Ta žival ima še tale imena: strgulja (Ponikve na Št. Vidski gori), struglja (v Laščah; Let. 1879, 132); kleščarica (gor. okol., Let- iŠ75, 223); štrigla in štrigla-vica (Janežič). Strela je ognjena, če užge, vodena, če ne užge (Temljine). Str6jec, strojca, s. m., strojar, Gerber (Temljine). Te besede omenjam za to, ker sta jo Cigale in Janežič, dasi je bila že Murku znana, iz svojih slovarjev izpustila; tudi Bar-tlova izdaja Janežičevega nemško-slov. slovarja je nima, in vendar je bolj slovanskega lica od besede strojar, dasi je ta bolj znana. Strčp, strdpa, s. n., oder pri strehi, der Dachstuhl (Temljine). Prim. nsl. strop Zimmerdecke, laquear; stsl., br. stropi tectum, vr. strop\> Dach, Raum unter dem Dache (Et. Wtb. 326: stropu). Stuliti,-/m, v. pf., skrčiti, zusammenziehen (Temljine). Janežič pozna tuliti se schrumpfen, stuliti se zusammenschrumpfen. Na Cerkljanskem govore patullt se (potuliti se) sich ducken, Erjavec ima v Let. 1880, 178 prituliti se sich ducken, sich an Jemanden anschmiegen, čemur Levstik v Let. 1882/83, 259 prav primerja gor.-srb. t ulic, schmiegen, tulic so, sich biicken. Prim. še r. sutulgj gebiickt, stsl. zatuliti abscondere (Et. Wtb. 356: tuli- 1.). Suha gripa: vzdevek pijancu, ki nima nikoli dovolj, čegar grlo je vedno suho (Temljine). Š£tora,-e, s. f., kramarski štant, Marktstand (Ljubušnje). Sicer je ta beseda v slovenščini moškega spola šator, šotor. Po izviru je turško-arabska, prim. Tiirkisch I. H. 34, I. N. 19, II. N. 92 pod cader Zelt. Ščenec, ščenca, s. m.; moj svedok ni vedel, kaj to pomeni, ker se sliši samo rek: kakor ščenec je zelen. — Stsl. štenbcb je das Junge (Et. Wtb. 342: šten), pa ne vem, ali bo kaj v sorodu z našo besedo. * Gušterbcb kuščer bi ugajalo, pa n namesto r ostane nerazložen. Ščrkavec,-vca, s. m., beli hišni ščurek, tako imenovan zato, ker ščrka. — Šcf-kati škripati, einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben (Let. 1880, 193). ŠčAkati,-«/k, v. ipf., po malem rezati, rezljati (Temljine). Temna beseda. Ščurkov skedenj, neka izgrača, zložena iz tako-le izrezanih stane votlina, kamor se vtakne kamenček, ali kaj enakega, da se ž njim ropota (Temljine).% Šanterija,-«, s. f., izgovarja se sent&rje), daljše citre (Temljine). Na Cerkljanskem imenujejo to glasbilo oprSkelj (ftopriekl) iz n. Hackbrettel. —Šanterija je iz furl. vzprejeto; saltb-i n. m. s alt er i o, strumento musicale di forma trapezoidale con corde metalliche, dalle quali si trae il suono percuoten-dole con due verghette di legno fatte a guisa di piccoli martelli, Pirona 345, kateri na str. 346 omenja tudi obliko santieri, saltieri v pomenu ,abbecedario'. Slpovnik,-«, s. m., obok iz kamena (izgovarja se šipawnk, Temljine). — Iz nemščine: bav. Schivibogen (v nemških slovarjih po Adelungu Sclavibbogen); srvn. siciboge (Schmeller-Frommann II. 615). Šleviti se, -im, v. ipf., kadar se kedo tako žene, da se mu prikazujejo šleve (sline) na ustnih, pravijo šUvi se- živali se šlevijo, kadar jim prihajajo šleve iz gobca, geifern (Temljine). Janežič ima šlčviti so langsam reden, dass einem der Speichel iiber die Lippen herabfliesst. — Pod-stava šleva Speichel je romanskega izvira: ital. scialiva, siliva, šaliva Speichel, ben. šaliva, salivo id., Boerio 594, furl. salive id., Pirona 345. Sp&njga,-e, s. f., pri peči drog pod podom, da se kaj obeša nanj (Temljine). — Prim. die Spangen (Spange ") Querholz, an welches die Langenbaume eines Flosses befestiget sind; in der Lex Baiuu. X. 13 heisst ein verbindender Balken im Gebaude spanga, Schmeller-Frommann II. 678; srvn. spange Balken, Riegel, Lexer s. v. Špar6k, špardka, s. m, parobek (Temljine). To je skrajšano iz špardbek, kar se govori v Cerknem, kjer izgovarjajo špa-riiopk; krog Cerknega pa pravijo parudpk. Splevta,-e, s. f., skriljica, ali kar je skrilji podobno (Temljine). — Prim. bav. spleissen (srvn. splizen) spalten; die Spleissen der Lichtspan; die Splette, splete ein durch Spalten ent-standenes grosseres oder kleineres Holzstiick, Schmeller- kosov Frommann II. 694; die Spelte das Spaltstiick oder Scheit eines Holzblocks, Schindel, Splitter, o. c. II. 668; der Spalt, Spdltlein (Spdltl) schindel- oder spantihnlicher Theil eines gespaltenen Holzblocks, o. c. II. 667; der Speidel (Spei'1, Sp&'l) Spreissel, Splitter, Span, speideln in Spreissel spalten, o. c. II. 659; „Speil, Schifer, Spreissel", o. c. II. 662. Nemško-koroški spelte, dim. spčlti Spaltstiick von einem Holzblock, einer Stange; grosser Splitter, 236, kjer poglej tudi, kaj piše Lexer pod besedo speil Holzsplitter. Tudi tirolščina pozna besedo spelten f., das Spaltstiick eines Holzblocks, Splitter, gespaltenes Zaunholz, Schčpf 686. Sprinja,e, s. f., neka tica (Temljine). Ta tica bo ista, ki se v slovenščini sicer imenuje šprinclja (Art Raubvogel), na za-padu šprinca (Mausgeier), kar je, kakor že Miklošič uči v svojem Et. Wtb. 342, iz nemškega Sprinz falco nisus; prim. pak še srvn. diu sprinze, stvn. sprinza; bav. Gesprinz allgemeiner Name fiir Baizvogel, Schmeller-Frommann II. 705. Šprinca se najlepše strinja se srvn. in stvn. obliko. Odkod pa prihaja, da govore v Temljinah sprinja brez c? Vzrok temu je to, ker je narod besedo šprinca imel za diminutiv, in si je iz diminutiva po sklepanji ustrojil novo besedo sprinja ali šprina. Isto vidimo pri besedi krunkelj Krummholz iz - krunkelj c (prim. mojo opomnjo v Ljublj. Zvonu IX. 103). Štdfnica,-e, s. f., (izgovarja se štdfnca), die Stufe, stopnjica (Pod-gorjane). — Iz štaflca, nemški Staffel Stufe. Na Cerkljanskem govore štaflz, kar bi se v književnem jeziku glasilo štdjija. Štiroperka,-?, s. f., detelja s štirimi peresi (Temljine). Štor,-«, s. m., štremelj, grča, čvrš na drevesu, Knorren (Temljine). — Nsl. je štor Klotz, Klumpen, kar že Et. Wtb. 343 prav razlaga iz bav. der Storren Stumpf von einem Baum. Zastran pomena naše besede navajam iz bavarščine še glagol storren ragen, hervorstehen, Schmeller-Frommann II. 778, 779. Štršbiti,-»w, v. ipf., iskati, stikati, herumsuchen, herumstobern (Temljine). Težko, da bo to domača beseda. Staliti se, štulirn se, v. ipf., obotavljati se (Temljine, Cerkljansko). Janežič pozna štuliti se sich spreizen, sich strauben. — Prim. švabski stollen haesitare, Bedenklichkeiten haben, stvn. stullan subsistere, cessare, haerere, Schmeller-Frommann II. 751. Štv£njka,-e, s. f., kar plača ženin fantom piti (Temljine). — Težko bo ta beseda domača; moj svedok misli, da je to Stehicein. * Ženitovanjka je nekoliko predolgo, da bi se dalo tako skrčiti. Šupa,-e, s. f, Oža shramba poleg skednja, kamor spravljajo slamo (Temljine). Janežič ima šupa Winkel. — Iz nemščine: srvn. schupfe, schiipfe s. f., Schuppen, Scheune, Lexer s. v. Švigati,-aw; v. ipf., pšenično in rženo snopovje švigajo, t. j., tolčejo je ob kak ploh, da bo slama dobra za streho (Temljine). Janežič pozna švigati hinundherfahren. — Prim. srvn. sioingen schwingend bewegen, schutteln. Tdlja,-e, s. f., (izgovarja se tajk), čola, čok, Klotz (Temljine). — Iz laščine (romanščine): furl. tae, taje f, rocchio, ceppo, tronco, pedale, pedano: fusto di grosso albero da ridursi alla sega in assi ed altri usi; desco, toppo, ciocco o ceppo su cui i beccaj tagliano la carne, Pirona 428; ben. tagia desco, toppo, quel ciocco o ceppo, sul quale i beccai tagliano la carne, Boerio 731. Ital. taglia ima nekoliko drugačen pomen. Tal&r,-drja, s. m., okvir pri oknih, podobah itd., Fensterrahmen, Bilderrahmen (Temljine). — Iz laščine: ital. telajo Rahmen; ben. teUr telaio d' una finestra, quel legname ove s' in-cassano le inventriate, o a cui s' attaccano le impennate, Boerio 741; furl. telar sportello, telajo, quattro pezzi di legname commessi in quadro per applicare a finestre, a porte, ecc., Pirona 454 ns. T&mš, adj. indecl., nezaveden, unbewusst, ohnmachtig (Temljine). Erjavec poznž v Let. 1882/83, 256 iz Koborida tdmšast trapast, neumen. — Iz nemškega tamisch, damisch, bav. taumiscli (tamisch) taumelig, schwindlicht, nicht recht bey Sinnen, toll, unverstandig; Ddmelack Tolpel, Schmeller-Frommann I. 603, 604. Tdrnja,-?, s. f., (izgovarja se tdrnz), črv v vosku, Wachsmilbe (Ljubušnje). Čakavščina, pozna tarma tinea, Nemanic II. 26. — Iz laščine: ital. tarma Schabe, Motte; ben. tarma ver-micciuolo che alla maniera del tarlo rode diverse cose, Boerio 736; furl. tarme collettivo di tutte le larve degl' insetti coperte da pelle nuda, coriacea, lucente e di colore piu o meno chiaro, Pirona 563. Kar se tiče menjave m z nj prim. zinja — žima. Teči se, tečem se, v. ipf., coitum appetere (de vaccis): tečejo se krave, t. j. gonijo-se, (v Bolci). Po nemškem: laufig sein. Tečiti, Učim, v. ipf., pritiskati, siliti, drangen (Temljine). — Namesto tlačiti, tleči, tolči ? Tema V Temljinah govore: tema je kakor v mehu, es ist stock-finster. Drugod se sliši: tema je kakor v rogu, kakor v luknji, še druge ,sicuti in podice'. Tenčica,-?, s. f., kjer je le malo prsti, kjer je prst na tankem (Temljine). Erjavec podaje v Let. 1880. 195 to besedo v nekoliko drugačnem pomenu: ,tenka zemlja, rekše rodo-vita plast je tenka'. Tepčžkati,-«w, v. ipf., prositi, nabirati miloščine, prosjačiti (Temljine). Na Cerkljanskem je tzpUšlcat to kar koledovati; pomniti je nsl. tepčžnica, otSpnica dan nedolžnih otro-čičev (28. decembra). Korošci pravijo namesto kolednik Šdpavec, namesto koledovati šapati. „Na den nedolžnih otročičev grejo fantiči po vesi šapat, to je, grejo od hiše do hiše s smrekovo vejico hišne ljudi tepst, srečo i zdravje jim zraven želeč ... Za ščipanje se šapavcem da šaplja, to je različno sadje, jabelka, orehi, hruške i take stvari". (M. Majar v Slov. Bčeli II. 1. [18511 74, 75). V Glasniku 1859 (111.) 51 piše Vijanski: „Otrokom, ki otepajo, se daje kov (kak) dar, kruha, mesa ali pa denarja kaj. Ta dan, na nekih krajih popred, se začne kolednica. Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in vošijo srečo in blagoslov za novo leto pri vsaki hiši" (v okolici Celja, po Kozjaku in v skalski dolini). Prim. tudi n.-kor. tschdp'n (v Celovci) mit einer Ruthe schlagen: am Tage der un-schuldigen Kindlein gehen arme Kinder von Haus zu Haus, schlagen mit einer Ruthe unter dem Ruf tschdp! tschdp! frisch und g'sunt auf die Bewohner los, wofur sie kleine Gaben erhalten, 214, kjer Lexer misli, da je nemški izraz iz slovenščine (šapati); močno dvojim, da bi bilo to res. Primeriti je še bav. Kldpfleinsnacht (KUpjisnacht), Schmeller-Frommann I. 1337 ns., in koroško-n. Klocklerabend 161, kjer je navedeno še več sem merečih spisov. — V Temljinah je torej koledovanje ali tepežkanje polagoma dobilo pomen prosjačenja. Tfca,-«, s. f., metulj, der Schmetterling (Temljine). — Stsl. pztica. Na Krasu je tica: a) der (weibliche) im Nest sitzende Vogel, die Alte; b) der Todtenvogel; vsaka druga ptica pa je tkč tič (ptič): metulj se imenuje tič samo v otroškem govoru. Tina,-«, s. f., majhna kad za zelje (Ljubušnje). — Ital. tina f. Weinkufe, Kiibel, tino m. grosse Kufe, Tonne; ben. tina tinozza, vaso di legno fatto a guisa di tino, ma assai piu piccolo, che serve a metterlo sotto il tino, quando si traversa il vino, Boerio 749. Tirje,-«, s. n. coll.: kadar tkalec neha tkati, pusti še malo niti, na katere privezuje nove. Ti ostanki so tirje (Temljine). Erjavec pozna s Plužne pri Bolci v Let. 1882/83, 256 ns.: tirji,-jev pri platnu zadnji konci (niti), katerih tkalec ni mogel dotkati, das Kettenende des Gewebes; potirki zadnje predivo (Let. 1880, 176). — Prim. Et. Wtb. 332: ter. Tonf,-a, s. m.: na tonf mleto da slabšo moko kakor na pajkelj mleto (gl. poslednje besede) (Temljine). — Temna beseda. Tr&va,-e, s. f. Če je kedo slabega zdravja, pravijo: ta je slabe trave; redkoma pa se govori o človeku dobrega zdravja: ta je dobre trave (Ljubušnje). Et. Wtb. 363: trft-1. Trč, adj., malo pijan (navaden je ta prilog samo v moškem spolu (Tržaška okolica. — Drugod je natrkan dobro pijan, Janežič pozna trčen einfiiltig: od korena terk, telk (Et. Wtb- 348). Kraški trd etwas angetrunken je tvrzdz. Trhlja,-«, s. f., trhel les (Temljine). Na Cerkljanskem je trhli en morsch, trhhnlna das Morschicht; to ima že Cigale. — Podstava je truch-1: mir. potruchnutg vermodern, potruch Moder, č. truchneti morsch werden, faulen; srb. truo morsch, truhliti faulen, br. truchlijj faul. Nsl. trhniti modem, faulen (Janežič) in pa naše besede trhlja, trhlen, trhlenina bilo bi zatorej v književnem jeziku pisati truhnSti, truhlja, truhUn in truhlenina. Vendar prim. tudi stsl. trv>liotb Brocken, Bischen za triohotb (Leskien, Handbuch der altbulg. Sprache3 29.). Trij&nčiti,v. ipf, nabivati, pritrkavati na zvonove, tolk-ljati, marteljati (Šmarje v vipavski dol.). Janežič ima tri-jančati poleg glagolščaka trijančenje v istem pomenu. Trš,-«, s. m., debelo a nizko deblo (Temljine). Janežič pozna trs diirrer Baumstamm, Block, Strauch. Ben. tarš Strauch (Klodič 27). Primeri mojo razlago besede trs v Archivu XII. 469, 470. Tulec,-Ica, s. m., zabit, bebast človek, Tolpel, Dummian (Temljine, Cerkljansko). Izgovarja se tidč. — Iz nemščine: koroški (v Podravji) tulle Dummian 75; bav. dil, dull, diild betaubt, verbliifft, verwirrt; der Dilhdelh einfaltiger Tropf, Diltapp lappischer Mensch, Schmeller-Frommann I. 499. Udariti. Za pomen ,udariti, einen Schlag versetzen' rabijo goriški Gorjani nastopne izraze, se ve da ne povsod vseh: Bunknem. Luščim. Butnem. Mahnem. Te Mm. Pribrišem. Cesnem. Te primažem (s palico). Ti dam, Ti eno pripeljem. Dregnem. Prismuknem. Dunem. Pritegnem. Gumpnem. Ti eno pritisnem. Hdbnem. Počim. Halbmpnem (Hudojužna). Segnem. Hrbotnem. Sunem. Klofutnem. Svrknem. Krenem. Telebnem (Hudojužna). Lopnem. Treščim. TJbrišem. Te ut f nem (Hudojužna; so- Uddrim. sebno okrog nosa, da TJsmuknem (Hudojužna). se kri pocedf). Primeri zgoraj iskalnioo ,Otepsti'. Uren, urna, s. m., neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja (Temljine). Temna beseda. Usl6jiti se, usldjim se, v. pf., posušiti se (Ljubušnje). Glej besede slojen. Ustrupati,-am, v. pf., skrhati (nož, sekiro itd.) (Temljine). — Stsl. trupi vulnus, truncus, rastrupati confringere, lit. tru-ptti brockeln, trupus brockelig (Et. Wtb. 363: trupu). Ut6rnik,-a, s. m., orodje, s katerim delajo otor (utor) pri posodi (Temljine). Čakavščina pozna utornjak instrumentum ad excidendum in fundo dolii canalem, Nemanič I. 61. Gl. Et. Wtb. 222: on, 352: ter-. Valjuckati se, am, v. ipf., oves služiti: konj, pes, osel se vrže na hrbet ter se valja ali valjucka. (Na Cerkljanskem). Gl. zgoraj iskalnice oves. Podstava je valj. Velnik,-a, s. m., stroj, s katerim vejejo žito, Getreidereinigungs-maschine (v Temljinah in na Cerkljanskem, kjer izgovarjajo vlwnk). Gl. Et. Wtb. 387: ve- 1. Vinkla,-e, s. f., posoda ali naprava, v kateri gnetejo testo (Temljine). Na Cerkljanskem bhikla Brodtrog; na Bene-čanskem vintula (Klodič 26). — Furl. vintule madia, Pirona 468. Vl&g, adv., počasi, rahlo, polagoma, vlažno, langsam (Temljine). — Prim. še zlagoma in vlagoma langsam, trage (Janežič). Iz xvb-lbgb, bolg- lek leicht, srb. lak, r. l*>ga (Et. Wtb. 163: leg-2.). Voznik,-«, s. m., kolovozna, toliko široka pot, da je lahko po nji voziti (v Temljinah). Erjavec pozna iz Livka voznica kolovozni pot, Fahnveg (Let. 1882/8:5, 263). Prim. zgoraj kolnica. Vr&t,-a, s. m., ozek travnik med dvema njivama (Temljine). Na Cerkljanskem je to mbrunk, na Bukovem mejn\k Rain, Rasenrain. Prim. v Let. 1880, 208: vrat kos zemlje konci njive (Tolminsko); tam glej tudi Levstikovo razlago te besede. Vreden,-dna,-dno, adj., fahig, im Stande etwas zu thun; poleg tega se sliši vreddn (Temljine). Iz n. wert'? (Et. Wtb. 383: verdu 2.). Vrhana mčra, mera, ki ima vrh, nasprotno ,štrihana mera' (Tolminsko, Kras). Podstava vrh, stsl. vncln (Et. Wtb. 384: verchu 1.). Vzeti se, vzamem se, v. pf., plotzlich erscheinen; odkod si se vzel? woher bist du so plotzlich hergekommen? (Temljine). Zad&ti. zadam, v. pf., n. pr. (tožbo, okliče) vpodati, (eine Klage) einreichen, (um das Eheaufgebot) ansuchen (Temljine). Tudi po Krasu govore tako. Zadati je gotovo bolje kakor vpodati, katero se dandanes rabi; prva beseda je narodna, druga pa še le pred nedavnim časom skovana. Zadeven,-vm,-vno, adj., težaven, beschwerlich, muhsam: to zemljišče je zadevno t. j. težavno se obdeluje (Temljine, Cerkljansko, kjer izgovarjajo zaduvn). Stsl. zadeva Hindernis. Zagr&bek,-bka, s. m., pregrabek sena (Temljine). Pomen besede pregrabek gl. v Let. 1880, 177: „mesto na pokošenem travniku, kjer se je ograbek toliko razgrabil, da se ondukaj postavi voz in se potem seno od obeh stranij naklada (Sv. Jakob pri Savi). Ograbek pokošeno seno na eno mesto zgrabljeno, da se vkupe suši' (Lašče)." — Na Cerkljanskem je zagrapk majhna plast (gl. te besede) sena, menj kakor ,pušlj' (Buschel). Podstava grabi- greifen, rechen (Et. Wtb. 75). Zagrčbica,-«, s f., zapeček, zdič, naslonjač na klopi okrog peči, da tam sede sosebno stari ljudje, der Sorgenstuhl, der Thronsitz beim Backofen (Ljubušnje). — Prim. zagreb Boll-werk, sosebno pa greblja, ogreblja Ofenkriicke (gl. zgoraj besede grebljica): torej zagrebica kar je za prostorom, krajem, kjer se grebe, kjer so greblje? — Kar se tiče besede zdič, opomniti moram, da tako govore v Temljinah in po Cerkljanskem, Erjavec pa piše v Let. 1880, 214 žd)č ter (Levstik) izvaja to besedo od Sedeti žedim. Gl. tudi Et. Wtb. 62, 421: ged-. Oblika zdič govori proti ti razlagi. Jaz bi besedo prej spravil v zvezo z korenom zid-: stsl. zadati bauen, zbd% terra figularis, zbdem argilla, p. zdun Topfer, lat. zest den Ofen mit Lehm verschmieren (Et Wtb. 404), besede torej, katere se vse več ali menj nanašajo na peč iz ilovice. Zaguljek,s. m. trda koža, harte schwielige Haut (Temljine, Cerkljansko, kjer se izgovarja zagulk). — Podst. nsl. srb. guliti schinden, schalen (Et. Wtb. 80); vendar primeri tudi srbski zuliti schinden, abrinden, česar pač ne gre ločiti od žulj (Et. Wtb. 413: žul-, žuli). Zahlepniti se, zahlepnem, v. pf., kadar komu sape zmanjka (od strahu ali iz enakih vzrokov) (Temljine). Na Cerkljanskem govore zahldpnt se. Erjavec pozna zahlipniti se, zahlipnem se stark schluchzen (Goriška okolica, Soška dolina), hlipati hlipljem keuchen (Senožeče), Let. 1880, 210. Jan. ima zahlipniti ersticken, zahlopniti se sich verschnappen. Prim. še hliptati nach Luffc schnappen, hlipati keuchen, (stsl.) schluchzen (Et. Wtb. 87: chlipa). Zamrsati,-rtm, v. pf., zamazati, beschmieren, beschmutzen (Temljine). Erjavec pozna v Let. 1882/83, 269 iz Podmelcev „zamrsdn: zamrsana je obleka, ki oprana izgubi prejšnji lesk in lepo barvo." — Prim. stsl. mnsiti se foedari, bolg. mr&sen foedus (Et. Wtb. 192: mersi-). Zap&sti se, zapdsem, v. pf., sich durch eine schlechte Speise den Magen verderben (Temljine), prav za prav ,sich durch Unmassigkeit im Essen den Magen verderben.' Zapčtnik,-«, s. m., usnjast jermen pri coklah, ki so samo na pol z usnjem pokrite; zadaj je zapetnik (Temljine). — Pod-stava peta: peta. Zap6jen,-exrt,-o, adj. (izgovarja se zapajen), zagnan: ako kedo začne kaj brez preudarka govoriti in noče nehati, pravijo : zapojen je, t. j. govori tako naglo, kakor bi ga kedo podil (Temljine). — Stsl. paditi. Zaskočiti,-očim, v. pf., sich verschnappen (ključavnica je zaskočila (Temljine, Cerkljansko). Erjavec ima v Let. 1880, 212: ,zaskočiti se (po vsem Primorskem).' Janežič pozna zaskočiti vorspringen. Zaščenlti, zaščmem, v. pf., isto kar zaskočiti: ključavnica je za-ščenfla (Temljine). Et. Wtb. 344: štip. Zavabiti,-/«, v. pf. V Temljinah rabijo to besedo v pomenu ,mleko skuhati.' V Otaležah pa pomenja zaivaJnt sploh ,abkochen', ne samo mleko, ampak tudi vodo, vino. — Ako bi bilo jemati v poštev samo temeljski pomen, moglo bi se primerjati nemško-koroški labe, das lah, kdslabe Kalbermagen, kaslab ventriculus vituli quo utimur ad lac condensandum, srvn. das lup in diu labe \vas Milch gerinnen macht 171. Zebra,-«, s. f., zob pri kolesih in strojih, der Radzahn (Temljine). — Et. Wtb. 400: zemb-1.: „die mit zeb, žab anlautenden Worter beruhen auf ungesteigertem zel>.u Naša beseda pomnožuje število primerov, kateri so ohranili r: stsl. ziibrh zob, nsl. zuberine gingiva, zebrva Zahnfleisch (na Krasu zabrm? pl.), zibrat Galeopsis Tetrahit Hohlzahn, r. zjabrja, zjaben isto; rum. zbtnbri dentes, madj. zsibre Art Mundkrankheit. Zguba,-«, s. f., človek, ki ne ve, kaj storiti in kako si pomagati (Temljine, Cerkljansko). Iz izguba izgubljenec. Zložen,-o, adj.: zložen je svet, viseč sicer, pa ne strm (Temljine). Iz * vz-ložm\>; prim .položen in nsl. polog Kessel-thal (Et. Wtb. 162: leg-1.). Zmrzlm,-«, s. m., zmrzel človek, kateremu je rado mraz (Temljine). — Erjavec pozn£ iz Št. Petra pri Gorici zmržlin-drobna toča, debelejša od sograda (Let. 1880, 214). Zr&sek,-ska, s. m.: pogostoma se zrasteta dva lešnika, dve češplji vkupe, to se imenuje zresek (zrasle) (Temljine). Iz zrastlek: * sbrastlbtb. Na Cerkljanskem in drugod po Goriškem govore dvojčki. Zvdrnica,-f. s. f., skuta (Ljubušnje, kjer izgovarjajo zwarnca). — Podstava je zvara: ,usirjeno mleko, geronnene Milch' (Bole, Let. 1882 83, 271); gesottene Milch (Janežič); mleko sploh (pri ogerskih, hrvaških in štajerskih Slovencih). Et. Wtb. 381: ver-1. Glej besed čvdriti in obdriti. Ž&bnica, žabica,-e, s. f., Vorhangeschloss (Temljine); na Krasu ždpca, na Cerkljanskem pak tdška, tdskalca. Ž žganje,s. n. coll., Sagespane (Tolminsko, Cerkljansko). — Glagolščaki, ki so postali konkretna imena, so redki: branje = berilo, die Lectiire, pisanje — pismo, žganje Brant-\vein, domovanje, stanje = poslopje in morda še par drugih. Zenstva,-*5, s. f., ženska, Frauenzimmer (Temljine). Nenavadna nova tvorba; pripone stva sicer ni, in vse kaže, da je s posneta iz končnice ska. Žezla,-^ s. f., železna lopata za pepel (Ljubušnje). V Drežnici žužlja, na Temljinah in po Krasu žežel (žižu). — Kakor sem že v Archivu XI. 467 razložil, iz bav. Schiissel. Žfmniea,-e, s. f., zanjka za tiče (Temljine); na Cerkljanskem zimajca to je žhnavica deska s pritrjenimi zanjkami iz žim v tičjo lov. Podstava je zima. Drugod je žimnica Matratze v (Janežič, Erjavec v Let. 1880, 215). Živo. ,V živo' kaj delati mit grossem Eifer (Temljine). Zižmt,-sm, v. ipf., v knjižni slovenščini bi to bilo najbrž pisati žiznjati, žižnjam: pepel žižnz, tli (Temljine). Čak. poznft ziže in ž'iže ignis (in der Kindersprache), Nemanič II. 18. Podstava je stsl. zizni, Leben; žiznovati vivere. Žlemprha,-e, s. f., vrata v podu, ki se odpirajo navzgor (Temljine). Na Cerkljanskem žlUmprha isto; v Tržiči na Gorenjskem se govori žlemprka Fallthiir, kakor poroča Kurnik v SI. Bčeli III. 80 — Ta beseda je iz nemščine: srvn. slegebriicke, slagebrilcke Zugbrticke; mp nam kaže, da je res tako, ker iz slegetor, slegetiir Schlegtor, Schlagthor Fallthor (Schmeller-Frommann II. 518) bi nikdar ne dobili žMmprka. Tudi temeljski pomen naše besede se bolj strinja se slegebriicke kakor sč slegetor. ,Loputnice' (Fallthiire) si je vedno misliti nameščene na navpični steni, temeljsko žUmprlio pa pritrjeno na vodoraven pod. Po zaprti zUmprhi lahko gre človek po konci, po loputnicah pa ne. Žličica,-e, s. f., Herzgrube (Temljine). Te besede omenjam v dokaz, da še živi v narodu. Že Megiser ima pod Hertz-griiblein praecordia ferzhna jamiza, ferzhna slizhiza, tudi Gutsmann jo pozna pod Herzgrube ferzna shlizhiza, in od tod jo imajo Murko, Janežič in Cigale. Dodatki in popravki. Ko je bila spredaj podana zbirka že postavljena, poslal mi je zgoraj na str. 2. imenovani g. Jožef Kenda, sedaj učitelj pri sv. Luciji na Tolminskem, vnovič malo zbirko neznanih besed, a zraven je tudi popravil nekaj prejšnjih podatkov. Za oboje mu bodi presrčna hvala, in Bog daj, da bi našel obilo posnemavcev med ljudskimi učitelji, duhovniki in uradniki, ki jim je dano, med narodom živeti! Namesto 80.000 besed, katere je, kakor poročajo naši časniki, v slovar zbral prof. Pleteršnik, bomo potem kmalu dosegli okroglo število 100.000 besed! Božjevčiea (str. 6.). Na Ljubušnjem govore v resnici božjdkč, bizjdlcč, ne pa božjdkč, bizjakc. Brl&ti,-«m, v. ipf., grdo na glas jokati, tuliti; tudi govedo brki (Temljine); v koboridskem Kotu izgovarjajo burlati. Brne (str. 7.). V knjižnem jeziku je nastaviti brnja,-e, s. f. Češelj (str. 9.). Na Temljinah ne govore češe!j, ampak češulj, gen. cešulja. Gobrnj&v, gobrnjast (str. 12.). Poslednjo besedo izgovarjajo gabrndst. Potemtakem je v knjižnem jeziku prav pisati gabrnjdv, gabrnjast. G61kinja (str. 12.) mrmravka, t. j. ženska, ki vedno golči in godrnjž. Giizati se (str. 13.) pomeni povsod po Tolminskem tudi: počasi hoditi, lezti. J6wdati,-a»«, v. ipf., zdihovati, klicati jov, jov: (joj) (Temljine). Glagolske izpeljave od medmetov dobivajo navadno sufiks ka; naš glagol kaže nenavadni da. Jun&k biti (str. 14.). Tudi v ženskem spolu in v množnem številu ostane junak-, ženska pravi: nism mile nardit, več oseb pa: nlsma ndk narcTd. Kahl&ti, kahlati se ,-atn, v. ipf., močno kaditi se; zakahlati (Temljine). Klasnica (str. 15). Na Temljinah povdarjajo v resnici kldsnica. K61k. khlka, s. m., (izg. kitk), podpora, da se kaj ne podere. Kolke rabijo sosebno pri zidanji. Podkolkati podpreti (Tem- ljine). Po Tolminskem rabijo zidarji namesto kolk tudi ital. besedo ponta, in namesto podkolkati besedo pontirati. — Nsl. kolk pomeni Htifte: kuk perna (Habdelič), coxa posterior (Bčlostenec), Et. Wtb. 154: kulka. Mnogim hribom je ime Kuk, na Cerkljanskem Kbwk. Kiikovica,-e; s. f., jamica v mizi in v lesu sploh, katero zvrtajo črvi-kukci (Sv. Lucija). Molzmk,-«, s. m., posoda, v katero molzejo (Sv. Lucija); drugod po Tolminskem jo imenujejo kambdč. Molznlk izgovarjajo mazntk namesto pričakovanega mouznik. Muznik je tudi priimek. Muzga, zamuzga,-e, s. f., majhna železna kljuka, katero vtikajo v kambe pri jarmu, da se ne snamejo (Sv. Lucija); na Krasu je to j t-(lica. Obl&ven,-vna, -vno, adj., aufschneiderisch; obleven je človek, ki v govorjenji pretirava (Sv. Lucija). Otrniti in otrniti, otrnem, part. otrnil, v. pf., z besedo udariti, koga dobro zavrniti (Temljine). — Prim. otrniti udariti s palico ali šibo (Let. 1882/83, 221) in utrniti zgoraj pod udariti (str. 44.). Pšč (str. 26.). V koboridskem Kotu govore pieča s. f. Pitomen les Bauholz, les za stavbe, rastoč po polji, n. pr. hrast, lipa, jesen, smreka itd. — Prim. nsl. pitoven zahm, durch die Kultur veredelt; na Krasu pitan. Pitomen je iz part. praes. pass. pitonn. Pomejnik,-<«, s. m., človek, ki živi v samoti in ni vajen občevanja z drugimi (Sv. Lucija). — Podstava je meja gozd, goščava, hosta, Wald, Gestriipp, Dickicht (Let. 1882/83, 212). Popravlj&lka (str. 30.). Da bi na Temljinah popravljdlka bila shod in gostovanje pred ženitovanjem in ne po ženito-vanji, to je, kakor mi moj svedok sedaj piše, pomota; tudi tam rabijo besedo v istem pomenu, kakor drugod po Tolminskem: „da popravijo, če bi bile kakšne navskriž-nosti pri ohceti." Rčgljič,-«, s. m., škratnik, škrat (Sv. Lucija). — Podstava: rogelj, rog: der Gehornte. Pričakovali bi sufiks oč: rogač, Stres,-a, s. m., nerodno in nemarno oblečen človek: ki 'n stres js (Sv. Lucija). Stres je tudi priimek. Virje,-a, s. n., železen obroček, s katerim se kosa pritrdi na kosišče ali kosje (Sv. Lucija). — Drugi goriški Slovenci virja, birja Ring, latinsko-keltski viria, furl. vime, ital. mera itd. Levstik se v Let. 1880, str. 202. ns. zastonj trudi dokazati, da je beseda slovanska. Vzdignjen,-o, adj., sneden, požrešen: vzdignjena je žival, ki mnogo sne (Sv. Lucija). Vzbohot&ti,-«)«, v. pf., vzleteti, aufflattern: kokoš zbohota. Tudi lice zbohota, če oteče (Sv. Lucija). Zabrfisiti,-im, v. pf., wegschleudern, se silo vreči od sebe (Sv. Lucija). Tudi na Krasu: zzbrf/sit. Janežič pozna zabrusiti v pomenu verschleifen, vergeuden, versch\venden. Miklošič (Et. Wtb. 22: brusi) ima: nsl. morje vankaje brusi blato (Crell), bolg. brusja poma decutere, rum. brusi jaculari. Prim. tudi na isti strani podstavo brosi: mr. brosyty \vegwerfen. vr. brositb vreči- Zahalabečiti,-«?«, v. pf., zapasti; zahalabečena žival (Sv. Lucija). Temna beseda. Enklitike v slovenščini. H. del: Skladnja. Napisal dr. Matija Murko. intaktična preiskava ob enklitikah naj določi, kedaj se rabijo in kako se razstavljajo v stavku. Za prvi del te naloge delam razloček med enklitiškimi zaimkovimi oblikami in med drugimi enklitikami. I. 1. Raba enklitiških zaimkovih oblik. Pred razpravljenjem tega predmeta je treba nekaterih občnih zgodovinskih opazk, ki so važne za pravo oceno virov. Enklitikam se je godila namreč često krivica pri pisateljih 16. stoletja do naših dnij. V 16. stoletji jih niso marali, le Krell se drži narodnega govora; za sintaktične preiskave smemo po takem le tega pisatelja rabiti brezpogojno. 0 Tru-berji bi lahko mislili, da mu mi, ti, si niso bile znane besede (tedaj najstarše zaimkove enklitiške oblike!), me, te, se ne nahajamo često, kjer bi jih pričakovali; v ev. matth. nahaja se šele v 7. poglavji prvi ga, po tem res češče; mu je redko, isto tako oblike, ki se začenjajo z j, tož. edn. jr, nahajamo v celem Matevževem evangeliji le enkrat proti koncu (zaiti c. 27), v celem Markovem evangeliji le jeden nain c. 9 (Dalmatin ima tudi na teh mestih njega); le za predlogi daje Trub. v tož. prednost krajšim oblikam me, te, se in nadkriljuje pri tem celo Dalmatina; vendar je treba omeniti, da se ne da določevati, so li bile te oblike nenaglašene ali naglašene. Vse enklitiške oblike nahajamo v Trub. Duhovnih pesnih: tam so bile prav dobre za rabo; razen tega mnogo teh pesnij ni Truberjevih in ravno v te, posebno v Dalmatinove se je zablodilo celo nekaj mi, mu. Pri Dalmatinu opazujemo v razmeri s Truberjem 4* velik napredek v rabljenji enklitik; ali tudi on še nikakor ne predstavlja one narodne govorice, katero nahajamo pri Krelli. Primeri, kateri kažejo, da Trub. i n Dalm. v rabi enklitik zaostajata za Krellem: kai je, kar sta me iskala? Krell 59 = de sta mene iskala luc. 2. Trub., de ste mene iskali Dalm. Kako si veroval, talcu ti bodi, Krell 71; talcu se tebi sturi matth. 8 Trub. Dalm. Kaj oc, da ti sturim Krell 103 b. Kaj hočeš ti de jest tebi sturim luc. 18. Trub. Kaj hočeš, de bi jest tebi sturil Dalm. Gospod pomozimi Krell 113, pomagal meni matth. 15, Trub. Dalm. Jaz nimam hudiča, tbnuč poštujem očeta moiega, inu vi me zašpo-tuiete Krell 129 . . . inu vi ste mene zašpotovali ioh. 8. Trub. Dalm. Inu mu na znanie dado Krell 10. Inu oni povedo nemu luc. 18 Trub. Inu ony so njemu povedali Dalm. Angeli perstopio inu mu sluzio Krell 106. ty angeli k nemu perstopio inu nemu služio matth. 4. Trub. Angeli so k njemu stopili, inu so njemu služili Dalm. Inu odpro nih šace inu ga dartno Krell 53. inu nemu nesso naprei daruve matth. 2. Trub. inu so njemu daruvali Dalm. Jaz čo priti inu ga ozdraviti Krell 71. Jest hočo (hočem Dalm.) priti, inu nega (njega Dalm.) ozdraviti matth. 8. Trub. on pak ne odgovori y celo ništar Krell 113. on pag ni nei odgovoril ene besede. matth. 15. Trub. Inu on ny nei odguvoril ene besede Dalm. Kadar pak edan močniši pride nadan . . Krell 118. Kadar pride en moč-neši čez nega, luc. 11. Trub- Kadar pak en močnejši čez njega pride Dalm. Posebno obliko ga rabi Dalmatin že češče od Truberja: Inu pole en gobavec pride inu ga moli . . Inu Jezus stegne roko inu se ga dotakne rekoč Krell 71. Inu pole, en gobovec pride, inu nega moli . . Inu Jezus istegne suio roko, se nega dotakne inu pravi matth. 8. Trub. Inu pole, en gobovec je prišel inu ga je molil . . Inu Jezus je stegnil svojo roko, se ga je doteknil inu je djal Dalm. Potle pernese ga hudič v to sveto mesto, inu postaviga na verh templa Krell 105. Tedaj ta zludi vzame nega sebo vtu svetu meistu, inu nega postaid na verh cerque matth 4. Trub. Tedaj ga je hudič sabo pojel v' tu svetu mSstu, inu ga je postavil na verh templa Dalm. Takih primerov se lahko nabere neizmerno mnogo, če primerjamo Truberjev in Dalmatinov prevod evangelijev. Oba pišeta jednako neslovenske stavke, ali Trub. je vedno daleč pred Dalm. in se izogiblje krajšim oblikam celo pri povratnem osebnem zaimku: Pusti te lucli od sebe, de gredo v te terge inu sebi špižo kupio matth. 14. inu si jesti kupio Dalm. Inu on reče sebi dati to tablico luc. 1. Trub. Inu on si je rekal dati eno tablico Dalm. Še bolj nenavadna je raba daljših oblik v tožilniku: tedaj on začne sebe kleti inu persegovati, de on tiga človeka ne zna, matth. 16. Trub. tedaj seje on začel kleti Dalm. Tukaj ima prevod celo kriv pomen, kakor da je on sebe preklinjal, misli pa se na „tunc coepit detestari." Da, Truberju še semtertja niti daljše povratnikove oblike ne zadoščajo, temveč dodaje jim še druge osebne zaimke: Vi ne imate vom sebi šacou zbirati na zemli . . . temne zbirajte vom sebe (t. j. sebi, ki tudi stoji v N. T.) šace vtih nebesih matth. 6. vy si nimate šacou vkup zbirati na zemli . ■ temuč zbirajte si šace v nebesih. Dalm. Vendar se nahajajo tudi mesta, kjer je Trub. bolj naroden nego Dalm.: ako te on sliši, taku si clobil tuiga brata matth. 18. Trub. aku on tebe posluša Dalm. pravio k nernu, vsi te isčeio marc. 1 Trub. . . tebe . . Dalm. perneso nega vtu Jeruzalem, de bi ga postauili naprei timu gospudi luc. 2. Trub. Inu kadar so ty dnevi . . bihj prišli, so oni njega prinesli v Jeruzalem, de bi njega naprej postavili gospudu. Dalm. vrata tiga pekla jo ne bodo premogle, matth. 15. Trub. peklenska vrata ne bodo nje premogle. Dalm. Inu položi čez nee [otroke] te roke, inu ie žegna marc. 10. Trub. on je nje objemal, inu roke na nje polagal, inu nje žegnoval. Dalm. Semtertje je Trub. v N. T. napredoval nasproti Matev-žemu evangeliju: Jezus nega posvari matth. 17, ga v N. T. inu bodo nega izdali, 20. ga bodo N. T. de bi nega vmuril, 27. ga N. T. Da Trub. rabi me, te, se po predlogih redno v večjem številu nego Dalmatin, bilo je že povedano. Slovničar 16. stoletja, Bohorič, ne navaja v svojih paradigmah nobenega mi, ti, si in izmed krajših oblik so mu znane le me, te, se „per apocopen", mu, ga in le jim „per aphaeresim". Vendar v primerih sintaktičnega dodatka nahajamo mi na str. 8, 49, ti na str. 25. Zanimiva je na str. 55 opazka: „njemu vel mu per aphaeresin, quod frequentatissimum est apud Slavos." Po takem je čudno, da se Trub. in Dalm. baš te oblike tako često izogibljeta, da celo v istem stavku za ga sledi vendar njemu: inu prosi, de ga vti izkušmvi per pravi veri obderži, de ga sturi močniga, inu de nemu ta kryž pomaga nesti. Trub. Catech. 1. 1550, 241. Po pravilni rabi enklitik odlikuje se Kastelec. Evangelj-ščice l) 17. in 18. stoletja so pa po svojem jeziku odvisne od Dalmatina posebno v sintaksi (glasove je bilo laže spreminjati nego konstrukcije); v ev. chriin. in v ev. mayr. nahajamo tedaj mnogo daljših oblik, katerih se brani naš čut. V 2. poglavji Matevževega evangelija nahajajo se n. pr. stavki: inu smo prišli njega moliti . . inu je nyh isprašoval . . ali oni so njemu povedali . . inu je nt/h poslal v Betlehem . . inu so našli tu detetce ■ ., so doli padli inu so njega molili . . inu so odplrli svoje zaklade, inu so njemu darovali, ev. chron 20 — 22, ev. mayr. 40—42. Ta mesta se glase v N. T. (biblijske družbe): pa smo prišli, da mu se po- ') T. j. knjige; govori se na Štajerskem za „Evangelistar". klonimo . . popraševal jih je . . Oni mu pa reko . . in j>oslavšijih v Betlehem . . inu padejo, ter mu se poklonijo; inu odpro zaklade svoje, ter mu prineso darove. V pesmih ev. mayr. je krajših oblik dosti več. Vpliva prejšnjih tekstov se že tudi v novejšem času Japelj ni mogel iznebiti. Da so se pa krajše oblike redno od 16. stoletja rabile v največji meri, kaže pač dosedanja razprava sama po sebi,1) dokazuje vsak list Krellove postile, Ja-peljnov sodelavec pri prestavljanji peterih bukev Mojzesovih, Kumerdej pa v svoji slovnici (na 127. poli) sam izjavlja, da omenjeni slovniški grehi niso njegovi (Kop. 284). Kopitar je tudi dobro opazil (na omenjenem mestu), da se ta razloček ni vselej delal „vermuthlich weil die verfasser aus dem deut-schen und lateinischen tibersetzten und — da sie da nur eine form vorfanden — die doppelte krainische fiir iiber-fliissig und die verkiirzte fiir verstiimrnelung der volkssprache ansehen mochten: hatten sie aus griechischem oder gar ita-lienischem oder franztisischem original iibersetzt, so wurden sie ge\viss durch fremde beispiele aufmerksam gemacht der sprache des landmannes, der hierin fast nie eins fiirs andere sagt, mehr gerechtigkeit haben widerfahren lassen." Trub. je tudi v tem oziru pisal res nemščino s slovenskimi besedami (Kop. 26); naj se še temu primerja razvada, da stavi vedno po nepotrebnem imovalnike osebnih zaimkov, da rabi člen i. t. d. Tudi se ne sme pozabiti, da so ti, te tudi oblike člena, kateri se pri njem tako često rabi. Tudi v novejšem času klanjajo se še pisatelji in slovničarji pobožnospoštljivo nekaterim daljšim oblikam, kar smo videli pri glagolih bodem in hočem; celo dialektiškim pisateljem zdi se še potrebno pisati 'ga, 'mu, kar je posebno pri Volkmerji navadno. Kar se tiče rabe daljših in krajših zaimkovih oblik, bodi glavno pravilo: krajše oblike se rabij o vselej, če ni posebnih vzrokov za rabo daljših. To pa se godi: 1. če je zaimek logično naglašen, sploh če je poudarek na njem ali se pa z namenom nanj polaga; popolnoma jednako se rabijo imenovalniki osebnega zaimka, 2. p o predlogih; tukaj pa je treba omeniti, da se v tož. poleg daljših oblik mene, tebe, sebe lehko rabijo tudi krajše z naglasom in brez naglasa; isto tako večina oblik zaimka j« (glej oblikoslovje). Prvo pravilo o rabi daljših oblik razjasnjuje po mojem mnenji vse slučaje, ki se sicer v slovnicah posebej navajajo. *) mij (dvakrat) in me nahajamo že v conf. gen. Jedna teh toček, ki je navadno prva, je kriva: na začetku stavka lahko namreč v slovenščini stoje brez dvoma tudi krajše oblike (gl. uvod in spodaj): začetek stavka je seveda jako veljaven kakor tudi konec in zaradi tega nahajamo tudi na teh mestih često daljše oblike, če se baš zaimek posebno poudarja: Devet sneli sem meta, Vseh devet sem umorila, Tebe pa ne morem, Te boš ti zdaj mene. Vraz 91. O pust' me lco-mandirar vmath, Mm% je vroče premočno Kres 4, 387. Gor. O pust' me, komandirar vmath, Meni. močno ywav'ca boli, tudi tam. Klicoiv boš, pobhi ti, nibne, De b' jest pwšwa toiodžht te 490. Mhtie svetinjo kličejo, tudi tam. Meni pa se Ur dno zdi. Vraz 8. Men' se to prav zdi. N. p. 4, 64. Meni se tako godi kakor vsaki rožici. 134. Sebi zročeno mladost, druge si z njim bogatil. Preš. 95. Trgal rože sem rudeče, Tebi venec iz njih vil. Jenko 22. Tebe vreden bi postal. 67. Draga bodi zora meni. 27. To ve nesrečnemu ste meni. Strit. p. 68. Mene su ni junaki vubili, pa bi me ti. Nar. prip. 13. Njemu [Ostrovrharju in ne drugim snubačem] oča nji napravi Imenitno gostovanje. 46. Njega od nikoder ni. Greg. 37. Dobro bo pa vendar lotiti se tega predmeta bliže in navesti primere iz cele književnosti, za katero se slovničarji (razven Miklošiča in tudi Janežiča) ne brigajo ter si delajo svoje primere sami. Daljšim oblikam je namen emfatično poudarjanje zaimka; med primeri bo precej klicev, retoričnih vprašanj in odločnih opominov. Tebi se zgodi kako veruieš. Krell 74. pridi na zadnio uro in me letega reuniga svita reiši, aku tebi takii dopade. buq. 102. Mene tega Bog vari! Ravn. zg. 1. VII. Sričinje naš Ldvdon, pravim, Njemu Bog vso srečo da, Srččin je naš cesar zrdvin, De njega voj-šdka md. N. p. 1. 63. Kaj si mene sem postavil — Men' dežela znana ni. 70. Daj ti meni v roke ključič. N. p. 1. 95. Meni nič za tebe ni. 2, 34. Kje se men' enak dobi ..? 4. 14. Mene naj vpraša. 1, 37. Povejda meni, Micika. Vraz 82. Kdo te mene ljubit sili? Preš. 15. Kaj je tebi tega mar! 73. Ena se tebi je želja spolnila. 28. Mene ni videla, mene! Strit. Zvon 1870, 83. Ta kraj je meni svet! Greg. 66. Njej tolažba bodi in podpora. Strit- Zvon 1876, 49. Občinsko svojino ter vse pravice, kar se jih nje drži, treba v natančnem inventarji imeti. Levst. žup. 20. Leb ne je tebe sram ? Volk. 30. Kaj 'š ti meni da . .? Kres 4, 27. Štaj. I šteri ne vzeme gor križa svojega, i ne naslednje me odzajaj, ne je mene vreden, matth. 10, 38. Kiizm. Tebi velim: stani! marc. 2, 11, tebe iščejo, marc. 3, 32. oča vaš nebeški nje hrani, matth. 6, 26. boug nje ne posliihne. Letop. 1874, 106. Daljše oblike dajejo govoru in pisavi nekaj vzvišenega, resnobnega in izražajo goreča čuvstva; zaradi tega nahajamo jih večkrat v molitvah in v liričnih pesnih, kjer jih navadno ne bi stavili Kastelec, ki sicer rabi enklitike pravilno, stavi v molitvah celo po velevnikih, za katerimi stoje navadno enkli-tiške oblike, neizmerno često daljše: Pomagaj meni, talcu mi je pomaganu. buq. 107. ohrani mene pred večno smertjo. 130. O do-brutlivi Jezus, zakrg mene u tvoje svete rane. 146 i. t. d. Truber, ki je v Abec. in v malem Katek. na str. 25 še pisal: inu te prosim, de ti mene tudi hočeš danas obvarovati, spremenil je prvi stavek v izdaji 1. 1555: Inu jest tebe prosim, pač iz jednakih razlogov, ker je sicer v teku časa vedno bolj rabil krajše oblike. Jednako se še danes moli, n. pr.: o gospod, večni Bog, mi tebe prosimo. Vendar je pri tem treba omeniti, da je te in jed-nake formule lahko ohranila tradicija in da po takem izhajajo iz časov in od pisateljev, ki krajšim oblikam niso bili pravični. Pri pesnikih ima seveda subjektivno poudarjanje široko polje. Miki. (Gr. 4, 74) navaja kot „abweichend": Srčne rane meni spati ne puste. Preš. 8. Taki primeri se lahko pomnože: Te leta, ki so meni še ostala, Cel dan iz pravd koval bom rumenjake. Preš. 131. Tam meni je gorje bilo rojeno. 132. Ni meni mar, kar se godi na svetu, Ak smejo srečne te roki objeti. 181. Iz pers nobena njemu ni pesem več peršla. 75. Do nji ni njim zastaviti mogoče. 155. Levstiku so se zdele potrebne spremembe: Iz persi mu nobena ni . . 105. Do nji jim ni . . Pa mi Jezus je obljubil, De bo vzel mene v nebč. N. p. 4, 61. Na stol pisan so me djal' Ino meni sodbo bral'. 63. Pusti ti mene živega. Vraz 5. Ako zjutraj zgodaj vstanem, Dekle mene kolnejo (toži se solnce v narodni pesni) Zvon 1870, 67. Ta je, ta je mati moja, Ker je mene zanosila, Ker je mene izredila. Glasn. 1864, 93. I srce, ti se ne zbudiš! . . . Zdaj klije tebi dvojni cvet, Pomladi cvet, čas mladih let. Jenko 7. Zvezde v daljo se ozrite, I poglejte v nje srce, Zvisto meni oznanite, Al res bije še za mi? 23. Glas tiho meni v srci pravi. Strit. p. 19. (pr.: Kaj mi mar je domovina? 16). Umrlo je meni srci. Greg. 139. Često se poudarjata dve osebi ali reči, ki sta ali združeni ali se pa stavita v nasprotje. Tebe in mene ga je sram. Preš. 34. Bogu in tihi bom ostala zvesta. 190. Osedlaj mi konjiča dva, Sebi en'ga, meni en'ga. N. p. 1. 109. Tebe in mene še ni bilo. Jurč. Des. br. 205. Meni, sebi ga ohrani. Jenko 90. In meni in tebi gine mladost Strit. pesm. 80. Ti mene in njega Obrani bolesti. Greg. 128. Nečem tebe niti drugega. Vraz 62. Njega so mi pokopali Proti sunčnem izhodi; Njo pa so pokopali Proti srninem zahodi. 123. Tebe Turki ukradli so Jno meni dali so. N. p. 1. 114. Dunaja ni bilo meni treba, mene pa Dunaju. Levst. Glasn. 1858, 2. 28. Njega tedaj ljubi, ne mene! Jurč. Des. br. 128. Vredna si ti njega in on tebe. 171. Daljše oblike se rabijo, če zaimke odlikujejo pristavki; ta posel lehko vrše vezniki in prislovi, zaimek sam, zvalniki, apozicije in celi stavki. Primeri daljših oblik za členki: za tu podaj tudi meni tvojo milostivo roko. buq. 101 tudi tebe že zna po imenu in po postavi, Strit. Zvon 1870, 19. Bos tudi nje pokončal. Ravn. zg. 1, 29. Duhomiga te storil bo ko mene. Preš. 188. uboga ga slcoro bolj ko mene, Jurč. Des. br. 133. nikogar bi ne bilo bolj veselilo nego mene. Strit. Zvon 1870, 157. Še men' oči odpiraj. Preš. 9. Zato pa jaz zakladam te reči le tebi. Jurč. Des. br. 99. Saj meni se tudi ne zdi najbolji. Strit. p. 119. Kaj nov'ga mi povej, kaj zlasti tebi znano Razloži meni zdaj. N. p. 5, 14. O sam uči Miki. (gr. 4, 73), da poleg tega zaimka lahko stoje daljše in krajše oblike. Primere za to navaja iz staroslo-venščine, ki že zaradi tega ne odločujejo, ker se v strsl. pri brezspolnem osebnem zaimku daljše oblike šele začenjajo širiti. Jaz bi postavil tole pravilo: ako ima sam nalogo, da poudarja zaimek (pr. Gr. 4, 97), rabi se ta v daljši obliki (sebe pomeni v tem slučaji šscjtov); če je pa logičen naglas na samem zaimku sam, ravna se raba zraven stoječih zaimkovih oblik po občnih pravilih. V starši dobi se sam večinoma ne sklanja: ta se sam sebi odpoui. matth. 15 Trub. — ta zataji sam sebe Dalm. ti imaš lubiti tuiga bližniga lcoker sam sebe. matth. 19 in 22, Trub. in Dalm. Skušaj pak človik sam sebe. Krell 138. govorišli to od sam sebe. 159. Sam sebe in svoje Lepo oskrbi. N. p. 5, 53. Vendar tudi že v starši dobi se vjema sam z zaimkovim padežem ali pa stoji jasno v imenovalniku. Kedar niva od same sebe dru-ziga ne rodi. Krell 87. Kadar bi mi sami sebe sodili. 138 sam g sebe so s šibami . . . močmi tepli. buq. 89. -Ja pa tebi sami, draga! želel sim dopusti. Preš. 149. V Dunaj vodo je gledala, Sama sebe zaglednola. Vraz 96. ali pa se je tebi samemu kaj takega pripetilo. Jurč. Des. br. 93. Spoznavaj samega sebe. Strit Zvon 1870, 158. glavna reč pa je ta, da se nikar ne slepimo, ne samih sebe, ne drugih. Strit. Glasn. 1867, 11. liibi bližnjega tvojega kako samoga sebe, marc. 12, 31 Kiizm. Obe konstrukciji sta si lahko tudi sosedi: Ko je pesnik nekako sam sebe vesel. Strit. Zvon 1870, 77. taki je n. pr. Mirza Schaffij samega sebe vesel. tam. Za prislovnim (adverb.) samo morejo po prej omenjenem pravilu slediti seveda le daljše oblike. Pri logično močneje poudarjenem sam stoje krajše oblike poleg prostega povratnika: Zato nišam se sam tudi tako vredniga štumal. Krell 76. Po svoji misli bodo si sami učenike nakladali. 34 Sam se po železni cisti Vozil bom od nas do nas. 29. Ki se sam hvali, mala mu je cena. Krist. anh. 170. Primerjaj s tem: Jaz sam sebe hvalim, ker me nečejo drugi. Zvon 1870, 122. Opomni ga, kak sam sebe pozdbi. Preš. 179. V teh primerih ima sebe svoj logičen naglas kakor sledeči meni: zakaj ti sam meni veliš. buq. 432. Najde se prosti povratnik tudi poleg naglašenega sebe: Bog to po pravici dopusti, . . da le človik se tim bulie sam sebe sramuie. Krell 146. Da tudi tukaj subjek- tivnost govornika ali pisatelja igra veliko ulogo, lahko bi dokazoval sledeči primer, ako Trub. ne bi rabil daljših oblik črez mero: Zakaj kateri sam sebe povišuie, ta bode ponižan, matth. 23. Trub. kateri se sam povišuje. Dalm. Če stoji daljša zaimkova oblika pred zvalnikom. vzpodbuja se ali pa se svari zvana oseba ali pa se ji izraža posebno sočutje: (Je tebe, ptica, vjamemo, Ti perje vse uzamemo N. p. 1, 48. Kaj je tebi, moja gospa 105. Kaj pravim tebi, ljubi mož! 2, 83. Je li tebi, sestra, znano . .? Jenko 110. In tebe, oj otrok predragi, Nebo izbralo si je v dar! Greg. 27. Če se v takih slučajih rabi krajša oblika, ponavlja se zaimek pred zvalnikom : Kaj te prašam, ti rumeno sonce. N. p. 1, 117. Kaj t'je Lambergar ti mlad! 4, 15. Daljše oblike pred apozicijami niso nič posebnega, ker so jim zvalniki v ravnokar omenjenih slučajih jako podobni; sem štejem tudi dvojne tožilnike in dajalnike. Gvišno da je bil nji mladi noseči dečli težak. Krell 37. Gospdd Bug, bodi milostiu meni bozimu grešniku. buq. 135. Si zbere konj'ča iskriga, Njega zasede berziga N. p 2, 46. Al boš martro raj terpela, Al' mene moža imela ? N. p. 4, 29. Kaj je tebi lepoj roži . . ? Glasn. 1866, 288. To ve nesrečnemu ste meni Strit. p. 68. Da stoji zaimek, ki kaže na cel stavek, v daljši obliki, razume se pač samo ob sebi: take si moje srce ne more misliti nji, ki je „pribežališče grešnikov". Strit Zvon 1870, 21. Daljše oblike morajo se vselej rabiti, če se odgovarja vprašanjem z zaimkom; primeri pač niso potrebni. Jednaka je z rodilniki zaimka jb, če se rabijo kot svojilniki, za katere se pa vedno bolj širijo nove iz rodilnikov obrazovane pridevne oblike. V 16. stoletji so rodilniki še jako mnogoštevilni, ali vendar se mi zdi, da ta konstrukcija že ni bila več pri narodu v posebni rabi, ker jo nahajamo pri Trub. na mestih, kjer imata Krell in Dalmatin pridevnike. Mi smo nega zvejzdo videli, matth. 2. Trub. njegovo Krell, Dalm. ni so ne grehi odpuščeni luc. 7. Trub. Dalmatin prestavlja drugače: Veliku grehov je njej odpuščenu. Vendar rodilniki tudi pri Krelli niso redki: nyu (njiju) križe 162. zato nei otel Christas jim nih pravde doli vdariti. 74. le 6te, kam jih sarce njih pelia. 16. Govorijo se rodilniki še dandanes in nahajamo jih v narodnih pesnih in pri dobrih pisateljih; popolnoma neznani so, kakor se meni zdi, le na severovzhodnem Štajerskem. Za besede nje ne mara. N. p. 2, 72. Na nju zdravje vino pimo. 1. 63. Njega gospa v okni stoji. Vraz 25. Kr. nje mati. Glasn. 1862, 349, Grgarska. Nje mi majka piše. Glasn. 1866, 369. obličje nje cveteče. Preš. 5. Kaj je njih plačilo? Strit. Zvon 1870, 181. njih bolečine, p. 34. njih tovore. Levst. žup. 65. i bio je spadaj nje veliki, matth. 7, 27. Kiizm. V krajši obliki pa se rabi le na Hrvaškem dajalnik kot svojilnik. Na to su došli brati mu i rekli su mu. Nar. prip. 98. Pri daljših in krajših oblikah za predlogi nam je marsikaj nejasno in si nasprotuje. Vedeli bi radi, zakaj se v da-jalniku dovoljujejo le daljše oblike, zakaj še v tožilniku oblike mene, tebe, sebe niso prodrle kakor drugod, ker se še poleg njih daje prednost prvotnim me, te, se, naglašenim in nenaglašenim; zakaj se lahko rabi zaimek j\> z naglasom in brez naglasa, zakaj se lahko govori na vas in nd vas, pri nas in pri nas itd. Na vsa ta vprašanja iščemo zastonj primernega odgovora; deloma je to razumljivo: izvir predlogov samih in njih prvotni pomen je večinoma temen, vprašanje o naglasu čaka še marsikaterega, posebno zgodovinskega razjasnila (naglaševanje predložnih prefiksov in pomikanje naglasa k začetku bilo bi za nas največje važnosti); brez dvoma je s temi vprašanji tudi naše v tesni zvezi. Marsikaj je pri tem le v nekaterih krajih doma, marsikaj pa le formalno, kar dokazuje ta-le primer prav jasno: Na Ogerskem so daljše oblike vselej na končnici naglašene, tedaj meni, tebe, sebe, za predlogi pa se naglas premika: na mine, na Ube, od mene1) itd. Opozarjam na oblikoslovje, kjer se je o tem obširno govorilo, posebno o dialekto-logiških razlikah. Sintaktično je važna ta-le opazka: raba daljših tožilnikov mene, tebe, sebe, oziroma naglašenih me, te, se poleg nenaglašenih me, te, se, raba naglašenih in nenaglašenih oblik zaimka jy> po mojem mnenji nima logične podpore. Tega ne bi pričakovali; v gorenji srbščini (lužiščini) n. pr. štejejo se predlogi ko prvi zlog in so tedaj tudi naglašeni, če odvisni samostalnik nima stavkovega naglasa: p6 dvore poleg po dvdre (gr. I.2 560); tvon po dvore chodzi, ha nic po polu. Brandt 161. Vendar tudi v gorenji srbščini je predlog mnogokrat „brez vidnega razloga" nenaglašen (tam 162). Popolnoma od oblik odvisen je naglas predlogov v srbščini in celo kakovost naglasa je spremenljiva (gl. uvod, pr. Brandt 56—58). Jednako so v ruščini poleg sintaktičnih razlogov tudi čisto formalni važni, ker na predloge se naslanjajo le oni samostalniki, ki nosijo naglas na prvem zlogu: 3« \iope,_ nd;i,i> voiomj, m pyky . . vendar m nopn, nojvfc ro.ioiioio, Ha pyk'l; . . in še pri tem se marsikaj ziblje (o. c. 36—37). Še menj se smemo po takem čuditi jednakim pojavom v slovenščini, kjer se premikanje naglasa vrši še v dosti večji meri, posebno na vzhodu. Zgodovinski je treba opaziti, da daljše tožilnikove oblike za predlogi prodirajo šele pozno; klasična priča je tu Truber, ki se krajših oblik brani ali jih baš po predlogih češče rabi nego Dalmatin. Krajše oblike pa prevladujejo še tudi v novejšem ■ --O N Q Pr. ruski: >ioeMy ali no .\ioe.uy itd. A v>V\- času. Da stoje pri Trub. po predlogih tudi naglašeni mi, td, si, dokazuje nam to, da nahajamo često v me, v te, v se. Da pri rabi daljših in krajših oblik po predlogih ni razločka v pomenu, kažejo sledeči primeri: Po tebe je poslala španska kraljica. N. p. 1, 117. Kaj ti pravim, po te, Vida zala! Je kraljica španska me poslala 2, 20. Ne je za mene živeti više na svetu. Nar. prip. 73. Po se je dosta muder. Krist. anh. 179, kjer se vendar oseba poudarja. Naj zataji sam sebi in na si vzeme križ svoj. marc. 8, 34 Kiizm. nasleduj meni, vzivši križ na sebe. 10, 21. V oblikoslovji je bilo povedano, da so na vzhodu tudi daljše oblike po predlogih lahko brez naglasa; nahajamo pa to že pri Kastelci: Jezus, syn Davidou, usmili se čiz mene. buq. 104. Drugači čiz me 106, 122, 142, 143 itd. Da se nahajajo krajše oblike zaporedoma naglašene in nenaglašene v popolnoma jednakem pomenu ali pa da nahajamo nenaglašene oblike, kjer bi pričakovali naglašene, dokazuje velika množica primerov, srci, ki je gorilo Le za ti. Preš. 73. Al srci, le za-te vžgano 44. Za-te bom Boga prosila, Ti pa tudi pros' za mi! N. p. 4, 130. Pazijo na ti in na mi. Jurč. Des. br. 134. Zdelo se mi je, da so zd-me in nd-me narejene 100. Za ti, za mi nuj bolje bo. Jenko 31. Zd-me roža ta cvete, Zd-me le, za druge ne. 103. ne zame čiz se jokajo. buq. 397. Oblike zaimka j\> nosijo v tožilniku redko naglas. Ali tudi tukaj zdi se mi, da so naglašene in nenaglašene oblike jednake veljave, kar naj dokazujejo ti-le primeri: Kje nek' zemlja grobe krije, Kje junaci domačije Mirno smrtno spanje spi ? Nihče li ne zna za nje ? Jenko 67. Mati mi je očetnjava, Ljub'ca moja čast in slava, Hajd'mo, hajd'mo za-nje v boj! 71. Mej tujce ne, ti griš mej brate, Da zd-nje trudiš dan se vsak. Greg. 89. In, glej, o polnočni se uri Odpahnejo v sdbico duri, In studne pošasti skoz nji K postelji se mu pripodi. 16. Zelen mah obrasta Zrušene zidove, Veter skoz-nje diha žalostne glasove. Jenko 49. Pred njo presvetlo luč gojim, Lepd zvesto za njo skrbim. Greg. 150. S tem domovini zvisto služi, Nevtruden za-njo dan in noč. 90. Iz dalje srci omdliva na nji, Obrača na nj6 mi oko se. 106. Ko je videla, da nemam očesa zd njo, ogibala se me je. Strit. Zvon 1870, 99. Zdaj rakev bom stesal temno In Idžil bom nddeje v njo. Greg. 140. pred vrati stoji kočija, ravno je stopila vanjo. Strit. Zvon 1870, 51. Prišel je Turek hud po njo. N. p. 1, 127. Prišli so po-njo z bel'mi konjiči. Nov. 1860, 301. Kr. Vsak dan si v nje [bukve]. zamaknena Jurč. Des. br. 24 poleg večkratnega vanje pri njegovih najbližjih rojakih, Stritarji in Levstiku (v acc. sgl. n. in v acc. pl. vseh spolov). Primerjaj še: Molči ozre se ona name, Molče ozrem se jaz na njo. Strit. p. 31. O rabi krajših oblik ni treba posebno mnogo besed. Omenim le nekatere slučaje, v katerih se vedno rabijo enklitike. se se rabi pravilno kot pravi povratni zaimek pri tvorbi trpne oblike (pasiva). M. C.[igale] uči v Glasniku 1. 1863., na str. 126, da se trpna oblika povratnih glagolov ne da na ta način obrazovati. Vendar je poleg se v stavku še drugi sebe, se le mogoč: človik se tim bulie sum sebe sramuie, ved se nase ne zanaša. Krell 146. a sebe pak se naj čini kakor bogec. Nar. prip. 8. Truberjevi primeri niso veljavni, ker on celo pri prostem povratniku rabi daljše oblike (gl. zg.). Vendar je le vredno omeniti: Inu so eni rezani, kir so se sami/ sebe rezali, matth. 19. Trub. Dalm. ima pa tudi tukaj: kateri so se samij rezali. mi, ti, si rabijo se često kot imenovani dativus ethicus (gl. gr. 4, 602, 603). ti mi nisi to manše mej glavami Juda. Krell 49. (nekar nei si ta manši. Trub. nisi kratku kar najmanjša Dalm.). Na vsako krej groba mi rože evbde. Kres 4, 236. Gor. Sem mi en pndnč prileti. Kres 5, 151 Kor. Po cesti mi greta ožarja dva. Paj. črt. 147. Po polji mi gre en majhen fant. 103. Prva mi je roža. 234. Njega so mi pokopali. Vraz 129. Neti verjeti hudobniki. Volkm. 61. Ni ga ti boljega. Vodn. 37. In nad želizne vrdte ti jo skokama dervijo. Preš 66. On si jo pita. Vraz 129. lejte si. Zvon 1870, 314. lejte-sino! Levst. Glas. 1858, 2, 2. glejte-sino! Jurč. Des. br. 275. Poslednji primeri kažejo, da ta dajalnik ni omejen na I. in II. osebo (gr. 4, 601); jaz tudi ne morem tega si na jednako stopinjo staviti s si sede, si leže, katerega prvotni pomen je sicer tudi v zvezi z dat. ethicus (gr. 4, 603). Število primerov se da še povečati: O drago si je to telo, kotero te je nosilu. Krell 122. Blagor si je temu človeku, kir mene posluša. buq_. 57. Jezus neima brata ne sestri, Tud si nima žluhte ne. Paj. črt. 148. Ona si ima čeri tri. 278. Na pragi si je stala. 221. Raj odletim Si j a v log zeleni. Vraz 132. Jaz si poletim Na široko poule. 140. Iz te rabe se je gotovo razvila sposobnost besedice si, da daja stavkom pogojni pomen in obobčuje priloge in zaimke. Inu naj si ste me vielili, vi ne ste giali (t. j. diali, kar stoji na f. 63) pokure. matth. 21. Trub. (najsi Dalm ). srečin človik, naj si ga drugi ludie za norca in boziga imaio Katech. 1550, 214. inu si se zdi alli ne zdi obrezanie človeku preprostb, tako je Bog otel. Krell 49. Si vi recite inu lugaite zupdr moj leban kar očte 132. najsi se niemu ne zdi. 67. bodi in si bodi nahajamo pri Krelli mnogokrat, najsi svoje roki umiva, niega prauda je usd kriva buq. 396. Ali moč tega si izgublja se že rano, kajti Bohorič že navaja aku vel naisi (anh. 57). V teku pritikalo se je k najsi že lih ali ravno: naj si se lih zludi zloby. buq. 429. nej si je lih. ev. mayr. 112. To se je godilo tudi takrat, kadar so stali še drugi vezniki prednjim: Deslih začne dobro grit. Vodn. 67. Izvirno konstrukcijo rabijo dandanes le dobri pisatelji in po malem se širi zopet v književnosti: da-si se reč precej na bolje obrača. Jurč. Des. br. 82; jednako da-si 87, 99 i. vk. bodi-si 176; ali tudi te jačita večkrat ramo, tudi. Kot samostalni prilogi so mi znani: ge si (strsl. kisde) Drst., negi si (nek^de), kam si; navadno jih jači bodi: ge si bodi, kam si bodi. Razvili so se po takem posebni izrazi, primerjaj še: kadar si bodi (na vzhodu gda si bodi), kakor (na vzh. kak) si bodi, kaksihU na vzh. (o hte gl. Letop. 1891, 44), kakšen si bodi na vzh. Zaimke si sam le redko obobčuje '): inu bi. mnogi Ion bogat dal, ne vem kaj si, da bi le mogal tako sladko spati. Krell 66. ako bode, ne vem sam, kaj si grajal, spang. (t. j. Krell 2. del, iz Gr. 4, 111). V stavku „ne vem kaj si začeti" Krell 46 spada si pač k začeti. Sicer pa nahajamo le ojačene zaimke: marsikdo, marsikaj, kdor si bodi itd.; v moji domovini govori se gdo si bodi in gdo bodi. Krajše oblike zaimka rabijo se semtertje kakor nemški es. V slovenščini opravljajo njegov posel navadno ženske oblike, ga pa se v stavkih z ne, ki zanikuje bitje (negativni eksistencijalni stavki), često staplja celo v jedno besedo. In nad železne vrata ti Jo skokama dervijo. Preš. 66. K vojakom sem jo bil pobrisal, pa je nisem mogel daleč prignali. Jurč. Des. br. 37. Zapustivši Obrliek, krmil jo je Mrtinek čez polje. 63. To sem mu jo pa zasolil! Strit. Zvon 1870, 29. Zasola sn mu jo. Drst. Povem ti jo, ne bode laž. N. p. 2, 48. On ga je vrejden, de ti njemu tu izkažeš. luc. 7. Dalm. (on je ureden, de ti tu nentu sturiš Trub.). Bog ga vMi, Bog ga znaj\ N. p. 1, 101. Pri pisateljih 16. stoletja beremo: Bog je ve, kar še stoji v ev. mayr.: Bug je vej 65 (dvakrat). Dobro mi je, bodi ga Bog zahvaljen. Murko 171. V stavkih, ki bitje zanikujejo, navajeni smo tako močno temu zaimku, da ga nahajamo tudi tam, kjer stoji sam samostalnik ali pa drug zaimek zraven. Ako v njih je ni kraljice. Preš. 120. Ni je hiše skoraj. Strit. zbr. sp. 1, 270. Ni ga govornika, ki ne bi hotel biti enak Demostenu. Glasn. 1863, 154. Ni ga nobenega, ki bi vedno v veselji živel. tam. Raba besedice ga se je potem tako razširila, da se je stavila k oblikam vseh spolov in števil in se razvila v pritikan členek. Primerov je bilo že dovolj navedeno (Letop. 1891, 21). Krajše oblike drže pa se tudi večkrat, kjer bi bili na mestu le samostalniki ali pa daljše zaimkove oblike. To tudi objasnjuje pritikanje oblike ga. Gledajte jo mavrico in hvalite ga njega, ktiri jo je naredil. Ravn. zg. 1, 22. Svet mu je njemu ime. 2, 13. Pa nisim jih besedi veliko j iskal. 1, IV. k' napijajo s' ga sebi Vodn. 100. (Levstik je „popravil": k' napijajo ga sebi). Poglejte jih gore. Jenko 10. saj ga ni hudiča. Jurč. Des. br. 58. Saj ga človek ne dobi posla. Erjavec, Izbr. sp. I. 219. v sa- ') V drugih slovanskih jezikih, posebno v malorušč., češ. in polj. jako često (gr. 4, 89, 111). Ionu je ni našel besedice. 225. Neki Gorenjec me je opozoril, da se okoli Škofje Loke zaimek jako često podvojno stavi: A si ga vidi ga ? Sem ga prašaiv ga. Me je prašaio me. Da se te enklitiške oblike rabijo za ojačanje, kar misli Miklošič o stsl. si ali pa o daj. zaimka ja pri tož. sebe in o daj. in mestn. sebi (Gr. 4, 107), se mi ne zdi verjetno. Po mojem prepričanji so le zaostale v nekaterih jako često rabljenih zvezah, dasi so postale nepotrebne, ako se uvede drug nomen. Da se take zveze nahajajo, naj kaže tudi ta-le primer: Dens ga pije kar leze ino grč, da ga le ima. Levst. Glasn. 1858, 1. 46; misli se seveda na vino, o katerem pa prej ni bilo govora. Si brodniki pomignili, Reko „še ga bomo pili." Vraz 39. In pili smo ga na dan. Jurč. Des. br. 36. Vino je sicer imenovano, ali daleč proč v tem-le stavku: Tam Turkam je napivala, Si v nedriji ga zlivala. N. p. 2, 38. Semtertje pa je treba vendar ta navidezno neopravičeni enklitiški zaimek drugače objasnjevati: k nikomur mi ne hotela meni iz naročja. Strit. Zvon 1870, 68; mi je seveda dat. eth. Županji hčeri ji bom dati dosti blaga, malo otrok . . Ti vbogi hčeri ji bom dan . . Glasn. 1863, 291. Grgarska; seveda se ji zvrača na predstoječi samostalnik. Krajše oblike zaimka ju obrazuje z nesklanjanim ki ozi-ralne zaimke (relativa). Jok si briše, ki ga skriti ni mogoče. Preš. 128. v hiši, ki si jo je Kerjavelj . . postavil. Jurč. Des. br. 56. Cesar, ki mu je bil menda silni možak všeč, dalje pravi. Levst. Glasn. 1858, 2, 2. votlino, ki je je prle ne vida. Kres 4, 142. Staj. Primerjaj pa daljšo obliko: Kaj se jaz nebi hudo deržCi! Ki že meni za dugo lit Moja liiba mertva leži. Vraz 6. Ker je velevnik sam po sebi močno naglašen, nosi seveda večinoma sam stavkov naglas; zategadelj stoje za njim res često krajše oblike, vendar ne vselej, kakor bi se dalo soditi po Kristianovicevem nauku (str. 53, op. 2). Tudi za velevnikom nahajamo daljše oblike, katere opravičuje poseben poudarek, ki velja zaimku. Med primeri, ki so že bili navedeni, nahajamo mnogo stavkov z velevniki. Dodajam še: Vižai ti mene in obdrži me u tvoim strahu. buq. 283. Prijatel! uči mene pisarije, odkri mi proze naše lepotije. Preš. 97. Iz poslednjih primerov pa se tudi kaže, da se daljše oblike navadno ne ponavljajo, ampak za daljšo obliko sledijo navadno krajše: on je tebe angelom svojim poročil inu te bodo na rokah nosili. Krell 110. Spervič nji obene besede ne vošči. Potle ji pomoč odpovei. 116. Inu on je ngm popretil inu jim nej pustil govoriti. luc. 4. Dalm. Jaz pa tebe čem pobit, Perjiče ti spipati. Vraz 131. Kak se meni streže, tak mi kosa reže. Paj. črt. 72. Jaz bom tebi že napravio, kaj bode te tvoj gospodar rad meo. Kres 5, 505. Staj. Vuk je došel i njega pograbil in pojel ga je. Nar prip. 74. Na teh mestih rabi tudi Trub. pravilno krajšo obliko, če tudi na prvem mestu daljša ni vselej opravičena. Inu Icadar nega (ga Dalm.) vgledaio, ga prosio. matth. 7. Peter pag nega prime in ga začne svariti. 15. Oni pag nega primo, ga bgo, inu ga pošleio nazaj prazniga. marc. 12. ong so ga pak vzeli, inu so ga stepli, inu so ga pustili prazniga od sebe. Dalm. Vendar ponavljanje daljših oblik ni izključeno, če se zopet poudarjajo: Klgči mene vtuoi potrebi, tako te iast hoču rešiti, inu ty bodeš mene hvalil. spangenb. post. (Krell) pri Kop. 22. jest lubim te, kateri mene lubijo, inu kateri me zgodaj gščejo. ty mene najdejo. buq. 59. Mene, o mati! vi mene vmorite. Volk. 55. Za krajšimi oblikami pa lahko sledijo tudi daljše: dojde jedrn bogec kuharici i da ji tri lepe rože, koje je pod jenim grmom našel, a nji pak je vzeme grof. Kres 5, 200 Hrv. Subjektivnostim je posebno tukaj široko polje: Vse ti čem štoriti, kar tebe zna zjeziti. N. p. 4, 34. Posebno se čudimo takim primerom pri nasprotjih; seveda je tukaj namen, da se drugi člen posebno poudarja. Bog ti daj sto tavžent sreč! Mini je druga ljubica všeč! N. p. 1. 121. jaz jo učim naših narodnih, ona pa mene francoskih pesmi. Strit. Zvon 1870, 19. še raji je [pesmi] bo imel, sovražil pa bo tebe! Strit. Glasn. 1867, 57. razsekaj me na falate pa me zmeči v vreče, kak sem jas tebe. Kres 4, 303. Ogr. Pr. še: Kmal brodniki zakcrmili So Boga lepo prosili De b' jih zdrave še vozili, Turške jašpre seb' služili. Vraz 39. Kr. Tukaj je seb' v nasprotji, ali ne z jih, ampak v prvem delu nosi naglas zdrave. Pri nasprotjih stoje pa enklitiške oblike lehko tudi v drugem delu: Kdor njd ljubi, ga ljubijo v nebesih in na zemlji. Ravn. zg. 1. 53. Alco vlečeš otca do praga, bodu te tvoji sini čez prag sunuli. Krist. anh. 161. Pr. še ta-le primer iz stare književnosti, v katerem je nam enkrat naglašen, drugikrat enkli-tiški, ker je on poudarjen: nam ye se veseliti, onam (t. j. on nam) chocztsche trosti biti. conf. gen. 172. Da imajo tudi pri naglaševanji subjektivnosti svoje meje, umeje se ob sebi. Ta-le stih Stritarjev je že gotovo zašel v rabi enklitik predaleč: Kar ti si mi, ti storil bom. Zvon 1870, 87. Kar se tiče dialektiških posebnostij pri rabi daljših in krajših oblik, treba je najprej pomniti, da so na vzhodu na-glašene oblike često z j, nenaglašene pa z nj zapisane in da je ta zmešnjava tudi v govoru navadna (gl. Letop. 1891, 26). Razen tega je treba povedati, da so na vzhodu, na Štaj., Ogr. in Hrv., kjer se jezik sploh drži polnih in močnih glasov in oblik ali pa celo nove stvarja, daljše oblike zaimka j« posebno priljubljene. Dokaz temu nahajamo tudi v tem, da se je stari tožilnik ju tudi po predlogih popolnoma izgubil (nikjer se ne govori vanj, zanj) in da daj. mu vedno bolj in bolj dela mesto polni obliki jemi, ki postaja enklitiška. Po takem si tudi lahko razložimo, da se baš njemi često rabi, kjer bi pričakovali enklitiško obliko. I pitali so ga i erkli so njemi. ioan 1, 25 Kiizm. V ev. tern. piše se celo: i opitaše njega, i rekoše njemu, 4. V N. T. pa beremo: vprašajo ga in reko mu. Sploh se sme trditi, da se pri izrazih „darauf sagte er zu ihm, zu ihr, zu ihnen" na Hrv. in Ogr. navadno rabijo daljše oblike. Pr.: I r6če njemu mati njegova, ev. tern. 20. i erče njemi mati njegova, luc. 2, 48 Kiizm. in reče mu mati njegova. N. T. i reče njim. ev. tern. 21. i erče njima. luc. 2, 49 Kiizm. Pa jima reče. N. T. on pa erče nje marc. 5, 34 in večkrat Kiizm., v N. T. pa vedno: on jej pa reče. Tudi v ogerskih pridigah nahajajo se daljše oblike v jed-naki rabi: Ci me što pita, ne znam njemi raztolmačiti. Let. 1874, 110. V neki pripovedki iz Slovenske Bistrice na Ogr. (Kres 4„ 301—303) nahajam same njemi (le jeden mu na str. 302), njoj, kjer bi pričakovali krajše in nenaglašene oblike. Tudi ponavljane zaimkove oblike rabijo se podaljšane, posebno v starši dobi na Hrvaškem; pristopi k njemu jeden stojundčki kapitan, proseči njega, i govoreči, ev. tern. 23. proseči ga. matth. 8, 5 Kiizm. i ovo angjel gosponnov sta poleg njih, i svetlost božja obstre nje, ev. tern. 7. Vendar pri Kiizmiči: i dihi gospod-nova je je okoli vzela. luc. 2, 9 marlivo zvedajte od, deteta: i gdaga najdete, poručete mene, da i ja doiduči budem molil njega. ev. tern. 19. Kiizm. ima še na obeh mestih: je (matth. 2, 8). Njemi je odnti čem lno ceno njem' povem. Dainko pp. 70. Ta priljubljenost daljših oblik opazuje se tudi pri osebnem zaimku I. in II. osebe: Gda pride, kite je zvao, erče tebi. luc. 14, 10. Kiizm. 2. Pomožni glagol sem, biti. Ker je pomožnik tam, kjer se slovenski književni jezik govori, popolnoma izgubil daljše oblike, pišejo se naglašene in nenaglašene oblike jednako; v govoru se pa res ne glase vse jednako; razlikujejo se namreč ne samo po naglašenosti in nenaglašenosti, ampak tudi poyzunanjosti, kar velja posebno o apokopiranji oblik si, je, bi. Če hočemo tedaj preiskovati, kedaj se pomožni glagol rabi enklitiški, treba je prav za prav povedati, kedaj nima naglasa. Kot splošno pravilo lehko velja: Pomožni glagol je vselej nenaglašen, ako ni na njem posebnega poudarka. To pa se godi: 1. če pomožnik ni samo vez (copula), ampak izraža bitje. Bog je v nebesih. Je en Bog. Je dober kraj za kupčijo. Vodn. 116. Kar jdek (k ojača), pa jae. Baud. otč. 11. 114. Gor. Jezus je pa erkdo: jas sem. ion. 7, 29 Kiizm. (Druge primere gl. v Letop. 1891, str. 37). eto njemi je na etom mejsti blagoslov. Letop. 1874, 124. Ogr. 2 Pri vprašanjih brez vpra- šalnih besed, ojačenih navadno s členkom li (gl. Letop. 1891, 48-50); ta vprašanja z li so lahko tudi podredna in rabijo se tudi kot pogojni stavki. Bi ne bi mogel eno uro z mano čuti? Krell 147. Si li ti ta? luc. 7. Dalm. (izraža pa tudi bitje). Ste li hoteli viditi ? tam. Z jednim očesom je pa lukal v kuhinjo, ga li mati vidijo, ali ne. Erjavec, Izbr. sp. I. 210. Si li božji sin, reci da to kamenie kruh bode. Krell 105 = Si li ty bozy sin. matth. 4. Trub. (Aku si ti. . Dalm.) Da se je beseda jeli razvila v vprašalni členek, bilo je že povedano. Vendar poleg bolj močno naglašenih besed lahko tudi ta glagol izgubi naglas: Si, jastreb, se našita? Volkm. 13. 3. Pri odgovorih na vprašanja: Si mi prinesel? Sem. Bi-li šel? Bi. Nov. 1867, 74. Seveda se tudi drugače lehko oblike tega glagola poudarjajo, če se nam ljubi: Vem, da si mi odpustila, Jaz odpustil si ne bom. Jenko 20. Pr. razloček med on je rekel in on je rekel. Razen tega dobijo lahko vse oblike z ritmičnih vzrokov postranski naglas, ki ima lahko celo moč glavnega kakor v teh-le slučajih: Naj v nje naročji ti sreča cveti Meni za veke izginila je. Jenko 106. Je za druziga dekleta zdaj ljubezen tvoja mita. Preš. 33. Srn njegov klobuk pobral Sebi ga na glavo djal. N. p. 1, 52. Bi se b'la množila V Zadovlje, k' si 'tla. 2. 107. Bi vratove naše vgledau, Do vi, kaj bi nam povedati. Vraz 37. Posebno često se naglaša so, kjer se mi o zdi celo dolgo (gl. Letop. 1891, 36): S6 Ljubljanice ga prosile. Vraz 39- Njega s6 mi pokopali 122. Tekle so ji dol sozij. 180. Oni so ga prijali. Kres 5, 248. Ogr. Večkratno naglašanje je bržkorie tudi stva-rilo podaljšane oblike sojo, soujo na vzhodnem Štajerskem in Ogerskem. Kakor gorenji podredni stavek Bi vratove naše vgledau, razvil se je tudi ta-le iz vprašanja: So banderci vidit bili, Tir do mojo bomo meli. Vraz 40. Kako je lahko čisto ritmična potreba merodajna, kaže jasno ta-le primer, v katerem nahajamo naglašeno in nenaglašeno je v jednaki funkciji: Deklica je vstala, Je zgodaj v crkev Šla, Ji lep prstan našla Na zelenem travniku. Kres 5, 148. Kor. Raba daljših oblik na Hrvaškem, oziroma naglašenega je in ojačenih jeje, jeste, sojo (gl. Letop. 1891, 37). ravna se po istih pravilih kakor v drugih krajih. K točki 1.: A jon nije znal da so jone Vile. samo je mislil da jeso. Nar. prip. 58. Jesu talcdjže nekateri posti cirkevni gibuči. ev. tern. (predgovor). Ji potrebno. 257. Od etoga kralevstva, od šteroga zdaj jeste guc, je vnougo spominanje vu sv. pismi Letop. 1874, 119 Ogr. Jeste spomi-nanje pri sv. Mataji. tam. Soujo grešnicke. Letop. 1877, 112. K 2.: Jesi si se naspala celi letni danek? Glasn. 1867, 329. Jeste li zdravi? Nar. prip. 20. Vendar beremo tudi: Si me razmel? 33. K 2. in 3.: Hodimo ga midva gledat, Jel je zišel in precvel. Jeje zišel i precvel. Nar. prip. 306. Jesili ti kerščenik? Jesem. ev. tern. 241- Jeli vsaka ta peršona Bog? Ji. 247. Jesmoli mi dužni? Jemo duhu. 251. Je dobiva po takem semtertje pomen nemškega ja, es ist so: Si me razmel? Je. Nar. prip. 33. On ji odgovori : Je, jaz sem cul, da tu dobru plača dobim. 3. Daljše oblike rabijo se sploh pri poudarku: tele nekoji, da sem hud, i jesem. Krist. 68. Kristianicev nauk, da stoje daljše oblike, če se govor ž njimi začenja, treba je jednako omejiti, kakor sem to storil pri zaimkih; daljše oblike stoje baš zaradi tega na začetku, ker je glagol poudarjen: Jesem se pri njem mnogo dobra vžil. Vendar je raba daljših oblik na Hrvaškem sploh bolj v navadi; semtertje opravičuje jih lahko subjektiven poudarek, ali zdi se mi, da jih tudi stihovni in govorni takti stvarjajo; večkrat tudi taka razlaga ni mogoča. J šel jesem sirom po polju, Našel jesem zlatnu jabuku, Dul ju jeseni ocku da deli. Glasn. 1867, 258. Ljubil jesem gizdavu devojku. Nar. prip. 311. Jšel jeje Jankic onda starešini. 301. Sinoč mi se senja jeje zasenjala. 300. Crnu je kavu kuhala Zuhku ju jeje srkala. 307. — Sta gledat jeste zešli? ev. tern. 3 (pr. Ti li si on, ki imaš priti 2). Jz Egiptusa jesem zvdl sina mojega. 14. neprijatil človek ji to vcinil. 26. vera tvoja ji tebe zdravoga včiniia. 34. skupa buduci varaš dokončali jesu. Kres 5, 536. Ogr. skupa buduci starešine varaša jesu izebrali za birma Dobuš Jakuba. 539. 3. bodem, bom in drugi glagoli. Da med bodem in bom ni sintaktičnega razločka in da bom navadno ni enklitiška oblika, bilo je že povedano (Letop. 1891, 39—41, 61). To mnenje potrjuje tudi razstavljanje oblik bom, boš i. t. d. v stavkih fgl. sp.). Enklitiški je bom prav za prav le toliko kolikor vsaka eno- in celo dvozložna beseda, ki v stihu in v govornem taktu lahko izgubi svoj naglas, če stoji poleg bolj močno naglašane. Duh plemeniti sam bo nosil boli . . A sreče vzival sam ne b6 nikoli. Greg. 10. Vse tri oblike nahajamo v isti funkciji v isti periodi: Hišo bodem ti ogradil, Zidal zid bom krog in krog, Spustil bom okoli hiše Sultana de lajal bo. Preš. 39. Če bi tedaj hoteli pesnikom vse bom prečrtati, celo naglašene na začetku stavkov — kar je Levstik celo na Prešernu poskušal — ker so pre (bojda) enklitiške in ker en-klitike pre ne morejo stati na prvem mestu, morali bi vsem slovenskim pesnikom kosti strašno polomiti. Rabijo se sicer arhajistični bodem ali brez razločka z oblikami bom, in tudi med naglašenim in nenaglašenim bom iščemo zastonj kakega sintaktičnega razločka. Hvalo pel mi bode Glasnik, Bo dokazal, da sem s knjigo Naše slovstvo obogatil. Jenko 38. Ko ljubezni bode palo zagrinjalo, Moje zadnje perje Bo na tleli ležalo. 43. Le hrepenel jaz bodem k tebi, Ne bom po tebi žaloval. Greg. 105. Srce bo se umirilo, Zginil čas bo sladkih sanj. Jenko. 28. Levstik sam se ni izogibal trojnim oblikam, dokler je še naravno pisal: Ti žalostna bodeš polje popustila, (Je bo prizanesel ti mraz i led. Levst. p. 21. Kopal ga bodem v hladni vodi . . . Vmaknil ga bom, ko se zmrači! 8. Cvetelo nama zadosti bo rož, Dokler me ljubila ti deklica boš. 18. Pomnil bom, ko ti bom jesti dajal! 77. Celo pri velevniku se ne naglaša bo-. Naj čast bo Gospodu v višavah. 65. V narodnih pesmih nahajamo tudi jednako mešanico: Ljubezen je bila, Ljubezen še bode, Ko mene in tebe Na svejti ne bo. Vraz 186. Zdej bo drug' te fant ljubiti, Pa ti bode drag in mM. 187. Bom prosu brodnarja Cez vel'če vodi De bo me prepšljou) Do ljub'ce moje. Kres 4, 340. Če beremo pri Vodniku: Bol bode pridna Po zimi predica Dal bo rožldla Pod pavcam petica 60, trdili bi lahko, da stoji v prvem stihu polna oblika, ker je glagol tam samo-stalna vezalnica, v tretjem pa kot pomožnik sploh ni na-glašen; vendar prvi stih lahko brez najmanjšega razločka v pomenu spremenimo v Bolj bo pa pridna ali pa celo čim bolj bo pridna . . Če nahajamo celo pri Trub. isto menjavanje: in kar bode prou, tu bote prieli. matth. 20, lahko bi se k isti trditvi zaleteli, vendar primerjanje tega in mnogih drugih popolnoma podobnih stavkov z Dalmatinovimi, ki rabi tam vedno bo, kaže nam, da tudi takrat ni bilo sintaktičnega razločka. Primerjaj še iz starše književnosti bode in bo v isti periodi: Kateri mene posluša ne bode h' špotu storjen, inu kateri za mano hodi, ta bo nedolžan ostal. buq. 59. 0 razmerji med posameznimi oblikami na Hr\»aškem sem že obširno razpravljal (Letop. 1891, 39—40). Treba je še govoriti o krajših in daljših oblikah na Ogerskem. Posebnega sintaktičnega razločka tudi tamkaj ne nahajam. Pr.: Ne skrbte se, kakda in ka bodte gučali. marc. 9, 19. Ar ne bodetc vi gučali. 9, 20. Gdelcoli bodete šli vu lužo, tam ostarde, dokeč nebodte vo' šli. marc. 6, 10. kikoli bode šteo bidti veliki med vami, naj bo vaš sluga. marc. 10, 43, jednako 10, 44. Jaz dopuščam, da je bodem bolj poudarjena oblika, ali o vseh bom se ne more trditi, da so brez naglasa, ker v velevniku poslednjega stavka, kjer bi sicer najprej daljšo obliko pričakovali, je bo odločno naglašen (o za ou, Gr. I2 317). Oblika II. osebe boš pa sploh ne stoji na jednaki stopinji z drugimi, ker je lahko enklitika med posebno skrajšanimi oblikami, i ovo bodeš nemi, i ne boš mogao gučati. luc. 1, 20. Za sintaktični pomen posameznih oblik po takem dosedaj nismo mnogo pridobili. Napačnih naukov pa tudi o tem ne manjka. Gutsmann n. pr. uči (na str. 45): „Doch will sich in der kiinftigen zeit besser das formale hilfszeit\vort bodem als verkiirztes bom schicken." To pravilo, ki že samo ne nastopa z veliko zavestjo, je pa kar krivo; o tem niti ne govorim, da na zahodu daljših oblik sploh skoro več ni v govoru, ali Valjavec priča, da se baš za tvoritev prihodnika rabi bom (gl. Letop. 1891, 41). Razlike so tedaj mestne in formalne. Formalna stran je velikega pomena v neutralnih slučajih, če govornik ali pisatelj ne namerava posebnega poudarka: tu odločujejo stihovni in govorni takti, v katerih je ta glagol potreben (gl. Letop. 1891, 7 in odstavek: bodem). Polne oblike so v slovenskem književnem jeziku v poeziji in posebno v prozi arhajistične in pridajajo jeziku nekaj emfatičnega in resnobnega; tudi retoričnim namenom služijo prav dobro. Pr. pri Stritarji: Videl ga ne bodem nikdar več. Zvon, 1870, 3. Vem, da bodeš, ko to bereš, nejevoljno majal z glavo. 3. Vendar stavi zraven: To bo mi sladico maščevanje. 87. Tukaj je bo gotovo poudarjen, kar dokazuje že njegovo mesto (navadno: to mi bo .. .). Posebno skrajšane oblike se v književni jezik niso vteple, kakor je že bilo povedano, le pri ogerskih Slovencih so tudi v knjigah prav navadne. Tudi zahodni slovničarji se za nje celo nič niso zmenili. Štajerci Murko, Muršec, Dainko jih niso pozabili, ali Murku so Jedoch als blosse verstiimmelungen der regelmassigen form hier kaum des erwahnens werth" (na str. 59). Le Dainko jim ne dela krivice, ki na str. 200 uči, da se bodem in bom rabita „bei besonderen nachdrucken", ostale pa brez poudarka; po njegovem mnenji se isto tako ne smejo zametati kakor skrajšani zaimki ne. Te posebno skrajšane oblike so res enklitiške in že njihov početek in oblika večine izmed njih na vzhodu in zahodu (na zahodu so često zrastle s predhodno besedo v jedno celoto) dokazujeta, da se rabijo brez poudarka,. Razločka v funkcijah pa tudi tukaj ne opazujem, ker se lahko rabijo kot samostalni glagoli ali pa kot pomožniki pri tvorbi prihodnika. engedumo naj zdanje naše bode, naj eto de nam zveličanje. Letop. 1874, 111. Ci mo mi eti trpeli, ne bomo na ovom svejti. Letop. 1877, 97. Nišče ne bode mogao delati poleg Ci ete den zahodite, ne de več vrejmena. Letop. 1874, 110. Ne smemo si tedaj posebno glave beliti z vprašanjem, zakaj so nekatere oblike poudarjene, kjer logičnost tega ne zahteva, in druge zopet ne, ker to nas navadno ne privede k cilju. Po mojem mnenji tudi tukaj navadno odločuje formalnost, potreba govornega ritma. Na vzhodu se te skrajšane oblike rabijo posebno po zaimkih, po ne, po jednozložnih prislovih in veznikih, potem sploh po jednozložnih besedah, ali tudi po dvo- in večzložnih, ki so na poslednjem ali pred-poslednjem zlogu naglašene. Razen že v oblikoslovji navedenih primerov pazi še na sledeče: On de na veke prokleti. Letop. 1877, 94. Kaj 'mo doma? Paj. črt. 131. Kaj s ti meni da. Kres 4, 27. Štaj. Jaz pa nem k tebi prišla, Daš močno me zelea. Paj. črt. 3. Kde de rasla romena pšenička. Kres 4, 28. lejhko smrt te meli. Letop. 1874, 115. Po vodo (beri vodo) de prišlo, ge 16 kaj. Vraz 93. Tri rili ta mi povedala. Paj. črt. 125. Berem se ja ženila. 113. ])riigo te nesli na vinsko goro. Kres 4, 28. teško de ka Vam povem. Letop. 1874, 118. Jaz se v mnogih slučajih ne morem prepričati, da bi te oblike imele kak poseben pomen, različen od obojnih polnih, s katerimi se vrste. Drugo 'te nesli na vinsko goro, Kde bode rasla vinska rozga. Kres 4, 28. drugo te in kde bode so popolnoma jednake stope (pr. uvod, Letop. 1891, 7) in na obeh mestih imamo pomožni glagol za tvorbo prihodnika. Ali tudi pri samostalnem glagolu te oblike niso redke: zadosta de mi. Letop. 1874, 107. Razloček sicer lahko iztaknemo v teh-le stihih: Vi hote tu ostali, Per meni te spali. Vraz 57. bote nosi vsekako govorni naglas, ali zdi se mi, da je tudi tega ritem zakrivil, ker jaz bi rajši naglaševal tu in ostali, kar bi se vjemalo z meni in spali. V prozi bi se prvi stavek brez dvoma glasil: Vi te tu ostali. Naj pa se ne pozabi, da so lahko tudi te oblike nagla-šene: Te mo mi vsi zveličani . . . V nebesa mo poklicani, Paj. črt. 231, kjer je za naglas le ritem merodajen (pr. uvod in bodem). Na zahodu je zanimivo menjavanje naglašenih in nena-glašenih oblik po nikalnici ne. Na bom na bom tz ustdjoiva, odgovora t' nam dajowa. Kres 4, 282. Na bom ga w6tu šhikatz Tud ga nam 6tu merkat. 339. To menjavanje me spominja zaimkovih oblik, pri katerih daljšim slede krajše. Ali tudi tukaj je formalni element jako merodajen, ker te oblike se po Valjavčevem nauku nahajajajo le po besedah s samoglasniško končnico (gl. Letop. 1891, 41). O sintaktični rabi ostalih glagolov, ki so razvili krajše oblike, o členkih in besedah, ki premikajo naglas nš-se, ne da se mnogo novega povedati. Da pri glagolih, o katerih se govori, zelo vpliva poudarek, dokazujejo takšni primeri: Jima zaivhga srn, f ca. Kres 4, 236. Gor. Von ima nožhk vojster 340 poleg Voh ma sto behh lcozic. 236 Jednako se na vzhodu razlikujeta ma in ma: ka ma tvoj mouž, da je tak močen ? A ona je pravla, da ne vej za drugo, neg on ma edno robačo. Kres 4, 302. Vendar mnogokrat nahajamo tudi tukaj le formalne razločke; važno je, kako daleč je združenje pri nekaterih besedah že napredovalo. Govori se na vzhodu ne smiš, nI mreš, ali ne more se trditi, da bi ne smiš ne imelo istega pomena kakor ne smeš, ki se tudi nahaja neredko v istih narečjih; v vprašanjih govori se le: ne smeš? Poleg ne mdreš nahajamo že tudi ne mreš brez logičnega naglasa bodisi na nikalnici bodisi na glagolu. Tudi pri logičnem nasprotji se nahaja nemre: on če, no nemre vbiti. Volkm. 42. imam se z nikalnico jednako veže kakor sem. Tudi krajše oblike glagola hoteti se naslanjajo na ne (gl. Letop. 1891 pod ne). 0 skrajšanih oblikah glagola koteti brez predhodne nikalnice treba pa je povedati, da se tam, kjer se le one govore, po potrebi govornega takta lahko naglašajo ali pa ne, vendar so naglašene v veliki večini. Vse če sama žreiti. . S škrampli če izdreti. Volkm. 19. Vsak kruli rad jesti če . . No še več če 'meti. 22. Za 16. stoletje se nam pa le zdi, da se je čem rabilo za tvorbo prihodnika; vendar primeri v Trub. Duh. p. niso mnogoštevilni in tudi ni mogoče vselej določiti, nimamo li pred seboj samostalnega glagola. Tebe se čem deržati Gdu če mi zuperstati. Trub. Duh. p. Ps. XXXI. Dalm. V tem primeru nahajamo po mojem mnenji oba pomena zaporedoma. Pri Krelli pa se krajše oblike z glagolskim nedoločnikom gotovo rabijo za tvorbo prihodnika kakor na Hrvaškem: le rčci eno besedo, talcu če zdrav biti moj lilapčič. 71. (bode zdrau Trub., bo ozdraulen Dalm.) vi čete najti to deite 36. ako . . . bomo verovali . . tako Cliri-stus se če v nas roditi. 41. Dvomim pa, da je razloček v pomenu pri oblikah očo in čo: Jest ti za to očo veliko terplenia naložiti. 68. Jaz te čo li' enimu gospodu inu kralu phrpraviti. 112. . . reče : Se očo poveruiti. luc. 11. V razlagi imamo na istem mestu: Jaz se čo spet verniti. 122. Pomen „velle" nahajamo namreč brez dvoma tudi pri krajših oblikah: S tim če na znanie dat. 10. Pustimo naj svit ter hudič svoj pot gresta, kada lih tako četa. 11. Ceš li jim dati? 126. Sedaj je ta raba skrajšanih oblik omejena na Hrvaško (Kristian. 224); v starši dobi nahajam tudi polne oblike v istem pomenu: hočete najti detece plenicami obvito. ev. tern. 8. ar iz-tebe hoče vun iziti poglavnik, ki hude ravnal moje ljuctvo Izraelsko. 18. Z Ogerskega sem našel: vu račun neče se vzeti. Kres 5, 636. Na zahodu je ta raba znana le na jednem kraji: „V Koboridskem [na Goriškem) Kotu delajo futurum namesto s pomočjo pomožnega glagola ,biti' z glagolom: ho teti. ,Cem videti' = bom videl." Erjavec, Letop. 1883, 204. Kako pa je sicer govorni ritem za rabo posameznih oblik merodajen, naj uči ta-le primer: Mi se črno od tebe potočit, Bogu te hočmo priporočit. N. p. 1, 9. Kaj črno pa možam deliti? Jim belo hočmo lilijo. 1, 14. Jim belega črno golobica. 15. II. O porazstavi enklitiških besed. Kako se naj razstavljajo besede v stavku, je samo po sebi težavno učiti, tem bolj v slovanskih jezikih, ki hodijo radi pri tem svoja posebna pota. To prednost slovanskih jezikov lahko vsaka oseba porabi po svojih potrebah ali pa po svoji nastrojenosti. Razlike pa se ne ravnajo samo od slučaja do slučaja po osebah, ki govorijo ali pišejo, ampak večkrat se razhajajo nadaleč tudi posamezna narečja. Kakor v glaso- in oblikoslovji bliža se v slovenščini tudi skladnja na vzhodu večkrat hrvaškosrbski. Vendar individualnosti sloven-.skega jezika delala se je v novejšem času večkrat krivica posebno z ozirom na enklitike. Izmed slovničarjev, ki so se za nje posebe zanimali, brigali so se za faktične razmere prav za prav le Metelko (na str. 261—264) in Navratil (str. 134—135). Vsi drugi in sicer Levstik v Novicah 1. 1858, str. 3 si. („Napake slovenskega pisanja") in seveda tudi v „Die slovenische Sprache", Podgorski v Novicah 1. 1862, 74 si., M. C. [Cigale] v Glasniku 1. 1862, 64—67, poskušali so slovenščini naložiti okove drugih slovanskih jezikov, posebno hrvaškosrbščine. Oni nikakor ne skrivajo, da so v nasprotji z narodnim jezikom. Levstik (slov. spr. 39) n. pr. uči o skrajšanih zaimkovih oblikah: Gemein ist die im volks-munde z\var iibliche, in der schriftspracfie jedoch zu ver-meidende wortstellung: ga nismo slišali. Levstika je seveda skrb za „pravilni" ali „požlahtnjeni" jezik. Podgorski pa išče za vse »napake" grešnika v „tujščini" (1. c. 74); izogibali bi se jim naj po takem Slovenci, „ker so drugim Slavenom neizrečeno zoperne" (83) in zaradi „sloge" in ,,vzajemnosti" so se Slovencem še 1. 1862. priporočale daljše jedino hrvaško-srbske ') oblike jesem, jesi i. t. d.! Cigale pa pobija imenoma Navratila, ki brani besedni red, katerega drugi Slovani ne poznajo in kateremu se skrbno izogibljejo (1. c. 66). Iz vseh teh sestavkov zverižil je Janežič, res da z znanim pri njem taktom, svoja pravila (slovn. §. 440—2) in je z veljavo svoje slovnice podpisal po takem nauke, proti katerim sem se že večkrat moral staviti po robu. Kako velik pa je bil njih uspeh, dokazuje ravno z ozirom na porazstavo enklitik ta-le svet Stritarjev, kateremu je narodni jezik vendar velike vrednosti, nekemu mlademu pesniku, ki mu je poslal verz „Sem mislil, mislil, mislil": Da ni dobro začenjati z breznaglasnimi besedami, t o vam je že znano iz slovnice, in tega se je ogibati tudi v pesmih, torej: bil je ne: je bil. Zvon 1876, 272. Jednako v Zvonu 1. 1870, 191: Nij namreč dobro začenjati pri nas verzov z breznaglasnimi besedami. In vendar nam pričajo skoro vsaka narodna pesem, prozaiki kakor Ravnikar, pesniki kakor Pre-šern, isto tako zahodni dialektiški teksti vsakemu človeku jasno, da slovenščina hodi tukaj svoja posebna pota. Jaz bom tukaj razpravljal o faktičnih razmerah in se tudi na zgodovinski razvitek oziral. Prvič prašam: Katero mesto imajo enklitiške oblike, ako stoje za naglašenimi besedami t. j. ako so tudi danes prave enklitike, pri katerih pa ») Ruščina je ta pomožnik že skoro popolnoma izgubila in poljščina pritika m, š, šmy, šcie deležnikom in drugim besedam. je postranski naglas še vedno mogoč; posebno je treba govoriti o slučajih, v katerih se več enklitik stika. Drugič: Katere besede stoje pred enklitikami kot nositeljice naglasa? Ker se bo že pri tem govorilo o nenavadnih pojavih, po takem je to vprašanje že v zvezi s tretjim: Kedaj enklitiške oblike niso naslonjene? 1. Enklitike stoje v slovenščini takoj po prvi naglašeni besedi v stavku. Tedaj ga je hudič sabo pojel v tu svetu medu, inu ga je postavil na ver k templa. matth. 4. Dalm. Res je naša literatura malo dete v zibeli. Levst. Nov. 1858, 219 Nič se ne boj. Levst. Glasn. 1858, 2, 30. Vse jej je bilo novo, vse jo je mikalo. Strit. Zvon. 1870, 35. Misli so se jej podile po vroči glavici. Jurč. Des. br. 133. Meni se to čudno zdi. 130. Slz sojo vsz zljdji kropit, Tud jo j' sam svitih cesar šu. Kres 4, 388. Gor. I)aw jbm je biw en rumen zivat. 339. Jno mu se je dopala pa si jo za ženo vzeo. Kres, 5, 31. Staj. pa dere jo je prvič vidiu, te se joj je smilila. Kres, 4, 141. Štaj. doli si je seo. luc. 7, 36 Ktizm. Jezusmuje od otca Boga ime dano. ev. tern. 175. Krutoseie razserdil. 14. Sinoč mi se senja jeje zasenjcda. Nar. prip. 300. Lepo ih je bilo videti. 22. se ne pritika se po takem glagolu (kakor v ruščini), če ta sam ne stoji na prvem mestu. Zastonj se t' je tožiti. N. p. 5, 71. nise hotela razveseliti, ev. tern. 14. Ribič mu se spri-čaval. Nar. prip. 14. Deli pa se se tudi v tem slučaji od glagola, ako se nahaja v stavku pomožni glagol sem (pr. zd ): Razmeknili so se mi za trenotje megle pred očmi. Strit. Zvon 1870, 194. Popolnoma neslovenski je ta-le stavek Macunov (profesorja, ki je na Hrvaškem služil): Verbum v nemškem jeziku prav slabo se pravi. Glasn. 1862, 68. Najbolj tesna je zveza besedice se z velevnikom in deležnikom in še tudi z nedoločnikom: Ne bojte se me ne. Kres 4, 349. Štaj. Pogodivšise pak z dela vci . . poslaljeje vu vinograd svoj. ev. tern. 28. pa saj ni bilo časa dolgo ozirati se; še odkriti se ni utegnil. Levst. Glasn. 1858, 2, 1. Kmet je kmet; saj ne zna bojevati se. 26. Morda ni prav, da ga imam v strahu, ki bi mu imel vsaj za to zahvaliti se, da sem na svetu. Jurč. Des. br. 80. to moram izpovedati se tebi, predragi moj. 94. Taka porazstava enklitiških besed je tudi kriva, da se bi na zahodu že popolnoma deli od nikalnice ne in da ga tudi na vzhodu prva naglašena beseda vedno bolj k sebi vlači: Kaj bi se ne jokala. N. p. 2, 86 (pr. Letopis 1891, 59—60). Jed-nako se objasnjuje delitev združenk: Koder sbm kolb hodil, kbdar seji kolb ljubb. Kdor bo te kolb poznal; vendar tudi: kamb-ko/h se obrneš. Metelko 264. Izmed drugih že prej navedenih primerov naj bo ta-le bolj važni omenjen: zemo, kotero najtije menjše od vseh semen. ev. tern. 27. Tukaj je naj bolj močno na-glašen nego kotero. Stavkov naglas objasnjuje tudi druge izjeme. Kerpana je to s pridom utešilo, ter jako dobro se mu je zdelo. Levst. Glasn. 1858, 2, 3. Tam Turkom je napivala. Vraz 13. (Pr. Začel je Turke sekati. N. p. 4, 22). Vprašalni stavek Al si si jo sama izmislila ? Paj. črt. 167, ima lahko to obliko tudi, če je potrjevalen, samo da je poudarek na Ali, ki je v tem slučaji protivni veznik. Če pa nosi sama stavkov naglas, bo poraz-stava taka-le: Al sama si si jo izmislila. Tudi bom, ki obrazuje z II. deležnikom preteklega časa prihodnik, nosi lahko stavkov naglas: Kaj bom si začeiv. Vraz 90. Moj ljubi seka smrečico, De b6 si dela barčico. 178. Kr. Ker bo me nosd cejlo noč. 187. De b 6m te jemal. N. p. 2, 62. Priglihavao bom ga k čednomi moži. matth. 7, 24 Kiizm. Zapoj mi pesem žalostno, ki bo mi v srce sčgala. Jenko 13. Ljubemu bom jo na slamnek pripela. Levst. p. 25. Zvedrilo bo se ti olco. Strit zbr. sp. I. 16. Pesniški primeri so sicer vedno nekoliko sumljivi in ne smemo se čuditi, če nahajamo oboje zaporedoma: Turka čertiti učila te bom, Serdom bom te pojila. Strit. Zvon 1876, 2. Ne vem, če je bu naglašen tudi v tem-le primeru: ov konj bu te donesel kam želiš. Nar. prip. 26; primerjaj pravilne stavke: Al ja te bum strila. 19. dal ti bum dva veka sveta. 24. Stavkov naglas tudi objasnjuje, da enklitike ne smejo ločiti pridevkov od samostalnikov, isto tako ne besed, katere so po pomenu tesno zvezane: Njune pesmi so si podobne. Strit. Zvon 1870, 79. Bog sam se mu je bil v človeški podobi razodel. Ravn. 1. 29. Hudo ženo sem si vzea. Paj. črt. 254. 'Se te dromne vtiče 'do mi sprevodnice. Glasn. 1867, 288. Nič novega, bi ne videl. Levst. Zvon 1870, 269. Zelo kvarljiva so jim vroča jedila, žup. 61. Ravno zdej so ti ga zakopali. Vraz. 151. saj tako so si jih mislili. Vodn. 109. Tudi to se je zgodilo. Ravn. 1, 4. Srbski stavki kakor TJ tome je vrtu bilo svakojakijeh . . . Tri su praznika bila (iz Daničica, Pripovijetke iz staroga i novog zavjeta) ali pa Po svojoj je slici Bog stvorio čovjeka (iz Novic 1862, 75) so v slovenščini nemožni; celo v ev. tern. tega ne nahajamo: Kem putemje Christus nas od toga i od drugeh uašeh grehov oslobodil. ev. tern. 250v Neslovensko bi bilo tudi tako postavljanje po-možnikove oblike su: TJ ovo vrijeme počeli su vladaoci ljude pod svoju vlast obertati, če nočemo na počeli polagati stavkovega naglasa. Brez takih hrvatizmov pa niso spisi Slovencev živečih med Hrvati in pa naših časnikarjev: Ze davno meni je na srci bilo. Milan izvestil jej je (Iz „Slovenskega Naroda"). Pesnikom se dovoljuje tudi srbska porazstava: Na starem so trgu pod lipo zeleno Trobente in gosli in cimbale pele. Preš. 69. Zveriženi so pa ti-le stavki, katere navaja P. Ladislav [Hrovat | v svoji razpravi o členku bi (Glasn. 1864) kot primere (!): Naj bi zedinili se veljavni možje (na str. 223). Podpihuje druge, da ne bi se izpolnila cesarjeva beseda. 250. Bojim se, da ne bi se nad nami maščeval, tam. Tudi ta-le stavek ni pravilen: Saj ni najmanj- šega vzroka, da ne bi si slovenščina vselej samo podstavo za tvoritev glagola izposodila. V. Bežek, Ljublj. Zvon 1891, 113. Popolnoma nerazumljivi so mi tudi ti-le primeri Podgorskega v Novicah, 1862, 83: Ostane, če bote tepli ga. Lepo je, da smiliš se ga. Slab je vojšak, kteri boji se umreti še se more reči, če je boji posebno poudarjen. Več takih primerov se graja v Ljublj. Zvonu, 1891, 314, celota-le: kije . . . prišel opravičevat se nam. Ki se je prišel opravičevat. V neki izvirno ne slovenski pisani razpravi berem to-le periodo: Bes jako predrzen in lažnjiv mora biti človek, ki navzlic tacih v nebo vpijočih grehov se upa trditi, da se francoski narod ni imel pravice vpreti. Šuklje, Zvon 1870, 200; oziralni stavek je popolnoma neslovenski, pač pa bi pričakovali : da francoski narod ni imel pravice se vpreti ali vpreti se. V sledeči periodi niti poudarek na silno nerad ne opravičuje porazstave enklitik: Bohoročica je kraljevala tako omnipotentno, da silno nerad se je PreŠern ločil od nje in se gajice poprijel še le potem, ko je videl, da ves upor nič ne pomaga. I. Bleiweis, Letop. 1875, 179. Sicer pa pazi na pravilno postavljeni besedici in se. Slovenski prozi nasprotuje po mojem tudi ta-le primer Guts-mannnov (na str. 104); Jaz bom z tebo se skusio nam. Jaz se bom . . . Poučni so tudi ti-le stavki učenca, ki je v slovenščini že jako napredoval: Kako naj ne bi se spominjala nam. Kako se naj ne bi spominjala na vzhodu in kako bi se naj ne spominjala na zahodu. Srečne deklice ste, da vse se vam zdi prilično nam. da se vam vse zdi. Nekateri stavki imajo drug pomen, če v njih ni navadne porazstave: Ker bojim se (nam, se bojim) ima poseben poudarek na bojim; Ker ravno zdaj si hodila stavkov naglas na ravno zdaj. Ali ni še je prinesla ni vprašalni stavek, ampak zatrjevalni, vprašanje bi se glasilo: Ali še je ni prinesla? Ta dva se ne moreta trpeti, celo se sovražita nima pomena sie hassen sich sogar, ampak sie hassen sich ganz und gar. Tako, kakor je bilo povedano, morajo se vse enklitike v stavku razstavljati, to se pravi: enklitike morajo slediti zaporedoma: bralo se ji je res na obličji. Strit. Zvon 1870, 18. V prozi po takem niso lahko možni taki stavki kakor ti-le: De si njo mi ti ornožil. Preš. Saj nisem te prosila, Deb bil ti me vzel. N. p. 5, 72. Moj ljubi ga nasadil, Mi ljubi ga ogradil. 2, 105. Tam Turkam je napivala, Si v nedrije ga zlivala. Vraz 13. G do kodi ti je to povedd, Se tebi zlaga je. 122. K lutski si napravi jo, Volkm. 51, ima jo na koncu, da se vjema z bo. Enklitiški pomožnik sem, si i. t. d. stoji povsod, kjer se slovenščina govori, pred enklitiški mi zaimko-vimi oblikami, le 3. oseba jednine sledi za njimi. Jnu nim oči so se odperle. matth. 9. Trub. Jnu vsi, kateri so se ga doteknili, tg so zdravi postali, matth. 14. Dalm. Prinesel sem ti črevelče. Kres 5, 151. Kor. Pa si mi ga vkradla. N. p. 1, 123. Praviš, de s' se grozno vstraŠil. N. p. 4. 106. Začudila sva se mu. Levst. Glasn. 1858, 1. 50. EazmeJcnile so se mu za trenotje megle pred očmi. Strit. Zvon 1870, 94. Jasemte v jasle položil, ev. tern. 177. Znamo bože, dasmoti vgrešili. 228. V stavku Al si si jo sama izmislila? Paj. črt. 167, ne more biti nobenega dvoma, ako primerjamo Kaj si mi nesa sineka. 170 Primerjaj še Kaj si si ga vmorila, Vraz 136, s Kaj sem si ga khrstila. tam. Tudi bi spada pod to pravilo; omejuje ga le nikalnica ne, posebno na vzhodu (gl. zg. in v Letop. 1891). Ni čakala, da bi se ji dvakrat reklo. Levst. Glasn. 1858. 1. 47. boljebimu bilo. ev. tern. 238. Nepravilna je tedaj ta-le porazstava: naj ji prinesem papirja in pero, da vam bi pisala. Strit. Zvon 1870, 164. Z nekaterimi vezniki staplja se bi, b popolnoma v jedno besedo, posebno z da, tako da je na Kranjskem navadno deb. V vprašanji: Am twa ponašat Ježzša? Kres 4, 491 Gor. je Am — a bi mi; pr. odgovor: Že b' tiva ponašat Ježzša, Pa b' se preveč pomdzoiva. Izjeme nahajam v 3. os. množ., ali tukaj je so večkrat gotovo naglašen. Jbljanske gospe se sou jokale. Vraz. 200. Kamne si s6 privezali-. 24. Pri Kastelci nahajam dva primera: Jogri pak so ubežati, Kir se so poprei vustili, de bi z\ngm obstali buq. 392. mnogim se so skazali. 399. Vendar zraven: Judje so se špo-tali. 398. Ne tako često kakor drugači je tudi v tem slučaji porazstava besed bolj svobodna na Hrvaškem: on počesal svoje konje, koje mo su dali. Nar. prip. 7. Mili bože, lepa ti sem! Glasn. 1866, 403. Iz Zamladinca. Redno stoji povratni si na prvem mestu, če se z naj, da združuje v veznik: Jnu najsi (nai si Trub.) ste vi tu vidili, taku viner niste pokure sturili. matth. 21. Dalm. Izvirni pomen besedice si se je seveda že popolnoma pozabil. Primeri za je: Podobe so molili namest njega, ki se jim je muliki reklo. Ravn. 1. 25. Zazdelo se mi je, da se jej je lice malo oživilo. Jurč. Des. br. 104. Jskd jo je, najšo jo je. Vraz 88. Krajcarja mo je zmanjkoim. Kres 4, 339. Gor. daiv jim je biiv en rilmen zivat. tam. prizvao jo je k sebi i erkao ji je.. luc. 13, 12. Kiizm. krutoseie razserdil. ev. tern. 14. duženseje okerstiti. 253. Vsled tega razstavljanja bi se lahko mislilo, je je močnejši nego druge enklitike ali pa sploh ni enklitiški, ker zajema mesto pomožnika bom in drugih glagolov; vendar večkratna apokopa tega je kaže, da je to krivo: Tud jo j' sam svith cesar šu [kropit] Kres 3, 388 Gor. S ta dru^a me j imbjemala. Cirkno. Arch. VIII. 281. Tako razstavljanje velja tudi za druge enkli-tiško rabljene besede: noč bla je jako temna. Kres 4, 298. Staj. Da se s to obliko prav lahko stikajo tož. edn. sr. sp., tož. množ., rod. edn. žensk. sp., bilo je že povedano (Letop. 1891, 30.) Izjeme od tega razstavljanja besedice je nahajajo se na Koroškem in Hrvaškem1), kjer se je ravna po drugih oblikah tega glagola. Navratil poroča (na str. 134), da se na Koroškem sliši: de je ga vidil, da je mu dal. Po takem nahajamo tudi pri Gut.smanu (str. 104): Ta fant je se plakati, vendar zraven: on se je z meno prepirati. Nam rje se veseliti ima že conf. gen. (Slav. Bibl. II. 172), ali s tem še se ne trdi, da je ta spomenik iz Koroškega. Tudi iz cirkljanskega narečja lahko navedem primer: se j mu že wadt6rva glawa pribč. Arch VIII. 275. Tudi iz jedne kranjske narodne pesmi: Ljubljanski votšmed je ga zlio. Vraz 185. Primeri iz Hrvaškega: grof je joj rekel. Kres 4, 506. Ali ju je on ne dal. tam. Pak je ji bilo žal. Nar. prip. 15. i vu-čivala je ju lepimi pesmami se baviti. 57. sreča, da je ga vbol med canj/ce. 88. i tak je jih scepal in vmoril. 90. Zraven pa se tudi tukaj nahaja često navadna porazstava: grof ju je navek gledal. Kres 4, 457. i ju je nji dal. Nar. prip. 45. pitala ju je. 62. oprava ji je bila kaliti beli sneg. 22. Tudi oboje nahajamo v sosedstvu : i odnesla ju je. — morebiti je ju ona zaklela. Kres 6, 230. Kajti joj je otec. rekel — grof je joj rekel. 4, 306. a to je mu bil brat; kmalu potem: ni znal, da mu je brat. Nar. prip. 95. Za Ogersko izpisal sem si ta-le primer: Deset je ji' vu računi bilou. Letop 1877, 107. Čudna je nepravilna porazstava pri Levstiku: Bolelo je jo srci. Vodn. sp. 174. Ser niča je hitra, al smeti je jo vjela. pesn. 26. Pri ostalih dolenjskih pisateljih ne nahajam ničesar podobnega. Je li mnogo verjeti tem izjemam v ev. chron. in v ev. mayr, ne bi hotel takoj trditi, vendar pomni: kolikor je jih njega gori vzelu. ioan. 1. ev. chron. kulikar pa je jih njega — ev. mayr. 21. inu je jo ["gobo"] nateknil na en terst. ev. mayr. 126. Jednako kakor pomožnik sem stavijo se na vzhodu tudi posebno skrajšane oblike glagola bodem. Lepdm njih opravila. Vraz 58. G de mo jo načeo? Paj. črt. 42. Po njih de se šetala. Vraz 92. Tri rili ta mi povedala. 125. Skoro mo se mertvi pekli. Dainko pp. 178. Če te me nesli križom svet. Paj. črt. 225. Da do te pbrpelali, Piti d6 ti dali. Vraz 90. Či de mi z tebom mreti, ne zatajim te. marc. 14, 31. Kiizm. Na vse veke te se veselili. Letop. 1874, 115. Le členki stoje pred njimi: Oni pa do mi pričali. Vraz 95. Enok šem pri njoj spd, 121. Kak pdš mu, Minka, pevala. 127. .Jaz pam ti ga napravila. Paj. črt. 32. Po takem bi pričakovali, da se tako razstavljajo tudi krajše oblike bom i. t. d.; to se semtertje tudi godi: Kdo bo te tej pasa. Paj. črt. 133. ■Zdaj boš mi žena zaročena. Vraz 61. Nagiaševanje v tej zbirki tudi ni vselej zanesljivo, ali tukaj mu smemo bržkone verjeti; ') Zanimive razlike med štokavščino, čakavščino in kajkavščino gl. pri L. Zimi, str. 64—70. z druge strani pa ravno boš nadomešča večkrat -š ali pa -deš. Vsakemi boš se milo. Letop. 1874, 114. Vendar gotovih primerov ne morem mnogo navesti in zdi se mi, da je tudi na vzhodu, posebno pa na Hrvaškem, isto razstavljanje enklitiškega bom navadno kakor na zahodu in v književnem jeziku, namreč po zaimkovih oblikah. Pr.: ta ga bo zgubil, matth. 15. Trub. s čim se bo solilu. matth. 4. Trub. Jez sim za te se pripravil, De se ti bom v bran postavil. N. p. 2, 62. Ternje in osat ti bo rasel na-nji. Ravn. zg. I. 13. in vbil me bo. 16. Dejalo se mi bo. Strit. Zvon 1870, 2. Na zahodu se tako razstavljajo tudi najkrajše oblike: A wozu mevš za boži toon. Kres 4, 492 Gor. Surdžmk me v ustršlu tam. 490. Ki t m ddu za luon. Cirkno. Arch. VIII. 111. Jest sb m smejdu. 280- tu se u ži, dabilu. 116. Izmed zaimkovih oblik stoje se, si vedno pred vsemi drugimi na zahodu; na Hrvaškem in semtertje tudi drugod na vzhodu, na Dolenjskem in celo na Notranjskem nahajamo pa tudi izjeme. Ne boste se me iznebili ne. Jurč. Des. br. 72. Rajši se ti bom opravičeval. 98. zazdelo se mi je. 104. Danes se mu je še veliko lepša zdela. 33. Erinje vse so se ga polastile. Preš. 143. Po moji misli se mi zdi. N. p. 2, 23. Vun prinesel sinilo britev, Si jo je v srci zasadil. 1, 96. Senjalo se mu je. Kres 4, 142. Štaj. Al si si jo sama izmislila? Paj. črt. 167. Ti si on moj lubeznivi sin, vu kom se mi je dopadnolo. marc. 1, 11. Kiizm. Ka si jo je za ženo vzeo. 6, 17. smiluj se mi. 10, 47. prosijo ga, ka bi se ga dotelcno. 8, 22. Za ženo si jo je zeo. Kres 5, 610. Hrv. te se joj je smilila. 4, 141. Hrv. Izjeme: videlo mu se je. Nar. prip. 43. Ribič mu se spričaval. 14. Dopal ji se je jako. 47. a on jim je se molil. 54. Sinoč mi se senja jeje zase-njala. 300. Dečko ji se pokloni. Kres 5, 461. Hrv. Kaj ti se je senjalo P Krist. 144. Milo mi se je tužil. 147. Nevda mu se. 149. Zareklo mu se je. 158. V ev. tern. je tako razstavljanje celo pravilo: smilujmise 274 (pr. gorenji primer iz Ogerskega). Zato-tise žalostno tužimo. 229. Nedajnamse zgizdati. 190. akomuse pripeti. 269. akomuse prem onda zdravje poverne. 270. Sicer primeri iz vzhoda niso mnogoštevilni: G vrni mi se skoro spet. Aškerc, Balade in romance. 79. Silno se pokriza Da napast mu več se ne približa. 56. Jeli joj se bo kaj__ šikcdo ? Glasn. 1866, 368. Jno mu se je dopala. Kres 5, 31. Štaj. Vendar nadaljevanje stavka glasi se tako-le: pa si jo za ženo vzeo. Jednako stoje poleg sebe: naj mu se na mejdan postavim, a kak očem se mu postaviti ja siromak'i 69. Hrv. Iz Štaj. lahko še navedem ta-le primer: Utrinole so mu se solze ko jagode. Nov. 1859, 69, iz neke narodne pripovedke, zapisane od B. Raiča in zaradi tega po jeziku ni posebe zanesljive. Za Dolenjsko in Notranjsko mora mi pričati Podgorski, ki trdi (v Nov. 1862, 91), da se tam govori kakor v srb. in hrv. mu se, jim se, zaradi česar naj se tudi v tem zložimo s svojimi južnimi brati. Posamezni primeri nahajajo se tudi v književnosti: Tako ti se je tukai godilo. Krell 61. Kaj ti se zdy? 125. po svojim sim pisal, kakor sini jih se nekdaj v svojimu kraju pastir še navučil. Ravn. 1, IV. V N. T. biblijske družbe, katerega so prestavljali razni prestavljalci (pod Miklošičevim nadzorom), nahajam v Matevževem evangeliji vedno štokavsko porazstavo: pa smo prišli, da mu se poklonimo. 2, 2. Prosite in odprlo vam se bo. 7, 7. in odpiralo mu se bo. 7, 8. odpustilo mu se bo. 12, 32. ne bo mu se odpiralo, tam. Vendar mora biti pravilna slovenska porazstava tudi na Hrvaškem jako navadna, ker se v književnosti tako razkorača, da Budmani v „Radu" LXXX. na str. 185 toži: Jeli potreba pisati: Ja se ga bojim, kad može biti da nijedan štokavac tako ne govori nego: Ja ga se bojim? — Iz tega je razvidno, kako tudi v takih rečeh slovanski jeziki in njih narečja hodijo svoja pota. Kar se tiče ostalih enklitiških zaimkovih oblik (t. j. zaimka 1. in 2. osebe in zaimka jia), postavlja se pravilo (Metelko 263), Kristianovic 223), da stoji dajalnik vedno pred tožilnikom; Murko (str. 154) dostavlja k tožilniku po pravici še rodilnik. Jaz navajam n. pr. primere, v katerih stoji osebni zaimek v dajalniku: Jes t' ga nazaj na morim dat'. Kres 4, 237. Gor. Dajte mi jo —-dajte mi jo Vraz 197. Nedam ti je — ne dam ti je. 198 (primer za rod.). Povem, ti jo, ne bode laž. N. p. 2, 48. Pa zakaj ti jo pravit cem. Volk. 47. nebitiga bili v ruke dali. ev. tern. 51. Pa ti jih pripeljam domu. Zvon 1870, 69. Ti primeri kažejo, da stoje na drugem mestu le tožilniki, oziroma rodilniki zaimka ji] ne nahajam pa nobenih primerov za enklitiške me, te in isto tako se čudim pojavu, da v svojih jako obširnih izvlečkih iz cele književnosti nisem našel daj. mu, ji, jim pred tož. me, te. Zapazil sem le jeden primer, kjer se te enklitike stikajo: ako te mu ne dadem, naj mu se na mejdan postavim. Nar. prip. 69; vendar tukaj ni omenjene pravilne porazstave, kar je tem bolj važno, ker v naslednem stavku mu stoji celo pred se. Menim tedaj, da pri stikanji enklitiških oblik brezspolnega osebnega zaimka z zaimkom ji ima povsod prvi prednost, tudi v daj., ali ti slučaji s tož. zde se mi sploh redki. Iz Nar. pesn. lahko navedem: Sram me ga je nositi. N. p. 5, 38. Jaz pač ne grešim proti svojemu narečju, ako obrazujem te-le primere: Mati te mu pohvali. On me joj (ji) pokaže. Ti me jim priporočiš. Nahajajo pa se tudi izjeme od navadnega pravila: da ga mi bo ustrelil. Jurč. Des. br. 47. A ga mi hote šenkah. Kres 4, 339. Gor. A ga mi bote merkali. tam. Jaz mislim, da se ne motim, ako krivim v obeh poslednjih primerih ritem, ker verz je jambiški in ga gotovo močneje naglašen nego mi (pomni, da se mi lahko apokopira, ga pa ne). V gartelni rastejo rože lepi', Djekle natergaj jih mi. Vraz 188 Kor.; tukaj je zopet mi naglašen, zaradi česar stoji na konci. Popolnoma razumljiva je izjema, če se ga v zanikalnih stavkih rabi skoro kakor členek, ki se na vzhodu celo pritika nikalnici: Ni ga ti boljega. Vodn. 37. Pravilo, da dajalnik stoji pred tožilnikom, velja pa vselej, če se stikajo oblike zaimka j*>. Prerokuje mu jo. Ravn. 1, 23. To sem mu jo pa zasolil! Strit. Zvon 1870, 29. naje ne vida, kaj sem mu ga ukrd. Kres 4, 348. Staj. en drugi pa mu jo je odrata. 349. Rok obe bo v klado vteknil, Da mu ji odreže nož. Volk. 57. Zatožili so mu jih bili. Ravn. 1, 58. in jim ga je zopet vsilil. Preš. 192 op. 4 (v prozi). Ta pravila veljajo tudi takrat, če enklitiške oblike obra-zujejo z nesklanjanim ki oziralni zaimek: Zelen pušelc ma, ki sem mu ga dala jaz. Vraz 180. To ni za velikana, lci se mu pravi Berdavs. Levst. Glasn. 1858, 2, 5 Čemu upanje, ki jej ga jaz dajani, po malem zopet jemljete'? Jurč. Zvon 1870, 195; pri Jurčiči nahajamo pa tudi izjemo: poklicala ga [je] k zajutrekn, ki ga mu je na mizo postavila. Des. br. 33. 2. Za besede, na katere se enklitike naslanjajo, ne moremo najti obče veljavnih pravil. V slovenščini lahko vsako besedno pleme, vsak stavkov člen začenja stavek. Navadno ima sicer osebek to prednost; ker se pa ta večkrat ne izraža (če se opuščajo osebni zaimki), stopajo dopovedki na prvo mesto, ali tudi predmeti in prislovna določila lahko začenjajo stavek, naj si bo osebek izražen ali ne (Pr. Janežič, slovn/1 § 440, 4, a—c). Bog je stvaril človeka po svoji podobi, lahko se tudi glasi: Človeka je stvaril Bog po svoji podobi ali pa Po svoji podobi je stvaril Bog človeka. V obeh poslednjih slučajih poudarja se predmet, oziroma prislovno določilo. Na začetek se postavljajo sploh besede, katerim se daje prednost: Samg sebe so s šibami . . . močmi tepli. buq. 89. Pazi tudi na primere na začetku točke 1. in na opombe, ki so bile tam navedene. Nenavadno je treba imenovati to-le porazstavo: Čudila Marija in Jožef sta se, Ravn. 2, 37, namesto Čudila sta se M. in J. Vselej pa taki porazstavi vendar ni namen poudarjanje, posebno prislovi in prislovna določila stoje često na začetku, ker tam sploh ne bi moglo nič drugega stati. Po tem ti precej boljši ho. N. p. 1, 110. Po njih de se šetala. Vraz 92. tamomuje pojti. ev. tern. 237. vpekel ti je pojti. tam. Najbolj jasno kaže se to pri vprašalnih členkih in veznikih, naj si bodo priredni ali pod-redni: za njimi, za oziralnimi zaimkih in prislovi sledijo vedno takoj enklitiške besede. Le veznika a in i po Kristijanovidi (str. 224) nista godna za prvo mesto. Vendar jaz nahajam poleg i videlo mu se je, Nar. pr. 4:J, tudi i ju je nji dal 45, poleg a on jim je se molil 54 tudi a je nje vo pusto. Kres 5, 247. Ogr. Na zahodu se a redko nahaja sam: A tvozu mevš za boži won. Kres 4, 492. Gor. i tam popolnoma ne znajo, rabi se večinoma proklitiški in (gl. Letopis 1891, 46 - 47). Pesniki pa stavijo enklitike semtertje res daleč za oziralnimi zaimki in vezniki: Premnogi, ki dušo obup jim je tri, Greg. 96. Da poljubim ji cvetoče lice. Strit Zvon 1876, 49. Večkrat je treba vzrok iskati le v tem, da se kaka beseda posebej poudarja: Spoznalo bi v potoku rado, kaj višja jej namenja moč. Greg. 8. Mi dosedaj nismo delali razločka med glavnimi in pod-rednimi stavki, kakor se to godi v šolskih slovnicah. Vendar je treba posebej govoriti o zloženih stavkih in še posebej vprašati, kje stoje enklitike v stavkih, katere kalajo zvalniki, apozicije ali pa srednji stavki. Tudi tukaj skušajo slovenščini naložiti okove Uči se, da tudi v takih stavkih enklitike ne morejo stati na začetku. To je resnično, če oziralnemu zaimku ali prislovu v sledečem stavku odgovarjajo kazalni. Kar se v igri dobi, to se v igri izgubi. Kakor se zlato v ognji, spozna, tako se pravi prijatelji v nesreči skušajo. (Iz Janež. slov. 5 § 442, 4, b, a). Kar sem obljubil, to sem storil po svoji moči. Strit. Zvon 1870 (epilog). Pa dere jo je prvič vidla, te se joj je smilila. Kres 4, 141. Če pa stavka ne vežejo kazalniki s predhodnim, stoji naslednji stavek, oziroma drugi del razklanega stavka, v tako tesni zvezi s sprednjim, da zajemljeta mesto prve naglašene besede in po takem slede enklitike za njim. Večkrat pa je treba to objasnje-vati s tem, da enklitike v slovenščini lahko izgubljajo sploh svoj prvotni značaj in po takem stoje na začetku stavka. Inu kadar so ga vgledali, so ga prosili, matth. 9. Dalm. Kedar je Abraam devet inu devedeset let star bil, se mu je gospod prikazal. Krell 47. Ker pak nei ngč odgovoril, ga je viši far zlu rolgl. buq. 392. Kadar so oni/ to zvezdo vgledali, so se obveseliU s prevelikim veseljom sijlnu. ev. mayr. 41. Če je že tako malo pameti treba, da se vlada veliki — svet, je pač nič treba ne bo, da se naredi dobra pesmica. Strit. Glasn. 1867, 59. Čigavo je pravo, sem jim še le jaz razsodil. Nov. 1858, 243. Kdor je [besede] ne ve, se ji naj privadi. Raič, Glasn. 1858, 2, 151. Komur je leskovec v mladosti teknil, se bo v starosti tudi zanj potegnil. Nar. pregovor. Glasn. 1859, 1, 110. Kakor bi se mu nebesa odperle, se razveseli. Slomš. Neb. hrana 38. Zakaj le kdor je z malim zvest, se mu l>o veliko zaupalo. 43. (Je j pa rdeča, ji pa praivbjo r-dečica. Baud. o tč. II. 67. Gor. Primeri iz vezanega govora: Kar, Certomir ! te na življenje veže, Se mi iz tvojih prejšnjih dni odkriva. Preš. 175. Ko bila se naučila Vsili resnic je vire prave, Jo je kerstil, potlej niju Je po-rdčil grajski pater. 49. v In ko njo bo videl, ko po vrtu hodi, Mi jo bo pozdravil. Jenko 45. Ce sami je nam ne daste, Jo po sili vzamemo. N. p. 1, 1. Da je že igra mi note tri, Ga je pita satan vrag. Vraz 7. Ko je te besede 'zrekel, Se je spremenil koj ta prah v pepel. Glasn. 1863, 157. Gor. Ci ga vzeme, ti je brat; Ci pa ne, te nima rad. Volk. 40. Ci češ, si znaš od me je vzeti 59. Kita pa so že spečeni, Si je vzemem hitro s peči. Dainko pp. 83. G da je prišla domu, so se joj vsi čudili. Paj. črt. 113. (Je se mu en fantek zleže, Mu že cokle gor priveže, Ga zažene ovce past. 158. Nenavaden je ta-le primer, kjer bi zaradi nasprotja pričakovali daljšo obliko: Kdor njo ljubi, ga ljubijo v nebesih in na zemli. Ravn. 1, 53. Neslovenski je stavek: A ko se odpeljeta zjutraj ob petih, že sta pred veliko vročino v Jesenovci. Erjavec, zbr. sp. I. 201. Primeri za razklane stavke: Človeka, ptica, se mi boj. Strit. zbr. sp. I., 35. Burovž, po latinsko ursa maior, se mu pravi tudi velki voz. Vodn. 95 (v prozajični opazki). Drug konj, se vi, bi te brcnil. Aškerc, Ljub. Zvon 1891, 193. Nič ne storite nikoli, česar, zve naj se, bi se mogli sramovati. Ravn. 1, 12. Zakaj rauno z to mero, z katero vy merite, se bo vam tudi merilu, luc. 6. Dalm. Iz lete bratvorščine bratje inu sestre, karkuli z' enu dobru, andohtlivu deilu sture, si zaslužijo stu leit odpustka. buq. 68. tudi njegovi prijatli, če so pravi, mu še zvesti ostanejo. Slomš. Neb. hrana 10. Vsi ti darovi božji, ki se nahajajo redko skupaj, so mu po/mogli čez vse napotke in zapreke. Strit. Zvon 1870, 44. Zamaknen sem stal pred tem Apollonom, kateri, če ga gledaš nekaj časa, se ti zdi, kakor bi se ti jel bližati. 4. Piše črni Arapin, da, oko mu ne dd svoju kčer, mu se na mej dan postavi. Nar. prip. 69. Od straha, de nadležne poezije Bi ne bili ti, mi serce trepeče. Preš. 146. Z verižen je stavek: Pa tudi ljubljanski raki, ki se lovi v Ljubljanici, Gra-daščici, lžici in v drugih po ljubljanskem barji tekočih potocili, na dobrem glasu so pri vseh poznavateljih. Erjavec, zbr. sp. I. 215. Če je Erjavec res sam napisal ta in že prej omenjeni stavek, bil je pod vplivom hrvaščine, kar bi bila pri njem celo naravna reč. To razstavljanje je tako navadno, da ga lahko imenujemo pravilno; izjeme se sicer tudi nahajajo, ali vzrok jim je večinoma poudarjanje kake besede. Da bi pa kdo ne mislil, da črevljev nima, nosil je je z bekovo trto prevezane črez ramo. Jurč. Des. br. 16. V celem pa je treba priznavati, da tako razstavljanje proti vzhodu pojema. I gda bi ga ne najšli, povrnoli so se v Jeruzalem, luc. 2, 45. Kiizm. Ov, gda ju je opazil, rekel ji je. Nar. prip. 3. Tako se razstavljajo enklitike v hrvaščini-srbščini in zaradi tega moralo bi po mnenji nekaterih po-pravljalcev tudi pri nas tako biti. Podgorski (Nov. 1862, 83) obrazuje tedaj take stavke: Kjer se ne seje, ne žanje se. Kdor se ne osveti, ne posveti se. (Ta stavek je prosto vzet iz srbščine). V pokrajinah, v katerih se piše slovenski jezik, reklo bi se: se ne žanje, se ne posveti. Ce Bog ne pomaga, naš trud je zastonj. Kdo bi vedil, precej bi ti povedal. V teh slučajih se posebno poudarjata besedi trud in precej. Podgorski sicer dobro ve, da se oddaljuje od narodnega govora in zaradi tega predlaga razna zdravila. Taki stavki naj se začenjajo z drugimi zaimki !) ali pa se naj rabijo daljše oblike: Ko bi vedil, to (tako) bi precej povedal. Da nisi prišel, to nas je bolelo. Kdor bi koli prišel, ja bi ga lepo sprejel. Ako vse popijem, meni bi škodilo. Taki slučaji so mogoči, ali to (tako), ja, meni se posebno poudarjajo. Jednaki so primeri, katere Janežič z istim namenom navaja (slovn.6 § 442, 4, b, : Če si sam ne znaš pomagati, jaz ti ne morem. Kdor se slovenski govoriti sramuje, njemu se bo jezik grdo zapletal, kedar bo po domače govoriti potreba; le kogar slovenščina veseli, on bo čedno govoril, kakor se spodobi omikanemu človeku. Slomš. Prisiljena raba kazalnih in celo osebnih zaimkov žali čut za jezikovo pravilnost tako, kakor n. pr. nepotrebna raba daljših oblik in osebnih zaimkov pri pisateljih 16. stoletja. Razen tega skuša Podgorski razjasniti „napake", katerih ne more tajiti. Slovenci imajo bojda zaimke in členke na misli, izpuščajo pa jih v hitrem govoru: Kjer se ne seje, (tam) se ne zanje. Kedar ni mačke doma, (tedaj) so miši dobre volje. i. t. d. Prav zabaven je ta-le vzrok, katerega pa je tudi Janežič (na o. m.) vzel v svojo slovnico: „Včasih se nam tudi dolgejša oblika v hitrosti obrusi, tako da nam nje prvi konec ostane v ustih." Kdor maže, (nje)mu kaže. Kdor tepe, (nje)ga tepo. Z razklanimi stavki postopajo popolnoma jednako. Podgorski (na o. m. 84) tedaj navaja take primere za konstrukcije z deležniki: Turki, pobiti pod Dunajem, razbežali so se na vse strani ali pa na vse strani so se razbežali. Zakon, primerno razglašen, vezaven je za res narod. Tudi M. C. [Cigale] bi rad v Glasniku 1. 1862, na str. 64—67 slovenščino preustrojil po srbščini in navaja po takem mnogo srbskih primerov. Navajam še le nekaj stavkov iz peresa pisateljev, ki hrvatijo: Ker pa imamo saj nekaj časa, . . dolžnost nam je sveta (nam. nam je sveta dolžnost). Kratice, kar sem jih rabil, sledeče so glede imen. Macun, Glasn. 1862, 68. Toda njega slovniški spisi. . nekam so izginili. Fekonja, Ljublj. Zvon 1891, 616. Levstik pa se je tudi v tem oziru pregrerešil celo nad Prešernom: Ker sim se sam bil vsmertil, je zdejr prepir zato. Preš. 73 — zdaj je . . Levstikova izdaja, str. 104. Škoda, da je tudi tako postavljen ni enklitiški in zastopa močno naglašeni zdej! Ali ne samo glavni stavki, ki slede za podrednimi, začenjajo se z enklitikami, ampak mi jih nahajamo tudi na začetku skrčenih stavkov. Petrus ga je sabo pojel, ga je ') Tudi Liebsch uči za gorenjo srbščino iwend. Syntax 228), da se Lužičani skušajo izogibati ti razstavi z „vorschlagswortchen" to. G* začel svariti, inu je djal. matth. 16. Dalm. vzame ta kruh, zahvali, rezlomi, ga da suym jogrom. Trub. Catech. 1550, 74. Pomni, da Trub. večkrat rabi krivo daljše oblike in da se tukaj o germanizmu ne more govoriti, ker v nemščini stoji glagol pred zaimkom (und gibt es). Stopio do Christusa, ga zbude, inu reko. Krell 79. Inu pole en gobovec je prišal, ga je molil, inu je djal. ev. mayr. 49. Ti nam otel si čolnič, si mu z jddrami kermo popravil. Vraz 95. Muha se je stegnila, Si je nogo zlomila, N p. 5, 22. Ravbar zjutraj rano vstajal, Se po gradu je sprehajal. 1, 57. En starček je bil, Je vince rad pil; Je glažek izpraznil, Je druz'ga nalil. Nar. p. v Jurč. Des. br. 37. Tvoje smo svetnice, Se ti poklonimo. Vodn. 49. Za bele je roki perjel, Na sčrce stisnil, jo objel. Preš. 51 = in (!) objel. Levst. Zarotil se je, se je zaklel. 86. Plane nanj, se ga oklene. Strit. zbr. sp. I. 71. Tudi v prirednih glavnih stavkih in v samostalnih srednjih stavkih stavijo se enklitike jednako na začetek. Gotovo sim jez kerščena, Mi je ime Marjetica. N. p. 2, 11. Ona prišla je v zelen gojzd; Se je storil terden mrak. 1, 84. Dovolj je spomina; Me pesmi pojo. Vodn. 27. Prva, tiskana polovica nima napisa: se je zgubil. Nov. 1862, 43 Ne boj se, ji reče, ne boj gr omenja. Preš. 71. = on (!) reče. Levst. O kako bi bilo lepo, mi pravi enkrat, ko bi ne bilo hudobnih ljudi na sveti. Strit Zvon 1870, 66. Oziraje se na poslednja primera naj omenim, da se je Podgorskemu v razpravi „o slov. naglasku ali akcentu" (Novice 1863) prigodila nesreča, da je napravil sam od njega grajano napako : Rusi, mi se vidi, naglašujejo sploh kakor čalcavci (na str. 107); malo prej pomaga si sicer z besedico to: Kar se tiče krajev, to se mi vidi, da se kranjski Gorenci drže najčisteje jambovskega ritma. Po vsem tem, kar je bilo povedano, se pač ne bomo več čudili, ako enklitike lahko sploh stoje na začetku stavkov. Primerov je v uvodu in v oblikoslovji bilo navedeno dovolj. Nahajajo se v velikem številu pri pisateljih 16. stoletja in pri narodnih pisateljih naše dobe; v narodnih govorih je takih primerov vedno menj proti vzhodu. Če se je tudi temu stavljenju enklitik v novejšem času boj napovedal, uhaja še vedno celo najboljšim pisateljem. Mu boš pa odpustka kupila. Jurč. Mladika, 158. Nemiren, tovariš si moj, se mi zdi. Aškerc, Balade in romance 103. Celo v popravljenih izdajah pušča se jim taka posebnost: I-i, če boš tako siten, ne boš šel nikoli več z menoj — me zavrnejo stari oče. Jurč. zbr. sp. II. 142. Treba je omeniti, da enklitike tudi pri takem razstavljanji ohranjajo svoj red: So me napravili. N. p. 1, 28. Se je rodil en nov lcralj. 9. Se mu Herodež je nameril. 10. Izvedeli bi vendar tudi radi, kaj je vzrok temu nenavadnemu pojavu. V sorodnih slovanskih jezikih nahajamo ga le redko,1) pri naših najbližjih štokavskih sosedih ga sploh ni. Najbolj je slovenščini v tem podobna bolgarščina. Stavkov, ki se začenjajo z enklitiškimi oblikami, kar mrgoli v narodnih pesnih, pripovedkah in pregovorih.2) N. pr.: Se razljuti Samovila, Ta otpušči rusa kosa, Mu sopnala brza konja. Miladinovci, Blgarski narodni pesni. 1. Si go klade na krevet-ot. 2. Kakor v slovenščini (Se kralj Matjaž oženil je) začenjajo se tudi pesni tako: Mi stanula rusa Stana. 5. Mi kinisa sveti Petar. 49. Da o tujem vplivu pri nas ne moremo govoriti, kaže bolgarščina; sploh pa nemščina, katero bi lahko pri nas krivili, nima ničesar podobnega. Naš jezik se je v tej reči jednako samostalno razvijal kakor ruski, ki je zašel v drugo skrajnost, ker je izgubil tudi one enklitiške oblike, ki so bile praslovanske, kakega go ali mu pa sploh ni razvil. Če se pravi, da so enklitike v takih slučajih prav za prav proklitike,8) nam ni mnogo pomagano, ker s tem še vedno ni razloženo, zakaj so zapustile svoje naravno mesto. Sicer pa tudi ta izgovor nič ne pomaga v takih primerih kakor: Mi je pisal moj gospod. N. p. 1, 19. Te pri kralju bodem zgovorila. 2, 22. Mu srci se vnelo je. Preš. Kres 3, 328. Meni se zdi sledeči pot tega raz-vitka verjeten. Potrebe ritma v poeziji in v govoru, pesniških in govornih taktov, nalagale so prvotno enklitiškim oblikam podreden naglas, ki se je s časom vedno bolj krepčal, tako da nahajamo danes pri tako dovršenem pesniku kakor je Stritar prav močno naglašene krajše zaimkove oblike. V zloženih stavkih pa so se enklitike, ki začenjajo naslednje ali pa vtisnjene stavke, sprva vendar naslanjale na predhodne stavke posebno pri hitrem govorjenji, ker v govoru se ne ločijo tako nagledno kakor za naše oči na papirji z vejicami; v takih slučajih stoje dandanes enklitike redno na začetku. Danes se tudi samostalni stavki, posebno v narodnih pesnih in pregovorih, često začenjajo z enklitikami, kar daje jeziku nekaj lahkega in gibčnega. Metelko je hotel ta pojav v pravilo spraviti in uči (st. 263): Kranjec stavi rad tudi breznaglasne zaimke pred pomožnik bom in pred druge glagole, če glagola noče poudarjati. Naravni nasledek tega pravila bi bil, da se breznaglasni zaimek stavi vsaj po velevniku, kar Metelko res trdi. Ali jaz sem zapazil tudi več primerov, ki temu oporekajo: Me pusti živ'ga, zdrdviga! N. p. 2, 40. Se perkaži. Preš. 9. V hram poglejte, mi povejte. 9. Pred, ko greš v Oglej cez goro zeleno, Se pričo mene odpovej zmotnjavi. 291. Omenjam še, kako brezmiselno je „popravljal" Levstik Prešernove poezije, ker enklitik ni pripuščal ne samo na za- 0 Pr. Letop. 1891, str. 9. z) Pr. Jagičevo opazko v Arch. f. slav. Phil. XIV, 115. 3) Tu misli tudi Jagic na o. m. četku stavkov, ampak tudi na začetku verzov jih je preganjal. Junaka vabi boj, ne bo Se trudil on z perisam. Preš. 23. (on trudil se — Levst.). Ni dano mu ptice Si ljubico zbrat. 25; tu si je pomagal celo z germaniznom: „za" ljubico. Tukaj je popravljanje že popolnoma neumestno, ker Westphal (nhd. Metrik 60) uči po pravici: wie der dichter zu schreiben beliebt, ob die beiden periodischen reihen in eine zusammenhtingende zeile oder nicht, ist fiir die rythmische eigentiimlichkeit der periode ganz und gar gleichgiiltig. Popravki in dopolnki k razpravi v Letopisu za 1. 1891. Na str. 7, vrsta 4 namesto: z jambi beri: z daktili. Na str. 7, vrsta 24 namesto: poleg drugih beri: poleg sebe. Na str. 17, vrsta 19 namesto: se beri: se. Na str. 34 izbriši 12. in 13. vrsto (bich beri: bič, tudi na str. 18, v vrsti 21). K str. 14, v. 4 in si.: Da je na Dolenjskem naglas muzikalen kakor uči P. St. Škrabec, potrjuje mi odločno g. prof. A. Bartel in sam sem se tudi o tem prepričal. Na str. 31, v. 40: Zanimivemu dajalniku e dodaj še jednak mestnik : Poleg pala vuska steza, po je ide mladi jagar. Plohi 3, 38. Na str. 51, v v. 10 delam krivico P. St. Škrabcu, ki vendar tolmači pravilno, ne kakor Levstik (Cvetje z vrtov sv. Frančiška, letn. I. 6. zv.). Jošt Josip (1533—1589.) Spisal Ivan Steklasa. rofje Turni-Valsassina so kaj stara plemenitaška rodovina; po nekem Eriprandu, princi francoske kraljevske porodice, so neposredni moški potomci Karla Vel. Vse druge pripovesti o tej rodovini niso utemeljene, dočim se da le-ta deloma z listinami dokazati." Ko je 1. 998. pobegnil Eriprand s svojim bliznjakom Aliprandom iz Francoske na Italijansko, vzprejel ju je v Lombardiji grof Tatio Valesassina prav gostoljubno na svojem dvoru. Tukaj sta se kasneje oženila oba brata s hčerama gostoljubnega grofa. Dočim sta imeni Tatio, kasneje Taksis, ter Vallesassina, kasneje Valsassina, čisto jasni, niso zgodovinarji popolnoma složni v tolmačenji imena della Torre, de la Tour, Turn. Neki trdijo, da je to ime od nekega posestva la Tonr, katero sta imela oba omenjena brata po svoji materi v Burgundiji, ter bi bila na tak način to ime že s seboj na Laško prinesla; po drugih pa sta dobila ime della Torre po svojem tastu, ki ju je tudi posinil, šele po njegovi smrti 1. 1055.; ali zato sta se odpovedala kraljevskemu naslovu. Neki prednik Tatijev pa je dobil naslov della Torre po sv. Ambroži. Le-ta ob svojem času duhovni in svetovni poglavar mesta Milana izroči ob času, ko so se vzdignili Arijanci proti njemu, obrambo sedmerih milanskih vrat s stolpi sedmerim vitezom sedmerih plemenitih rodovin milanskih. Branitelj novih vrat (porta nova) se je tako odlikoval, da mu je dal sv. Ambrož pridevek della Torre (Turn) in nadvlado v Vallesassini, v predelu na Komskem jezeru. Jeden od naslednikov tega della Torre je bil Tatio Valsassina. Eriprandov sin je bil Martin I., radi svoje veličine imenovan velikan (gigant). On je umrl kot mučenik v Siriji 1. 1147., ko je bil na križarski vojski s cesarjem Konradom III. Ujeli so ga bili Saraceni ter mučili do smrti. Imel je dva sina, namreč Pagana I. in Jakoba I. Le-tči poslednji (f 1216) je bil oženjen z Berto Viskontijevo ter je imel tri sine Pagana II., Jakoba II. in Ivana. Pagan II. (f 1241) ni bil samo hraber vojak nego tudi moder državnik. Ko je cesar Friderik II. razbil milanske čete pri Cortenuovi (1. 1237.). vzprejel je on begunce v svoji zemlji Vallesassini ter jih z vsem obskrbel. On pomiri tudi gospodarja sv. Bonifacija in okrutnega Ezze-lina Padvanskega ter s tem oslobodi Italijo od velikega zla. L. 1240. postane on poglavar mesta Milana ter premaga sijajno nemške čete pri Rocca d' Adda. Tudi Pavijance nadvlada ter jih prisili na sramoten mir. Žena njegova Agata Genfska mu porodi sedem sinov, in on je po tem takem praded vseh že izumrlih in še živečih betev Turnov, knezov Turn-Taksisov na Nemškem in Češkem, grofov Turnov na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem in Tirolskem, grofov Turnov goriških in furlanskih, kontijev Torriani na_ Italijanskem ter izumrlih betev na Češkem, Švedskem in Švicarskem, pa grofov Turn-Hofer dvinskih. Pagana II. brat Ivan I. je bil poglavar mest Brescije, Bergama in Novare, general v vojski cesarja Friderika II. ter je padel v borbi s Kremoščani 1. 1247. Pagana II. naslednik v Milanu je bil Martin II., sin Jakoba II. Držal je z ljudsko stranko ter zato pregnal ž njo iz Milana omraženega nadškofa Leva Pe-rega, ki je stal na čelu plemiške stranke. Papež postavi za tem drugega nadškofa mesto Perega, namreč Otona Viskontija, ki se je trudil seveda na vse pretege, da odstrani Martina II. na kakoršenkoli način. Zdaj se porode v Milanu hude in dolgotrajne borbe med Viskontijevci in Turni. Oto Viskonti se celo zjedini proti Turnom z glasovitim okrutnikom Ezzelinom iz Padove. Ali Martin II. ju premaga popolnoma (1. 1259.). Ezzelin skoči v reko in jo misli preplavati, ali ga ujemo ter zapro; v ječi umre vsled ran. Zmagovalec je odslej le na to mislil, kako bi pomogel po vojski poškodovani zemlji. Izda nove koristne postave, polepša z lepimi palačami mesto ter dodela glasoviti milanski prekop. Njega nasledi Filip I., ki pa malo časa vlada Že 1. 1265. prevzame vlado Rappo I. Zdaj se začno iznova borbe z Otonom Viskontijem, katerega Rappo I. sicer večkrat zmaga, ali končno pride vendar v bitki pri De-cimo vsled izdajstva v sužnost s svojim sinom Konradom in drugimi sorodovinci, katere da Oto na svojem gradu Bradello pri Como zapreti v lesene kurnike; vsled muk jih tukaj mnogo pogine. Konrad, Napov sin, nazvan Moška, ki je bil po osemletni sužnosti oslobojen po prebivalcih mesta Como 1. 1284., nadaljeval je borbo z Viskontinci ter jih pregnal z vsemi privrženci iz Milanskega. Tudi kasneje se še večkrat proslavi z zmagami nad Viskontinci ter umre I. 1307. Njega nasledi njegov sinovec Martin III, sin Cassona, brata Konradovega. Pa tudi Cassone, ki je bil pri Decimu ušel, boril se je še nadalje z Viskontinci do svoje smrti v bitki pri Vapri 1. 1281. Martina III. nasledi Gvido, zadnji vojvoda milanski iz roda della Torre. Bil je sin v bitki pri Decimu poginulega Frana della Torre. Tudi on je bil ujet ter v Bradellu zaprt, ali 1. 1283. je srečno pobegnil iz zapora. Ko prevzame vlado, pokaže velike sposobnosti kot zakonodavec, a pri upravi namešča le svoje ljudi. Skoro pa začne zlorabiti svojo oblast ter da 1. 1309. svoje strice, nadškofa milanskega Cassona, potem Mošina, Napa in Edvarda zapreti. Radi tega ga je izobčil papež Kle-mens VI. 1. 1360. Nadškof Cassone della torre pa je iskal pomoči tudi pri cesarji Henriku VII. Luksemburškem ter ga končno nagovoril, da je prišel z vojsko v Italijo. Od tega časa (1. 1412.) je prenehalo gospodstvo rodovine della Torre v Milanu za vselej. Jeden brat pri Decimu 1. 1277. ujetega in 1. 1278. v Bradellu umrlega Napa, Rajmund, je bil patrijarh oglejski, in oni della Torre, ki so se rešili sužnosti posle bitke pri Decimu, pribežali so k njemu v Oglej. Med rešenimi je bil tudi Rajmundov brat Salvinus. Ž njim se začenjajo redovnice grofov Turnov, katerih prva sodržuje razne betve že izumrlih starejših in mlajših čeških, kakor tudi one koroških (danes I. glavna blajburška), radovljiške in štajerske betve. Le-te tri so v životopisnem pogledu še najvažnejše do dandanes, njihovo rodoslovje zadnjih dve sto let se more na tanko popisati, dočim se rodovje ostalih Turnov ne da tako lahko dokazati. Koroška glavna betva, ki se je kasneje razdelila na radovljiško, blajburško, štajersko in mlajšo češko, kakor tudi starejša, ki se je posebno v tridesetletni vojski izkazala, sta posebno važni. Koliko moč so imeli Turni pred vekovi, razvidno je že iz onega, kar smo povedali o njihovem delovanji v Milanu. Pa tudi kasneje, ko so se naselili po današnjih slovenskih zemljah t»r ostalih avstrijanskih deželah, proslavila se je le-ta rodovina kakor redko katera druga. Mnogi potomci blajburške betve, kot Janez Ambrož, potem oba brata France in Anton, bili so svetovalci na cesarskem dvoru, kjer so jih posebno cenili. Grof Anton Turn je bil celo odlikovan z največjim redom zlatega runa, ki ga po navadi dobivajo' le člani vladarskih rodovin. Tudi cerkvi je dajala ta rodovina, posebno dokler je živela v Milanu, odlične poglavarje, škofe in nadškofe. Znamenit je pa še posebno že omenjeni patrijarh oglejski Rajmund , ki je dobil celo nenavadni pridevek „oče domovine" za veliko skrb njemu poverjene patrijarhije oglejske. Menj važni so neki poznejši cerkveni dostojanstveniki iz te rodo- vine, namreč neki Hanibal, kanonik v Salzburgu, Germanik Turn, prost v Novem Mestu in Janez Krstnik Turn, škof la-bodski (f 1762). Tudi znanost in umetnost so radi gojili ter se v teh strokah odlikovali posebno Ljudevit kot zemljepisec in tehnik, general Jurij kot dober strateg, mapar in pesnik, Juda Tadej kot slikar; France kot poseben prijatelj slikarstva je imel veliko zbirko slik na Dunaji. Da so bili Turni dobri upravitelji in vojskovodje, dokazuje nam že njihova najstarejša zgodovina. Ali tudi v kasnejših časih, ko so se z Vidom naselili na Češkem, obudila se je stara bojaželjnost te rodovine, in imena Henrika Matije, očeta in vnuka Frančiška Bernarda in Kristijana Turna so v češki zgodovini (tridesetletna vojska) dosta znana. Pa tudi mnogi drugi so se odlikovali na bojnem polji. Padli so v borbi za domovino in cesarja, Krištof pred Budimom (1. 1554.), France Anton pri Parmi (1. 1734), Josip pri Piacenci (1. 1746.), Frančišek Jožef pri Gjurgjevci (1. 1790.). Drugi mnogo srečnejši so ostali v borbah živi ter si zadobili slave in časti na bojnem polji. Pred vsemi so znameniti Hermagor Turn, ki je premagal celjskega grofa Ulriha, Jošt Josip, nazvan radi posebne hrabrosti „strah turški" in v najnovejšem času Jurij, komander reda Marije Terezije, ki se je znal izvrstno bojevati, trezno svetovati ter lepo opevati svojo ožjo in širjo domovino. Čim so se Turni naselili po slovenskih in sosednih deželah, že so postajali vsled različnih rodbinskih zvez mogočni grajščaki. S tem pa se je vzbudila tudi želja v njih, da dosežejo visoke časti, saj so bili vendar njihovi pradedje kraljevske krvi, a mnogi predniki njihovi so vladali v Milanu kot vojvode. Tako so postali 1. 1525. baroni kriški in potem na-sledni grofi Iienški na Tirolskem po povelji nadvojvode Ferdinanda od 1. 1568. Čast naslednih hišnikov kranjskih in slovenske župe so vzprejeli od Ferdinanda I. 1. 1543. in v drugič od Ferdinanda III. 1. 1655. Nasledni deželni konjušniki goriški so postali po povelji cesarja Ferdinanda I. 1. 1582., grofje pa po povelji Karla V. 1. 1530. in 1541. V tem dostojanstvu jih potrdi Maksimilijan II. 1. 1567. Iznova jim prizna cesar Josip II. grofovski naslov 1. 1786. Ogersko državljanstvo uživa rodovina od 1. 1681. Tukaj nam je omeniti še neke okolnosti, katere pri drugih plemenitaških rodovinah ni bilo opaziti. Turni so imeli namreč pravico dohajati tudi na državne zbore, ali ker jih cesarji niso pozivali, odškodovali so jih zato; v povelji o podelitvi grofovskega naslova od cesarja Maksimilijana II. 1. 1567. jim je zopet priznana ta pravica. Grofje Turni so si iskali neveste svoje pri najodličnejših rodovinah nemških, avstrijskih, ogerskih in hrvaških velikašev. Med njimi jih je kneževske, vojvodske, markgrofske in gro- fovske krvi, kot Mlinsterberških in Velskih, Badenskih, Turjaških , Herbersteinovih, Lodronovih, Palfijevih, ^ Rabatinili, Zinzendorfskih, Strassoldovih, Wagensperških, Žerotinskih, Zrinjskih itd.1) Med vsemi Turni pa se je gotovo najbolje proslavil Jošt Josip radi svoje nenavadne hrabrosti in velike pogumnosti v raznih borbah proti Turkom. Ker je on posle smrti Herbarta Turjaškega (1. 1575.) do smrti svoje (1. 1589.) najvažnejša oseba v turških bojih, vredno je, da to njegovo delovanje bolj obširno opišemo. Jošt je bil sin Antona Turna in baronovke Hohenfeldske, ali po drugih Urše baronovke Edlinške. Oče njegov Anton II. te rodovine (f 1569) je bil sin Andreja od koroške betve in pa soproge Bianke Formentin. Kakor njegova oba brata Erazem2) in Krištof,3) ki sta se bojevala v turških bojih, izvolil si je tudi on vojaški stan ter se je mnogo boril proti krščanskemu neprijatelju. Pa tudi kot državnik se je proslavil. Bil je svetnik cesarjev Ferdinanda I. in Maksimilijana II., ter zastopnik Kranjske odi. 1534 — 1557. potem deželni upravitelj kranjski in stotnik v Metliki in Loži. Kot upravitelj kranjski je imel soditi v pravdi med sodnikom bihaškim, Lukom zlatarjem in stotnikom Martinom Galom. Sodnik Luka prosi Antona Turna pomoči proti Galu, ki je tako objesten, da se vse nanj toži. Tožba je bila predana na dan sv. Barbare 1. 1543., a ker je še istega leta prišel Vilhelm Schnitzerbaum za stotnika v Bihač, bržkone da je Turn uslišal prošnjo sodnika Luke ter Gala odstranil.4) Leta 1556. je bil v odboru za posvetovanje o pripravah oborožnih za turško vojsko ter se je podal 1. 1557. z napotki v tem pogledu na regensburški državni zbor. Leta 1560. je bil stotnik v Trstu. Imel je štiri sine: Ahaca,8) Ivana Ambroža,11) Vuka in našega Jošta Josipa. Treba pa je tukaj tudi omeniti, da je že 200 let pred tem Antonom Turnom živel grajski knez Anton Turn v Smledniku. ') Večji del zgornjih podatkov sem posnel iz knjige: Konstantin Wurzbach, Biographisches Lexicon sv. 45., str. 93—124. '') Erazem tf 1541) je bil komtur nemškega reda na Dolnjem Avstrijskem, prvi samostalni zapovednik v Bihači 1. 1528. in glavni vojaški zapovednik (generaloberster) hrvaško-pomorskih mej. Kot zapovednik v Bihači je potrošil na vzdrževanje vojske od svojih dohodkov 4570 gold., ter so mu kranjski stališi za to svoto založili grad Metliški in pa mitnico v Kranji. (Mittheilungen d. hist. Ver. f. Krain. L. 1865., str. 20.) L. 1538. je bil član državnega zbora, ko se je razpravljalo o bojnih pripravah proti Turkom. 3) Krištof (f 1554) je bil tajni svetnik Ferdinanda I. ter zapoved- nik gorskih mest na Ogerskem. Iz bitke pri Mohači se je rešil, ali je zaglavil pri obsedanji Budima (1. 1554). ') R. Lopašič, Bihač i bihacka Krajina, str. 73—74. List v prilogi str. 301. V svojem 11. letu pride Jošt Josip Turn kot plemiški deček na dvor cesarja Karla V., kjer je ostal 7 let ter se v tem času izuril v vseh viteških vežbah, katere je moral znati tedanji plemič. Čim je leta 1551. zapustil cesarski dvor, začel je precej vojaško življenje pod vodstvom Ivana Ungnada Soneš- '«) Ahac (poroj. 1529 1 1597) je bil privrženec nove protestantovske vere. Sodeloval je večkrat v turških bojih ter se boril tudi s svojim ujcem Nikolo Zrinjskim v Sigetu proti Solimanu (1. 1566.). Od 1. 1562—1567. je bil poslanec na zbora kranjskem, a 1.1563. je prisostvoval kronanju Maksimilijana II. za kralja ogersko-hrvaškega. L 1568. je bil upravitelj Kranjske, katero je zastopal 11. septembra 1. 1571. pri ženitbi nadvojvode Karla z Marijo Bavarsko. Za cesarjev Maksimilijana II. in Rudolfa II. je vodil kot predsednik bojnega sveta zidanje Karlovške trdnjave. L. 1592. se je vzdignil s sinom nadvojvode Ferdinanda in Filipine "VVelser, z markgrofom Karlom Burgundskim, kateremu je bil po želji nadvojvode Ernesta prideljen kot svetnik v bojnih zadevah, proti Turkom. Tudi 1. 1594. se je bil s Turki v spremstvu nadvojvode Maksimilijana. Oženjen je bil s Polikseno Šlik, a sin njihov Ivan Ljudevit je ded betve blaj-burške. Na Kranjskem je imel Ahac dve grajščini, namreč Križ in Oberstein. Poslednjo je prevzel od svojega strica Franceta, ko se je le-ta 1. 1572. preselil na Češko. kjer je postal praded starejše češke betve Turnov; Križ pa je sezidal sam. Do 1. 1576. je stanoval v Ober-steinu, ali ko mu je bila tega leta ubita od strele jedna njegovih hčera, preseli se v mesto Kamnik ter ostane tamkaj, dokler mu ni bil grad Križ sezidan. Oberstein je potem prodal grofu "VVerdenbergu. Umrl je 1. 1595. Ali v blajberškem arhivu se nahaja listina (od 10. febru-varija 1. 1597.), po kateri bi bil Ahac pred Ferdinandom II., ko je nastopil sam vlado ter poklonstva prevzemal, govoril proti Tomažu Krenu, stolnemu dekanu v Ljubljani, prav ostro radi verskih zadev, ker se je protestantom branila slobodna veroizpovest. Pokopan je v grajščinski kapelici. Njegovi vrstniki ga hvalijo kot moža prav duhovitega, zavzetega za znanost ter posebno pogumnega v boji. 6) Ivan Ambrož se je narodil v Loki 1. 1537. Cesar Ferdinand I ga je vzel k sebi na dvor kot plemiča. Zraven viteških vaj se je posebno rad učil jezikov, tako da je razen svojega materinskega nemškega in slovenskega, govoril tudi latinski, italijanski in češki prav spretno. Potem se je učil tudi prava, a na svojih potovanjih je dobro proučil domačo državo ter Italijo. Francosko, Spanjolsko in Poljsko. Nadvojvoda Karol ga je posebno cenil ter ga imenoval svojim tajnim sovetnikom, kasneje dvornim konjušnikom in deželnim glavarjem kranjskim; kasneje mu je podelil tudi nasledno dostojanstvo deželnega dvornega hišnika na Kranjskem. Leta 1582. je spremljal nadvojvodo na državni zbor v Augsburg, da izposluje tamkaj kakšno pomoč proti Turkom. Na smrtni postelji (1. 1590.) je imenoval njega nadvojvoda Karol za nadhišnika svojih nedoraslih otrok. V kako tesnem odnošaji je bil Ivan Ambrož s hišo nadvojvoda Karla, so nam v dokaz pisma (Hurter, Gesch. Ferd. II. I.zv.), katera so pisali njemu člani nadvoj-vodske obitelji od 1. 1580—1620. Le-ta pisma, ki se hranijo v arhivu v Blajburgu, dokazujejo o tedanjih dvorskih in državnih odnošajih in koliko je bil Turn cenjen na dvoru. Njega je zval nadvojvoda prav pogostoma k tajnim posvetovanjem. Tako je prišel že 12. jun. 1. 1588. iz Laksenburga v Bruck, kjer je bila 2. jul. tajna skupščina. Ko se je bil Turn 1. 1597. ločil od dvora, vprašal ga je nadvojvoda Ferdinand 3. oktobra 1.1606. o nakanah cesarskega dvora v Pragi glede prenosa prava o nasledstvu na Češkem in Ogerskem na Habsburgovce španjolske betve. -—- --Xkv- , kega, toliko znanega velikaša v slovenski zgodovini.1) Kmalu postane radi svoje hrabrosti konjiški stotnik in 1. 1553. zapo-vednik trdnjavi v Križevcih na Hrvaškem, kjer je imel pod seboj 62 konjikov.2) Tri leta brani v hudih borbah onega časa omenjeno trdnjavo, a 1. 1556. se pridruži vojski, katero je vodil nadvojvoda Ferdinand na Ogersko. V kratkem se priljubi nadvojvodi tako jako, da ga je on priporočal svojemu očetu cesarju Karlu, ki mu je zato poklonil za odlikovanje konjiško zastavo.8) Potem se vrne mladi junak domov na Kranjsko, kjer dobi zapovedništvo nad vsemi vojaškimi četami, ki so bile pripravljene za obrambo deželnih mej proti Turkom.4) Odslej sledi junaško delo za junaškim činom, a za vzgled mu je v vsem tedanji zapovednik na hrvaških mejah proti Turkom Ivan Lenkovic, naslednik Ungnadov.B) Z oddelkom kakih 300 mož napade iznenada sovražnika, ki je bil prihrumel čez reko Uno na Hrvaško. Turkov je bilo do 4000, ali on se jih ne preplaši, nego udari nanje ter jih zadrvi srečno čez reko Uno nazaj v Bosno. Da se osveti za izgube, sklene sandžak (namestnik) bosenski Huzref iznova napasti krščanske zemlje. Z veliko vojsko prihrumi 1. 1561. čez mejo na Hrvaško ter tukaj pleni in požiga. Ali zdajci mu je Turn za petami, ga napade kot blisk pri Novem na Uni, poišče turškega zapovednika sam sred vojske ter ga zgrabi z lastno roko, četo njegovo pa zapodi v divjem begu čez mejo. Sandžaka odpelje s seboj v tabor ter ga pusti na slobodo šele tedaj, ko mu izplača 20.000 cekinov ter preda deset popolnoma osedlanih konj za odkup- Ivan Ambrož je jako pomnožil posestva svoji rodovini, ki so se pa kasneje zopet razdelila, ker je bilo mnogo naslednikov. Za 30.000 for.. katere je posodil nadvojvodi Ferdinandu, je dobil Radovljico, ker mu dotiCna svota ni bila za leto dnij povrnjena. L. 1584. je dobil Kapljo, a 1. 1585. pa Kamnik na Koroškem. L. 1601. je kupil od nadvojvode Blaj-burg za 80.000 for. ter je tukaj živel do svoje smrti (1. 1621). Ker so mu pa otroci poprej pomrli in tudi žena Šaloma Šlik, odredil je za naslednika Ahacijevega sina Ivana Ljudevita v Blajburgu, Radovljico pa je dobil njegov bratranec s to pogodbo, da pripade zopet blajburški betvi vse posestvo, ako izumre njegov moški rod. Ko bi pa'tudi v Blajburgu izumrli moški nasledniki, potem pripade vse njegovo posestvo češkim Turnom (ki so bili pa med tem tudi že izumrli). ') Obširneje o tem moži: Program mariborske gimnazije 1. 1884; Ljubljanski Zvon 1. 1887 štev. 1'2. 2) Radoslav Lopašic. Poviest grada Karlovca. Zagreb 1879. Str. 179 ; po Valvasorji knj. XII. str. 55 je dobil pod svoje zapovedništvo 80 konjikov. s) Valvasor XII. str. 55. 4) ibid. 6) Ivan Ungnad je bil sedmi glavni zapovednik na krajini 1. 1556. Bil je dober vojak ter se je odlikoval v mnogih bitkah. Umrl je 71 let star na Češkem 1. 1564. Preden je postal krajiški zapovednik, bil je štajerski deželni glavar. (Valvasor XII., 52.) nino.1) Turn je sezidal s temi denarji krasno hišo v Ljubljani na Novem trgu, kjer še dandanes stoji.2) Hitro se je raznesel glas o tem junaškem činu zapovednika Turna in cesar Maksimilijan II. ga je zato imenoval vitezom ter mu podaril v znamenje zahvalnosti zlato verižico.3) V tem so bili odnošaji v hrvaških županijah Krbavi in Liki čim dalje žalostnejši, kajti Turki so vse huje pritiskali v te kraje. Oni so namreč uvideli, da Hrvatje branijo z vso silo zemljo med Uno in Kolpo in da jim čez te kraje ne bo tako lahko prodreti v krščanske dežele, zatorej so napeli vse sile, da pridero do morja. Da obranijo pomorske kraje pred Turki, učvrstijo kristijani pomorsko mesto Senj, kolikor je bilo mogoče v tedanjih slabih okolnostih, v katerih so se nahajale hrvaške in slovenske zemlje. Leta 1567. postavi cesar Maksimilijan II. Jošta Josipa Turna za stotnika senjskega. Na tem mestu je pokazal naš junak, kaj velja njegova po-gumnost. Že precej prvo leto svojega zapovedništva se vzdigne z glasovitim Herbartom Turjaškim na trdnjavo Novigrad na Uni. Zdajci se prikažejo tudi Turki in sicer mnogo jačji nego kristijani. Ali Turn jih vendar napade, in po krvavi borbi, v kateri je bil ujet paša hlivnanski s štirimi drugimi namestniki, premagan je sovražnik popolnoma. Teh pet ujetih turških zapovednikov je poslal Turn nadvojvodi Karlu Štajerskemu.4) Leta 1569. prihrumi zopet do 3000 Turkov čez Kapelo doli do morja plenit in požigat. Hitro se vzdigne Turn z malo četo svojo — štela je komaj 280 mož — na sovražnika, ki pa hitro pobegne, ko zve, da se Turn približuje. Vendar pa se strneta obe četi pri Perušici. Tisoč Turkov ostane na mestu, mnogo jih Turnovi vojaki polove, le nekaj se jih reši hitrim begom. Za to pogumnost je imenoval cesar Maksimilijan II. Turna za vojvodo Uskokom 1. 1570.6) Precej za tem ga izbero kranjski stanovi za poslanca v štajerski Gradec, da pozdravi v imeni dežele Kranjske s svojima bratoma Vukom in Aha-cijem ter mnogimi drugimi kranjskimi velikaši nevesto nadvojvode Karla, princesinjo Marijo Bavarsko ter ji preda navadne ženitovanske darove.0) Ko se povrne s pota, prevzame zopet zapovedništvo na turških mejah kot namestnik generalov (lo-cumtenens). Ravno takrat so se pripravljali Turki, da udarijo na Bihač. 0 tej nakani turški je bilo Turnu sporočeno v dveh Valvasor XII. str. 55. '-) Lopašic. Poviest grada Karlovca str. 179. «) Valvasor XII. str. 55. *) Letopis M. SI. 1. 1889. Herbart Turjaški str. 98; Dimitz, Gesch. Krains III. str. 16-17. 5) Valvasor XII. 55; Lopašic. Poviest grada Karlovca str. 1/9. «) Dimitz. Gesch. Krains III. str. 29—30. Valvazor X. str. 345—346 Ivan Steklasa: Jošt Josip Tura. 95 —----— pismih iz Bihača. V prvem mu javljajo bihaški vojaki, da se zbirajo Turki okoli Banjaluke, Kamengrada in Krupe, pa da mislijo potem napasti Bihač, kar so zvedeli po vohunih. Za to prosijo Turna hitre pomoči, ker se Bihač drugače ne bi mogel držati. To pismo je pisano 29. junija. Že 2. julija prosi zopet hitre pomoči Lovre Vukoslavic, sodnik bihaški v ime cele občine, da jih za ljubav božjo naj ne pusti brez podpore in da naj pride on prej k njim nego Turki v njihovo mesto.1) Na vso srečo vendar Turki niso izvedli svoje nakane, kajti zlo bi bilo za Bihač, ker ravno takrat pokličejo Turna kranjski stanovi, da se vzdigne na puntarske kmete, katerih se je bilo zbralo veliko število na meji Štajerske, Kranjske in Hrvaške. Trdi se, da je bilo te vojske do 20.000. Posebno hudo je vrelo v hrvaškem Zagorji, kjer so pa redne vojaške čete naredile v kratkem mir. Nič boljše se ni godilo kranjskim in štajerskim puntarjem. Večja četa kakšnih 5000 mož je razsajala dolgo med Kostanjevico in Krškim ter se tudi že zagrozila omenjenima mestoma. Vse je bilo v strahu Kar jih napade izne-nada 5. februarja Turn s 500 Uskoki, s katerimi je prišel čez Gorjance. Puntarska četa se ni niti naj menj nadejala, da bi jo mogel kdo od te strani napasti, zatorej se je kar razkropila na vse kraje. Vendar pa jih je padlo na begu do 300, mnogi pa so se potopili v Savi in Krki, ko so hoteli pobegniti pred preganjalci. Turnova četa ni imela mrtvih, samo pri obrambi Krškega je bil smrtno ranjen hrabri stotnik bihaški, Daniel Ložki, ko je z nekega stolpa odbijal napade puntarskih kmetov.2) Ko je bila leta 1575. krščanska vojska pod vodstvom Herbarta Turjaškega pri Budačkem popolnoma razbita, prešinil je velik strah stanove slovenskih dežel, kajti najboljši vodja krščanskih čet je sam ostal mrtev na bojišči. Hitra pomoč je ') R. Lopašič, Bihač i bihačka krajina str. 76—77 in v prilogi str. 305 i 306. Obe pismi hrani g. Lopašič. Prvo je pisano z glagolico. drugo z latinico. Prvo ima 7 pečatov, od katerih je jeden Gušičev, drugi Križanicev. Na krajini se je takrat dopisovalo še skoraj vse v hrvaškem jeziku, in sicer z glagolico ali latinico. Zatorej so znali tudi zapove-dajoči generali hrvaški ter so mnogi med njimi, posebno Turjaški in Lenkoviči tudi pisali kot rojeni Hrvatje pravilno hrvaščino. Takrat so se tudi še na Kranjskem rabila cirilska in glagolska pismena. Knez Nikola Frankopan, posestnik Črnomlja je zagovarjal in branil hrvaška pismena celo na Kranjskem. 15. nov. I. 1575. je namreč poprosil stanove kranjske, da bi v Crnomlji zopet namestili poprejšnjega učitelja Jarneja Mavrinca, ki uči pisati latinska, cirilska in glagolska pismena, kajti ona so na Kranjskem koristna in potrebna, pa so se jih radi tega tudi vedno učili v črnomeljski šoli. (Lopašic', Bihač i bihačka krajina str. 289. Izvirnik dotične listine se nahaja v zbirki Rudolfina.) 3) Letopis M. SI. 1. 1871. 0 kmečkih puntih. Str. 106.; Dimitz Gesch. Krains III. str. 33-34. bila potrebna, če so se hotele slovenske dežele rešiti strašne osode sosednih hrvaških pokrajin, kjer je Turek vsak čas neusmiljeno razsajal. Bilo se je celo bati, da pobegnejo na Turško tudi v Žumberku naseljeni Uskoki, ki so stražili na meji Kranjske in Hrvaške. O tem je raznesel glas Krištof Gall, vendar pa ga je Jošt Josip Turn zavrnil, da so Uskoki verni in njemu kot zapovedniku pokorni. Vznemirjeni so bili sicer radi velike izgube svojih pri Budačkem, kajti ostalo jih je na bojišči mrtvih ali pa bilo ujetih čez 100. Ali so se počasi umirili.1) Že na zboru v Brucku (21. avgusta 1. 1575) so izdelali odbori treh slovenskih dežel osnove, katere so imeli predložiti njihovi poslanci na bodočem državnem zboru (1. 1576.) v Regensburgu. Opisali so žalostni položaj kristijanov na turških mejah, kateri potrebujejo hitre pomoči, sicer propadejo. Slovenske dežele so se že z dosedanjimi podporami popolnoma iztrošile, pa je neobhodno potrebno, da tudi država nekaj stori za obrambo svojih dežel.2) Na državni zbor v Regensburg so prišli na poziv cesarja Maksimilijana II. kot poslanci notranje-avstrijskih dežel Ivan Friderik baron Hofman, namestnik štajerski, Ljudevit IJngnad Soneški, stotnik in upravitelj grofije Celjske in Jošt Josip Turn, stotnik Uskokom.3) Omenjeni poslanci niso prosili samo obilne državne podpore nego so tudi predlagali, da bi se vzdrževalo brodovje v Sisku za obrambo Save in Kolpe. Ali ta predlog ni bil vzprejet, če tudi so bili vsi o koristi njegovi prepričani. Manjkalo je za to po navadi denarja.4) Državni zbor je dozvolil podporo za obrambo mej na šest let v iznosu od 705000 goldinarjev/1) Deželni zbor kranjski je istega leta dozvolil pobiranje glavnine, katero je moral plačevati na teden vsak prebivalec, ki je navršil deseto leto.'1) Ravno v tem času so začeli Turki zopet silno pritiskati na krščanske zemlje, kajti Herbarta Turjaškega se jim ni bilo treba nič več bati. Zatorej se vzdigne Ferhad-paša bosanski, da osvoji vse važne trdnjavice hrvaške. Tako ga nahajamo 1. 1576. pod učvrščenim Bužimom, gradom rodovine Keglevi-ceve in pred Cazinom, gradom škofa kninskega. Ni jih dolgo oblegal, kajti posadki se preplašita njegovih topov ter pobegneta, a Ferhad ju zavzame z bližnjim Goršicem in Gradcem.7) 1) Starine. Na sviet izdaje jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti. Knjiga XIX. Priloži za poviest Hrvatske. Str. 39. ») Letopis M. SI. 1.1889. Herbart Turjaški str. 112-113. 3) Dimitz. Gesch. Krains. III. str. 57. 4) Valvasor XII. str. 48. <>) Valvasor XV. str. 499. "j Dimitz, Gesch. Krains III. str. 57— 58. !) R. Lopašid, Bihač i Bihacka krajina. Zagreb 1890. Str. 153 i 160 Ravno tako padejo v turške roke druge trdnjavice, kot opatija Topusko in trdnjavica Hutinsko, potem Greda in Rožac, ter Batno in Stankovac na Glinčici, katere so Turki večjidel požgali.1) Hrastovice pa niso mogli osvojiti, četudi jo je oblegalo 7000 mož. Tudi Ostrožac se je še to leto vzdržal.2) Kasneje udarijo bosenski Turki pod vodstvom Ferhad-paše z begoma novigradskim in krupskim na trdnjavice Knin, Kostajnico, Dubico in Gotin, ali jih niso mogli osvojiti.3) Na Štajersko prihrumi četa ciganov, katere so Turki nagovorili največ radi plena. Bili so pa hitro premagani in 80 njih je bilo v Ptujem ob glavo dejanih.4) Huje pa se je godilo krajem okoli Kolpe. Semkaj se pridrvi okoli 3000 Turkov ter udari čez Kolpo na Kranjsko, kjer strašno razsajajo in pokončujejo. V kratkem času so zarobili in naplenili na kranjski in hrvaški strani 4666 ljudij i 7180 glav živine.4) Pa koliko je bilo še drugih takih napadov na hrvaške in slovenske zemlje! Gerloch, propovednik cesarskega poslanca Ungnada na turškem dvoru, jih navaja za to leto v svojem dnevniku nič menj nego 50.5) Zategadelj se je začel narod iz hrvaških krajev izseljevati v sosedne dežele, posebno na Ogersko, Avstrijsko, Moravsko in Češko, kajti neverjetno jim je bilo, da bi se mogla njihova dosedanja domovina obraniti Turkov. Cesarski poslanci so se radi teh neprestanih napadov pritoževali pri sultanu in velikem vezirji, ali vse to ni nič koristilo. In čeravno je cesar Maksimiljan II. pred svojo smrtjo, ki ga je zadela 12. oktobra 1. 1576., podaljšal sklenjeni mir še na osem let, vendar so Turki napadali hrvaške in slovenske dežele.0) Tako prihrume 1. 1577. zloglasni martolosi v slovensko župo v okolico Borovsko, kjer poplenijo in pokončajo čez 150 vasij.7) 3. oktobra istega leta je bilo prijavljeno glavnemu zapovedniku na hrvaških mejah, Ivanu Turjaškemu, da se je vzdignil Kapidji-paša s 4000 vojaki iz Hlievna proti Udbini, odkoder hoče udariti s Ferhad-pašo proti Bihaču, da ga osvoji. 0 tem nameravanem napadu sporoči Ivan Turjaški iz Stenič-njaka kraj Karlovca kranjskim stanovom 3. oktobra ta-le glas : »Preteklo nedeljo je udaril Kapidji-paša z veliko vojsko na ') D. Gruber. Borba Hrvata sa Turci. Zagreb 1897. Str. 21. 2) Spomenici hrvatske krajine. Sakupio i uredio R. Lopašic. Knjiga I. Zagreb 1884. (Monumenta spectantia historiam Slavorum me-ridionalium. Vol. 15) Str. 23-24. 3) Gruber. Borba Hrvata s Turci, str. 21. 4) Ilwof. Die Einfalle der Osmanen in die Steiermark IV. str. 112. 6) Hammer, Gesch. des osmanischen Reiches svez. IV. str. 613 6) Hammer, Gesch. des osmanischen Reiches IV. str. 26 in 614. V R. Lopašica „Spomenicih hrvatske krajine" I. knj. str. 23—24. je našteto za to leto le 19 napadov. Tudi zadosti! ') Gruber, Borba Hrvata s Turci str. 21—22. grad Smrikovic pri Slunji, kjer je poplenil veliko živine, ljudje pa so se še za časa skrili v gradu. Včeraj je isti paša zopet s 5000 Turki plenil predel do Korane ter pobral vso živino, narod pa se je skril v šume, pečine in gradove. Na drugi strani je prodrl beg hlievanski do Kolpe na Lukovdol pri Se-verinu in pokončal ves kraj." Ivan Turjaški opominja pri tej priložnosti stanove, da bi se moglo Kranjski hudo osvetiti, ker so te kraje Hrvaške tako močno zapustili, kajti Turki su se utaborili pri Hresni nad Glino ter gotovo prihrume z veliko vojsko na Metliko. In to se je v istini že čez pol leta dogodilo.1) Zatorej je bilo po vseh slovenskih pokrajinah izdano povelje, da se ima zbrati vsak dvajseti, deseti in peti mož v Metliki, le oni na Krasu imajo ostati doma radi obrambe svojega kraja.2) Turki sicer zdaj še niso udarili na Bihač, kajti bil jim je prečvrst, nego napadejo Mutnik in Ostrožac ter ju osvoje.3) Kmalu za tem pade tudi trdnjavica Sračica, katero sovražniki požgo. O tem je javil Tomaž Dornberg, stotnik v Zrinji, stanovom štajerskim, in pa da hočejo Turki vzeti tudi dolnji Gradec, kateri je prav važen za Hrastovico. Zdaj je zaprt klanec med Zrinjem in Gradcem. Za Zrinj misli pa omenjeni stotnik, da bode najbolje, če se podre, ker stoji čisto osamljen in v puščavi, a posadka naj bi se premestila v Gradec. Turki bržkone skoro napadejo Hrastovico, kajti po vesteh vohunov zbira Kapidji-paša vojsko, katera bi štela najmenj 10.000 mož.4) Ali meseca oktobra se vzdigne sam Ferhad-paša ravno na Zrinj, grad grofov Zrinjskih. Grad je bil precej čvrst ter je imel trostroki zid, tako da bi se bil mogel braniti, ko bi bila posadka kaj vredna. Ali zapovednik grada Peter Kamenjan je bil plašljiv človek, pa se je tudi precej podal, čim je Ferhad spustil nekoliko krogel v grad. Paša je zapovedniku grada sicer obljubil slobodo, ali ni držal besede, nego ga je odpeljal s seboj v Bosno, odkoder se je povrnil šele potem, ko je plačal znatno odkupnino.0) Čim so dobili Turki v roke ta čvrsti grad, mogli so v kratkem osvojiti manjše trdnjavice, kakor so bile Kladuša, Sturlic, Podzvizd, Ped ter vse bližnje vasi.8) Skoro za tem (13. jan. 1578) pade tudi Grozdansko, grad Zrinjskih, kajti posadka je bila prisiljena na predajo radi žeje in glada. Bogati srebrni rudniki, od katerih so imeli ') Hurter, Gesch. Ferdinand II. I. sv. str. 302; R. Lopašid: Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 24. 2) Dimitz, Gesch. Krains III. str. B8. 3) Lopašic, Bihac i Bihačka krajina str. 228 i 238; R. Lopašid: Spomenici hrvatske krajine. Knj. I str. 25. *) Starine. Knjiga XIX. str. 41; Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 25. 5) Gruber, Borba Hrvata sa Turci str. 22. "j Lopašid, Bihac' i Bihacka krajina str. 191, 248, 257 i 278. Zrinjski veliko korist, ostali so od tega časa zanemarjeni.1) Tudi grad Bužim so Turki osvojili, a da jim bode prehod čez Uno ložji, postavil je Ferhad-paša ravno v tem času čvrst most čez Uno pri Novem, kjer je bil poprejšnji most le za silo. Kako žalostno je životarila krščanska vojska v teh krajih, vidi se iz samega izvestja bojnega zapovednika Ivana Turjaškega, katero je napisal v Steničnjaku 6. oktobra ter poslal kranjskim stanovom. V tem izvestji pravi, da je prava sramota, kako se omenjeni gradovi prepuščajo Turkom. On sam ima 600 konjikov, ali samo na številu, ker v istini jih služi komaj polovica, pa še ti niso pokorni. Turkov je do 6000 mož. Vojska je zapuščena, premda je bil poslal zapovednik Taubenhauer v Ljubljano svojega desetnika po pomoč, katere pa ni dobil. Bržkone pade tudi Bihac." V teh časih so prihajali prav pogostoma iz trdnjavic na Uni in Kolpi vojaki peš v Ljubljano prosit pomoči, katero so pa le redko kedaj dobili, kajti zemlja se je bila v teh prehudih borbah že preveč iztrošila, da bi mogla vse posadke vzdrževati.2) Grad Steničnjak, v katerem je prebival bojni zapovednik Ivan Turjaški, pa je obranila posadka, čeravno jo je napadlo 2000 Turkov. Ker je bila vsled teh turških zmag nevarnost za slovenske zemlje vedno večja, sklical je nadvojvoda Karol notra-nje-avstrijske stanove na zbor v Bruck na Muri (1. jan. 1578), da se posvotujejo o uspešni obrambi na hrvaški meji Prišlo je 45 poslancev iz Koroške, Kranjske, Štajerske in Gorice. Nadvojvoda je v svojem govoru poslancem razjasnil, da bode odslej le njim samim vsa skrb za obrambo njihovih dežel; pomoči pričakovati ni od nikoder. Po želji cesarja Rudolfa II. je prevzel preskrbljevanje krajine sam nadvojvoda Karol, in sicer le v onej meri, kolikor se to tiče njegove države. Stanovom to poročilo seveda ni bilo po volji; oporekali so, daje poprej dajala sama nemška država za vzdrževanje krajine vsako leto 140.000 goldinarjev, cesar Maksimilijan II. pa 60.000 na račun ogerskih dohodkov; vrh tega pa naj bi se pobiral tudi papežev pomočni denar. Ali nadvojvoda odgovori stanovom čisto jasno, da naj se ne nadejajo nobene pomoči, nego naj si sami pomorejo, kakor si znajo.3) To priliko so upotrebili zbrani stanovi, da se potegnejo za versko slobodo protestantov v notranje-avstrijskih deželah. Nadvojvoda Karol jim je v tej zadevi popustil, kolikor se je dalo, a stanovi so bili vsled tega tem pripravnejši žrtvovati denar in kri v borbi proti Turkom. Že 1. februarja so se zje- ') Gruber, Borba Hrvata sa Turci str. 22—23; R. Lopašic': Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 25. 2) Starine. Knjiga XIX. str. 47. 3) Dimitz, Gesch. Krains III. str. 59 - 60. dinili v mnenji o obrambnem redu. Po tem se imajo vsi za vojsko sposobni možje popisati, vsak trideseti uvrstiti v čete pod zapovedništvom jednega stotnika, a četrti del vseh se mora obskrbeti s puškami, samokresi, sulicami, helebardami in kacigami. Vsi naj se čredijo vsake tri mesece na krajini ter se dobro urijo v orožji. Vsakega tridesetega moža naj vzdržuje ostalih 29 s 36 krajcarji, in od tega nabora naj se nahaja na krajini vedno jeden polk v dobrem redu. Za 200 goldinarjev pa naj se izdržuje dobro oborožen jezdec. Vsak konjiški stotnik mora s svojo četo služiti v krajini tri mesece. Radi vojaškega reda naj se konjikom dobro razjasnijo vse njihove pravice in dolžnosti, pa tudi zapriseči se morajo vsi radi vernosti. Ko bi se deželni knez podal sam v vojsko, potem mora tudi vsak kmet sam priti, škofje in opati pa izurjenega vojaka poslati.1) Nadvojvoda Karol je opredelil za vzdrževanje krajine letnih 548.205 goldinarjev; od teh stroškov naj bi plačala Štajerska jedno polovico, drugo pa Koroška, Kranjska in Gorica. Odbori so dovolili 549.195 goldinarjev na pet let; Kranjska je plačala od te svote 94 222 goldinarjev. Ker je bila pa trda za denar, moglo se je dajati za vojsko tudi sukno in živež. Pri razhodu se je zahvalil nadvojvoda Karol stanovom za njihovo požrtvovalnost, kajti v tem zboru se je storilo za krajino več nego kedaj poprej. S tem so pa tudi pokazali svojo vernost do vladarja in ljubezen do domovine ter si pridobili trajno slavo pred celim krščanskim svetom, drugim pa dali lep vzgled, kako morajo biti v takih časih požrtvovalni.2) Vse te priprave za obrambo so se pokazale v kratkem prepotrebne, kajti Turek se je pokazal zopet na meji slovenskih dežel. Slovenci so se tudi zdaj hrabro držali in nadvojvoda Karol jih ni zastonj pohvalil, da so se pred vsemi drugimi vselej hrabro in viteško držali celo v najhujših zadregah,3) kakor je bilo tudi 1. 1578. Zgodaj spomladi se vzdignejo Turki iz Bosne ter udarijo čez Uno na Hrvaško. Sam Steničnjak so štirikrat napadli, ali vselej brez uspeha, dočim so Drežnik osvojili.4) Tukaj vse poplenijo in pokončajo do Kolpe, katero pregazijo in 28. marca Metliko obsedejo. Prebivalci se hrabro drže pet dnij in pet nočij, napadejo večkrat sovražnika zunaj mesta ter mu pobijejo do 2000 mož. Ko pa Turki z vso silo mesto naskočijo, morajo^ se prebivalci udati. Strašna je bila osoda teh nesrečnežev. Župana ubijejo s pušicami, mestne svetovalce denejo ob glavo, žene in hčere meščanske oskrunijo, ') Dimitz, Gesch Krains III. str. 05 66. 2) Dimitz, Gesch. Krains III. str. 66; Ilwof. Einfalle IV. str. 114-116. a) Valvasor X. 348. 4) R. Lopašic: Spomenici hrvatske krajine. Knj. str. 25. potem jih v cerkev zapro katero ti divjaki pri odhodu zažgo. Okoli devetsto mož in dečkov odpeljejo s seboj v suž-nost. Valvazor1) pripoveduje, da so oblegani Metličani 12. aprila zmagali Turke, ali po neki drugi vesti2) so jih naši napadli, ko so se vračali čez Kolpo. Trdi se, da se je zbralo hrvaških in slovenskih kmetov do 12.000, pa so tako Turka popolnoma ugnali. Skoraj ob tistem času dobe Turki tudi trg Kostel z zvijačo v svoje roke. Trg in grad sta stala na strmem bregu, ki se vzdiguje čisto osamljen iznad doline, in sicer trg okoli sredine hriba, grad pa ravno na vrhu, oba pa je obdajal jak zid. Turki pridejo pred trg preoblečeni kot Hrvatje ter prosijo pomoči od njih, češ da so jim Turki vse oteli. Da bi jim tržani že bolj verjeli, nosili so s seboj dojenčke in nekaj hišnega orodja. Iz krščanske usmiljenosti jih prebivalci vzprejmejo, da se pri njih počinejo. Ali še tisto noč odpro le-ti navidezni begunci mnogo jačji turški četi trška vrata. Četa se polasti hitro grada, pobije posadko, popleni trg, ga zažge ter s plenom in ujetniki hitro dalje pobegne. Glas o tem napadu se je hitro razširil po bližnji okolici. Zdajci se zbere več kranjskih ple-mičev s svojimi vojaki ter pohite na hrvaško stran, kjer se združijo s karlovško posadko pod Joštom Josipom Turnom. Pri Topoloviči se postavijo na prežo. Turki ne slutijo nič hudega, kar jih napade naša vojska ter pokonča vse, ujetnike pa reši iz sužnosti.8) Meseca junija pa poharajo Turki zopet okolico Novega grada na Dobri in Herendic' Kaštela na Mrežnici, zasužnivši pod samim Novim gradom 200 kristijanov. A malo poprej je napadlo generala Fernberga, ko se je vračal iz Bihača, kamor je bil odpeljal hrane za posadko, kakih 5000 Turkov pri Drežniku. Fernberg jih premaga ter do 900 pobije.4) Obrambna črta na Uni je bila za kristijane tako rekoč v tem času že skoraj izgubljena. Stal je sicer še vedno starodavni Bihač s krščansko posadko sred mnogobrojnih že od Turkov osvojenih trdnjavic na hrvaški krajini, ali nade ni bilo nobene, da se tudi le-ta najjačja trdnjava ne bi predala so- 0 Valvasor XI. 389. 2) Newe Zeytung, ein wahrhaftige vnd erschrockliche Neuwe Zeitung wie der Tfirk ist den 28. Tag Marcy fiir die Stadt Medlinge ge-zogen vnd eingenommen, wie er allda 2000 urnpracht, vnd weggefiihrt hat. vnd wie er darnach den 12. Tag Aprilis von den windischen vnd krabatischen Bauren mit 12.000 Mann geschlagen is worden Anno 1578. Štiri tiskani s številkami nezaznamovani listi v ml. 4°, naslovni list z drvorezom, brez naznanila, kje je tiskano in kdo je založil. 3) Valvasor XI. 217; XV. 505. 4) R. Lopašic: Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 26: Valvazor XII. str. 13, 125. vražnikom, ko bode že ves predel do Kolpe osvojen. Slovenskim deželam je pretila vedno večja nevarnost, kajti Turki so mogli vsak čas čez Kolpo udariti in deželo popleniti. Da se to zabrani, sklene nadvojvoda Karol, kot vrhovni zapovednik v krajini, sezidati na ugodnem mestu jako trdnjavo blizu Kolpe. Da se sezida jaka trdnjava v teh krajih, predložil je bil že 1. 1554. krajiški general Ivan Ungnad, kajti Turki zato tako lahko vhajajo v dedne avstrijske dežele, ker na krajini nima nobena trdnjava okopov, izza katerih bi mogli kri-stijani sovražnika odbijati. Kasneje se je trudil več let Herbard Turjaški, da se osnuje glavna trdnjava, ter je priporočil zato veliki grad in posestvo grofa Nadažda, namreč Steničnjak. Radi nakupa tega posestva se je dogovarjal v ime cesarjevo z Nadaždom ban in škof Jurij Draškovic, ali pogodba ni uspela, ker je Nadaždi zahteval, da se mu da posestvo iste velikosti v avstrijskih dednih zemljah. Cesar pa ni v to privolil, nego je ponudil Nadaždu 3000 gld. v gotovem denarji za posestvo. Kasneje je vzela vojaška oblast Steničnjak v najem ter je zapovednik vojaške krajine skoz nekoliko let po navadi stanoval v tem gradu, le za primirja zahajal je tudi stanovat v Podbrežje na Kolpi v Metliko ali pa v Črnomelj. In čeravno so zagovarjali poslanci kraljevine hrvaške na zboru v Brucku zidanje nove trdnjave v Kneji med Stenič-njakom in Petrovo Goro, vendar so se nadvojvodovi bojni svetovalci bržkone po nagovoru samega nadvojvode Karola odločili za ono mesto, kjer se izliva reka Korana v Kolpo. Za to mesto se je mogel nadvojvoda Karol tem lože odločiti, ker ga je sam dobro poznal, saj je prepotoval in razgledal krajiška mesta prvikrat 1. 1567., drugikrat pa 1. 1576.x) Ravno čez ta predel so tudi Turki najrajši vhajali v sosedni Metliški kraj ter od tukaj dalje pogostoma razsajali po ostalem Kranjskem; s to novo trdnjavo pa bi se jim zaprl pot čez Kolpo. Ves kot med rekami Kolpo, Korano in Dobro so imeli grofje Zrinjski v posestvu, pa so ga Karolu radi odstopili za neznatno svoto, s katero so si kupili bližnjo grajščino Dubovec. Ravno ta grad so Turki to leto večkrat napadali ter ga na sam veliki petek zažgali. Ko so pa še enkrat kasneje semkaj prihrumeli, pričakal jih je zapovednik krajiških čet Ivan Feren-berger ter jih popolnoma razbil. Vidi se tedaj, kako potrebna je bila trdnjava na tem mestu. Na tem kupljenem kraji sezida tedaj nadvojvoda Karol čvrsto mesto Karlovec, katero je dobilo ime svoje po utemeljitelji. Zidanje Karlovca se je začelo 13. julija leta 1578 na dan sv. Marjete.2) Kot temelj zidovju ') R. Lopašic, Poviest grada Karlovca str. 16—17. 2) ibid. Lopašic misli, da je položen temelj Karlovcu šele I 1579., a zidanje pa določeno že na zboru v Brucku 1. 1578. Ta trditev je kaj so položili 900 turških glav, češ da bode vsled tega trdnjava nepremagljiva. Zidanje je trajalo dlje časa, in je trdnjava bila dovršena šele naslednje leto. V posvetovalni odbor za zidanje mesta sta bila med drugimi veščaki izbrana tudi Ahacij in Jošt Josip Turn. Posebno mnogo je pomogel s svojim svetom izkušeni Turn, zatorej je bil tudi po njem nazvan Turnov bastijon na južni strani med kranjskim in koroškim. Zidanje trdnjave je stalo okoli 845.000 goldinarjev. Kranjska je dala 50.000 goldinarjev, Koroška pa 100.000 goldinarjev, Štajerska je plačala '200.000 goldinarjev. V to svoto je vštet tudi prinos papežev, ki je skoz več let dajal po 60.000 goldinarjev za obrambo krajine, a zaračunani so prinosi tudi drugih evropskih vladarjev in nemških knezov ter ono, kar so pojedini plačali, kakor grajščak grof Barbo, ki je moral kot kazen položiti 12.000 goldinarjev, a Horatio Argenti 4000 goldinarjev za zidanje trdnjave. Vrh tega je poslala Kranjska 800, Štajerska in Koroška, pa vsaka po 400 delavcev. Prvi karlovški general je bil Ivan Ferenberger, ki je bil ob jednem glavni 12. zapovednik v hrvaški krajini.1) Zdaj, ko se je zidala za obrambo hrvaških in slovenskih krajev jaka trdnjava na Kolpi ter so naši bili varnejši pred turškimi napadi, začno le-ti snovati nove naklepe, kako bi dobili zopet počasi nazaj vse one trdnjavice, katere so se morale v zadnjem času Turkom predati. Ž„e na početku leta 1578. se je raznesel glas po slovenskih deželah, da so Turki osvojili Drežnik ter udarili na Bihač, ki ga je pa vendar še za zdaj rešil zapovednik Lamberg.3) Da take napade odbije za vselej in Turkom vzame osvojena mesta, odloči se nadvojvoda Karol za večjo vojsko v teh krajih. V to svrho zbere on svoje čete po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, a ob jednem naloži zapovedniku hrvaške krajine Ivanu Ferenbergu, zapovedniku slavonske krajine Vidu Halleku in banu hrvaškemu Krištofu Ungnadu, da zberejo svoje čete ter se združijo s slovenskimi četami, s katerimi hoče vzdigniti splošno vojsko na Turke. Za glavnega zapovednika je imenoval nadvojvoda deželnega glavarja koroškega, Jurija barona Khevenhullerja. Njegova vojska se je zbrala v Celovci, odkoder se je vzdignila 1. avgusta z 18 novimi topovi ter dospela čez Ljubelj 4. avgusta v Ljubljano. Tukaj je dobila vojska 500 konj za predprego ter dovolj streliva verjetna, če se pomisli, da je bilo Khevenhiillerju na početku turške vojske meseca sept. 1578 zapovedano, da mimogrede z vojsko skoz Dobovec poišče ugodno mesto za rezidenco krajiškemu generalu. Kar-lovec tedaj takrat Se ni bil sezidan. Radi skladne zveze v pripovedanji je vzeta v tem spisu vendar le letnica 1578. R. Lopašic, Poviest grada Karlovca str. 21—27. ') Hurter, Gesch. Ferdinands II. sv. I. str. 360. za topove in pa 500 oklopnikov; tudi se pridružijo glavni vojski Kranjci, in sicer 300 dobro oskrbljenih konjikov ter 600 pešcev. Kot podzapovedniki so bili uvrščeni Ahacij Turn, Krištof Turjaški, Janko Kisel, Maksimilijan in Sebastijan Lam-berg. Vsa vojska je štela 9600 mož, brez onih, ki so bili pri vozarstvu, brez topničarjev in oklopnikov. Trideset dnij so potrebovale slovenske čete, da so prišle iz Celovca na mejo hrvaško, kjer se jim je pridružil s hrvaškimi četami, broječimi do 5000 mož, ban Ungnad. Od tukaj se je podala 30. avgusta združena vojska pri Slunji in Drežniku, ki so ga morali Turkom vzeti, v Bosno. Vojska je morala hoditi skoz opustošene predele, večkrat je bilo potrebno prerivati se skoz ozke soteske ter prelezovati kamenite gore, kar je bilo že za ljudi jako težko, a še teže je bilo voziti topove in hrano, natovorjeno na mnogih vozeh. Na vso srečo je imela vojska dobre vodnike, a prednje čete so krčile povsod pot; kjer je bilo potrebno, posekali so hosto ter razvalili debele skale. Že na tem potu se je vojska dosta izmučila, vendar pa je bila še tako čila, da je hitro napredovala na svojem potu. Zadnjega avgusta se utaborijo kristijani pri Topllškem Turnu (na potoku Toplici nedaleč od Mutnika), in tukaj se pred njimi pokažejo Turki prvikrat. Bilo je kakih 500 konjikov. Andrej Turjaški jih napade, ali oni so pobegnili neutegoma, a Khevenhiiller dospe 1. septembra pred Cazin, ki je bil jako učvrščen in gosto naseljen. Tukaj pričaka naše Ferhad-paša z bosenskimi Turki, ali ko postavi Khevenhiiller svojo vojsko v bojne redove, pobegnejo sovražniki iznenada. Na to se preda Cazin z vso nakopičeno hrano in strelivom. Dne 3. septembra odrine vojska pod Ostrožac. Turki so bili v neki stolp skrili mnogo goriva in smodnika v nadi, da bodo kristijani, ko stopijo vanj, odleteli v zrak. Ali za to je zvedel Jurij Križanid ter rešil še za časa svoje ljudi. Od Ostrožca ze vzdigne krščanska vojska 4. septembra, proti Bužimu, kjer je nekoliko dnij počivala. Ungnad pozove Turke, da se udado, ali oni tega ne store. Krščanska vojska pa je v tem potrošila že vso hrano, vrh tega se je pokazala tudi bolezen, huda griža, ki je pobrala v kratkem mnogo žrtev. Vojska krščanska je čimdalje bolj slabela, turška moč pa se je hitro zbirala pod Ferhad-pašo ter našim postajala vsak dan nevarnejša. Zatorej sklenejo naši vojvode, da naj preneha nadaljnje vojskovanje, da se osvojene trdnjave pojačijo s posadkami, ostala vojska pa povrne domov. Khevenhuller se ni bil s svojo vojsko povrnil niti do Izačica, ko je zvedel, da so Turki zopet obsedli Cazin. 27. septembra je bila trdnjava že v rokah Ferhadovih. 3. oktobra začno Turki streljati na Ostrožac ter ga prisilijo na predajo. Dokler so Turki osvajali hrvaške trdnjave, pomikala se je naša vojska v žalostnem stanji zaradi bolezni in glada počasi proti meji. Od mnogo-brojne čete ostalo jih je komaj 4000 zdravih, ki so se prav težavno rešili po ostalih trdnjavah na krajini.1) Vojna tako sijajno započeta meseca avgusta osvojenjem trdnjave Drež-niške, končala se je žalostno in sramotno s predajo vseh malo poprej osvojenih trdnjav ter povratkom krščanske vojske na Bihac in od tukaj do kranjske meje. Prav pravi zgodovinar Dimitz,3) da se mora sodba o porazu Kacijanerjevem pri Oseku (1. 1537.) ublažiti, če pomislimo, koliko drugih dobro oskrbljenih čet je propadlo v teh zapuščenih in v vsakem pogledu opu-stošenih krajih. Vse se je balo, da Turki zopet prihrume na Kranjsko, kajti pot jim je bila zopet odprta. Sam Khevenhtiller je tako sporočil štajerskim stanovom, da Turki gotovo udarijo čez Kolpo na Kranjsko. Vendar pa se na vso srečo to ni zgodilo,8) Pač pa so Turki udarili čez mejo na Štajersko ter plenili skoraj do Fiirstenfelda. Nadvojvoda Karol pa razbije dve taki razbojniški četi popolnoma. Meseca decembra zaprete Turki še jedenkrat Radgoni. Ali Zrinjski in Vid Hallek sta bila oprezna ter hitro poslala pomoč posadki v Kaniži. Vrh tega pa je nastopilo še južno vreme ter se je bilo napada menj bati.4) To leto je dal nadvojvoda Karol utrditi iz nova Gradec in Radgono ter mnoga druga mesta na mejah.6) Srečnejši so bili kristijani v borbi s Turki sledečega leta. Ker so skušali sovražniki prodreti v slovenske kraje tudi na severno-iztočni strani ter pretili celo Radgoni in Ftirstenfeldu, začeli so naši zidati izpod Kaniže novo trdnjavico Baico, in sicer tamkaj, kjer se izliva Kanižica v Muro. Jurij Zrinjski, ki je bil takrat zapovednik v bližnji Kaniži, je želel, da naj bode nova trdnjava jako utrjena, ter je pisal v tej stvari za pomoč štajerskim stanovom, a posebej še Erazmu Zavrlu in Vilhelmu Radovljiškemu, ki sta bila takrat vojaška svetovalca v Gradci.6) In ta trdnjava je bila za Medmurje in Štajersko velike važnosti, saj ni minulo nobeno leto, da ne bi bili prihrumeli Turki po večkrat v te kraje. Koprivnico so tako hudo napadali, da se je bilo vsak čas zanjo bati. A po njenem padu ') Khevenhuller Franz Christ: Annales Ferdinandei. II. del, str. 7 in 8; Valvasor XV. 504; Megiser Annales Carinthiae str. 1604; R. Lopašic: Spomenici hrv. krajine knj. I. str. 26; R. Lopašid: Bihac i bihacka krajina str. 23—27; Starine. Knjiga XIX. str. 43; Hammer, Gesch. des osmanisehen Reiches sv. IV. str. 30; Hermann, Gesch. Karntens II. str. 81 si.; Dimitz, Gesch. Krains III. str. 68. 3) Dimitz, Gesch Krains. III. str. 68—69. "j Starine. Knjiga XIX. str. 43. 4)]Ilwof, Einfalle etc. IV. str. 120. 6) Jibid. 6) Starine. Knjiga XIX. str. 43. ne bi se bila mogla tudi Kaniža držati. Zategadelj je Zrinjski poskrbel, da obvaruje vsaj Kanižo, če bo morala že Koprivnica pasti, kar pa se na vso srečo ni zgodilo, čeravno so sovražniki v tem času z vso silo napadali te kraje. Vseh teh napadov ne moremo na tanko opisovati, kajti preveč jih je ter so si vsi podobni; *) le borbe okoli nove trdnjave Baice (1. 1578.) in pa bitke pri Kačorlaki (1. 1587.) smo malo obširneje omenili. — Ko je videl Ali-paša sigetski, kako ljudje vlačijo iz šume za trdnjavo potreben les in kako kopajo jarke, sklenil je to delo zaustaviti. S 3000 konjiki in nekoliko topovi napade naše. Naši pa so bili oprezni ter so se zbrali v bližini nove trdnjavice v lepem številu pod vodstvom Jurija Zrinj-skega, zapovednika Kaniške trdnjave ter velikašev Baltazarja Bacana in Frana Nadažda. Na zapoved nadvojvode Karla pošlje tudi Vid Hallek, krajiški zapovednik v Slavoniji svoje čete pod vodstvom Ivana Glaubicerja. Naši so bili tedaj pripravni na odpor, vendar pa jih je Ali-paša napadel tako jadrno, da so se čete plemiške kar razbežale po bližnjih šumah, premda so jih njihovi vodje hrabrili in zaustavljali. Na noben način se niso dali iz šume. Kar se Bačan nekaj izmisli. Ravno mu pripeljejo vojaki dva ujeta Turka; on jih odpravi ž njima v bližnjo šumo, češ da ju pobegli vidijo kot znamenje zmage nad Turki. Bacanovi vojaki begunce celo nagovarjajo, naj se hitro vrnejo na bojišče, če hočejo še kaj plena dobiti. Ta prevara je uspela. Plena željni prihite begunci na bojišče, kjer so se ravno najhuje bili. Ali-paša pa je mislil, da so prišle našim nove čete na pomoč. Prestraši se ter zapove vojski, da se povrne domov. Pri tej priliki pa je nastala taka zmešnjava v turški četi, da so se mnogi od naših preganjani zadušili po kaniških močvarah; kateri so pa živi ostali, vrnili so se ranjeni in pohabljeni v Siget. Naši so hvalili Bacanovo iznajdljivost ter dovršili započeto zidanje omenjene trdnjavice. Nadvojvoda Karol postavi novi posadki na čelo Nikolaja Ma-lakocija, prvega četnika Jurija Zrinjskega, ki se je še tistega leta poskusil s Turki ter jih pri Dravi premagal.2) Nesrečni izid Khevenhtillerjeve vojne je bil vzrok, da so Turki vsa mesta in ves predel okoli Une osvojili ter ga pridržali v svoji vlasti do najnovejšega časa. Junaška betev knezov Slunjskih izumre v moškem kolenu z banom Franom Slunjskim. Njegova sestra Ana vdova Čašar izroči 1. 1578. gradove svoje rodovine: Slunj, Cetin, Kladušo, Krstino in Kremen kralju Rudolfu II. Tržaška betev Frankopanov, izgu-bivši Drežnik, Tržac in Turjan, vmakue se v Bosiljevo. Knezi ») R Lopašic: Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 22 -28. 3) Hammer. Gesch. des osman. Reiehes IV. str. 30 Blagajski, zdvojivši posle strašne in dolgotrajne borbe za obstanek domovine, izselijo se iz Hrvaške z mnogimi drugimi hrvaškimi plemiči v sosedno Kranjsko, kjer si je bil kupil Štefan Blagajski s sinom Franom že 1. 1547. posestvo Kočevje.1) To je bila prava razselitev naroda, ali še ne dovršena. Kar je bilo krščanskih straž naproti Glini in Korani v Vranograči, Kladuši in Tržci ter v bližnjih trdnjavicah, držale so še nekaj let, ali ko je bil narod iz teh krajev ubežal ter zemlja ostala pusta, ni bilo tudi stražam nič več obstanka. Skoraj vso Hrvaško od Bihača do Otočca, Ogulina in Slunja ter dalje proti Kolpi zavzame Hasan-paša (od I. 1590.—1593.), narod pa, ki ni pobegnil, večjidel pomori. Zemljo osvojeno na Uni in prek Une, naproti preostali še krščanski Hrvaški, z mesti Krupo, Cazinom, Bužimom, Zrinom, Ostrožcem, Toplicami in Vrkonico, zjedini Hasan v sandžak Bihaški namesto Ostroškega, ki je bil osnovan že 1. 1578. od tedaj osvojenih hrvaških krajev. Odslej so bile skoz več nego pol veka severno-zapadne strane bihaške krajine, pa skoraj vsa hrvaška krajina tje do Karlovca in Siska puste in prazne.2) Carski poslanci v Carjigradu so se sicer neprenehoma pritoževali radi teh vkljub sklenjenemu miru izvršenih osvojitev, ali ves njihov trud, da dobe nazaj osvojena mesta, je bil zastonj. Tako so tedaj znali Turki spoštovati sklenjeni mir, a cesar Rudolf II. se je mogel prepričati, da more tak mir njegovi državi le škodovati, in da je mogoče le z jako vojsko prisiliti verolomnega sovražnika na trajni mir. Zatorej je predložil cesar Rudolf II. novo osnovo o občni obrambi vseh avstrijskih dežel, a o le-tej bi se imelo razpravljati v sporazumljenji z nadvojvodo Karlom na praškem deželnem zboru. Nadvojvoda Karol pozove radi tega 17. februarja kranjske stanove, naj pošljejo svoje poslance v Gradec, da se sporazumi ž njimi v tej stvari. Poslanci se pa v svoji skupščini 20. februarja izrazijo vsi proti osnovi cesarja Rudolfa II., kajti krajini bi malo pomagalo, ko bi se moralo čakati na pomoč iz Češke, ker tukaj je potrebna hitra podpora, saj je znano, da Turčin ne čaka, nego vsak čas napada krščanske zemlje. Če se že sploh misli kaj žrtvovati za krajino, naj se da v denarji, da se more kaj več vojske zbrati. Stanovi zbero 22. februarja poslance za praško skupščino — med ostalimi Veikharda Turjaškega, deželnega glavarja kranjskega in glavnega zapovednika na krajini, a kot njegovega zamenika Ivana Turjaškega, potem Linharta Frumentina in Kozma Ravberja iz Kravjeka — na kateri se je razpravljalo o novi osnovi. Čudno ni, da so bila tudi ta posvetovanja >i R. Lopašic, Bihač i Bihačka krajina str. 27—28. ■J) ibid. brezuspešna, saj je bila osnova že sama na sebi nespretna Zatorej se poda nadvojvoda Karol sam v Prag, da se dogovori s cesarjem Rudolfom o tej reči. Priznalo se je, da je državna podpora neobhodno potrebna za krajino, ali o njej se more razpravljati šele na bodočem državnem zbora. L. 1582. se snide zares državni zbor v Regensburgu, kamor sta bila poslana od kranjskih stanov kot poslanca Vuk grof Turn in deželni upravitelj Krištof Turjaški. Med drugimi govorniki se zglasi tudi nadvojvoda Karol, „da brani on, kakor nekdaj pomejni grof Leopold, vzhodno župo nemške države proti na-padajočim barbarom; ako ne obrani pomejnih trdnjav, poplavi nezasitni sovražnik vso državo." Te besede so razvnele zbrane poslance, ki so radi privolili pomoč, če tudi ne zadostno.1) Naši so imeli med tem na krajini neprestane borbe. Tako so zvedeli, da je namenil požeški Skender-beg udariti na Varaždin, pa od tukaj morda še celo na Štajersko. Hitro se dogovore, da ga že na potu zaustavijo. Zatorej zbero svoje čete Baltazar Bačan, Jurij Zrinjski in Frančišek Nadažd; njim se pridruži tudi Ivan Glaubicer, zapovednik v Koprivnici, s svojo posadko. Kakih 2000 najboljših mož je bilo zbranih in ž njimi udarijo zapovedniki proti Požegi. Pri kuli Grobonoški se ustavijo, da malo počinejo. Slučajno je prispel tudi Skender-beg na svojem pohodu proti Varaždinu v ta kraj. Vendar pa sovražniki niso vedeli drug za druzega. Dogodi se pa, da pride sluga Bačanov k bližnjemu studencu po vode. Kar planejo nanj Turki ter ga odpeljejo k Skender-begu. Poprašujejo ga, kdo je in kako je semkaj prispel. Ker ga pa niso razumeli — bil je namreč Magjar — morali so najti hitro tolmača. Skender-beg je zdaj zvedel, da je v bližini jaka krščanska vojska. Jako se vsi preplašijo; vendar pa zapove Skender-beg, da se postavi vojska v bojni red, a njega so morali sluge vzdigniti na konja, kajti bil je silno debel — pojel je vsak dan celo pečeno janje —. Tudi naši se postavijo pripravljeni za boj. Zdajci se spopadejo. Bitka ostane dolgo neodločna. Kar prebode jeden naših Skender-bega in Turki nagnejo v beg, a naši za njimi. Na begu propade več sovražnikov nego v bitki. Padlo je mnogo ag in ostalih zapovednikov, ujetih pa je bilo čez 400, med njimi mnogo odličnih; vrh tega so naši zaplenili tudi 20 zastav. Glavo Skender-begovo so poslali nadvojvodi Karlu, a golo debelo truplo so zavili v preproge ter ga pustili na polji, tako da se je ljudem zdelo bolj podobno truplu živinskemu nego človeškemu.2) ») Gruber, Borba Hrvata sa Turci str. 29. 3) Valvasor IX. str. 66; R. Lopašic: Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 27; Letopis M. Slov. 1.1890, str. 2. Ravno tako odločno odbijejo kristijani Turke na hrvaški krajini. Tukaj napade meseca julija krupski beg s 500 Turki zemljo ter jo strašno popleni. Med ostrogom Rečico in Lipo ujame on do 300 ljudij in 1000 glav živine. Hitro se vzdigne nanj krajiški general Veikhard Turjaški ter ga doide med Steničnjakom in Ostrožcem (12. julija). Jadrno ga napade s svojo krajiško četo ter mu pobije do 470 mož, zasužnjene kristijane pa oslobodi.1) Malo kasneje (27. julija) prihrumi zopet neka druga četa kakih 500 Turkov čez Uno, ali jo razbije Vid Kisel, krajiški zapovednik pri sv. Jurji pod Ostrožcem.2) Tudi po Turovem polji so to leto sovražniki dvakrat strašno razsajali ter na tisoče ljudstva zasužnili. Leta 1581. se izkaže prvikrat pravim junakom kasneje tako glasoviti hrvaški ban Tomaž Bakač-Erded. Ahmed-beg, zapovednik grada Cernika je začel tega leta pleniti in po-končevati po krščanskih krajih. Hitro zbere zatorej proti njemu Bakač svoje čete, katerim se pridružijo tudi vojaki Mihela Sekelja, ga počaka pri Cerniku ter ga popolnoma pobije.3) Leta 1582. je bilo precej mirno. Naši napadejo pod vodstvom krajiškega zapovednika Andreja Turjaškega turško Udbino, kjer zaplenijo mnogo robe in ljudij. Da se jim Turki zato osvetijo, prihrume 27. februarja o polnoči pred Slunj ter ga do dne že osvoje. Vse zaloge, kar jih je bilo v mestu, zaplenijo, a vrh tega zasužnijo še 30 oseb. Pri odhodu zažgo mesto, ki popolnoma pogori, tako da ostane samo grad in jeden mlin na potoku Slunjčici. Ravno tista četa popleni ves kraj med Mrežnico in Korano ravno na pepelnico. Kriv pa je bil največ Gašpar Alapic', ker ni držal na pravem mestu 100 haramij (hrvaški pešci), nego jih je razmeščal po svoji volji. O tem napadu je sporočil banu stotnik Ladislav Imprič ter v svojem pismu omenil, da je Kolpa mala in zato tem večja nevarnost za one kraje. Vendar pa Turki tega leta niso udarih na Kranjsko.4) Že kasno v jeseni istega leta 1582. (28. novembra) je bila na Kranjskem sklicana vojska pod orožje, češ da vendarle sili zopet Turek v deželo. Vendar se pa to ni zgodilo, kajti Kranjci so bili hitro pripravljeni za boj proti sovražniku. Zapovedoval pa je takrat vojski Jakob Lambergar Kamniški; pod njim je služil kot poročnik konjištva Jodok Gallenberški, kot stotnik Abel Hohemvart, kot drugi stotnik Vilhelm Schni- ') Valvasor IX str. 66; R. Lopašic': Spomenici hrvatsko krajine. Knj. I. str. 27; Letopis M. Slov. 1. 1890, str. 2. 2) Gruber, Borba Hrvata sa Turci str. 30. Starine. Knj. XIX. str. 47. 4) Valvasor XII. str. 67; Starine. Knj. XIX. sir. 49; R. Lopašic: Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 27—28. tzenbaum. Razen teh so služili kot častniki Ivan Larkovic, Baltazar Lambergar Boštanjski, Herbart Turjaški, Jurij Siegers-dorf, Krištof Wagensberški, Kozma Ravbar, Adam Gall, Jurij Šajer, Ivan Scharpf, Krištof Gušič, Jurij Barbo, Feliks Nikolič in Štefan Semenič.1) Tudi 1. 1583. ni bilo miru. Bosenski ^paša se vzdigne s sigetskim in drugimi begi na Hrvaško in Štajersko. Celo Radgoni se je približal. V teh krajih napadejo nekaj manjših trdnjavic in vasij, katere oplenijo in požgejo, s seboj pa odpeljejo do 200 zasužnjenih kmetov z ženami in otroki.2) Ker sta se bala Ahacij in Jošt Josip Turn, da bi se mogli Turki vgnezditi v dolnji Hrastovici in še morda celo v Gradci pri Metliki, svetovala sta nadvojvodi Karlu, naj da omenjeni trdnjavici podreti, in sicer prvo po banskih četah z dovoljenjem hrvaških stanov, drugo pa po Karlovčanih. Nadvojvoda Karol je njima odgovoril, da je predložil cesarju Rudolfu II. omenjeno prošnjo, samo naj pazita, da Turki ne osvoje Gradca; gornjo Hrastovico pa treba na vsak način vzdržati.3) Leto dni j kasneje poprosi Jošt Josip Turn nadvojvodo Karla, da premesti posadko hrastovško v Karlovec, a Jurija Križanica oprosti zapovedništva v Drežniku in Izačici. Ob jednem javlja nadvojvodi, da so prišli pogledat Karlovec Krištof in David Ungnad ter ban Tomaž Erded.4) Skoro zatem pridivjajo zopet bosenski Turki na Hrvaško. Poplenivši Pribance pri Kolpi, pregazijo le-to reko pod Vinico ter obropajo vso okolico do Hrasta. Ropali so le konjiki, pešci pa so ostali pri Bosiljevem. Naši napadejo pešce iznenada, tako da jim razkropljeni konjiki niso mogli priti na pomoč. Turški pešci so mislili, da so dosta jaki, pa so se spustili z našimi v boj. Ali so hudo naleteli. Bili so premagani in razbiti in vsled tega so morali tudi konjiki pobegniti.5) O tem napadu je sporočil Jošt Josip Turn nadvojvodi Karlu, da so Turki pridrli na Kranjsko mimo Ogulina, pa da je on zato v te dve trdnjavici postavil večje posadke; z vojaki v Tržci se je tudi pogodil radi izplačanja njihove plače. Ob jednem poroča nadvojvodi, da pojde v kratkem v bojnih zadevah na kranjski deželni zbor v Ljubljano in da med tem zapoved-ništvo na krajini izroči Vuku Turjaškemu in Sebastijanu Lambergu.0) ») Valvasor X. str. 337. 'J) Hammer, Gesch. des osman. Reiches IV. str. 630 (nota); Ilwof, Einfalle IV. str. 125. 8) R. Lopašic: Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 122 si. ■>) Ibid. 6) Vitezovič, Kronika svega sveta. Zagreb 1744 str. 166. 6) R. Lopašic: Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 127. Odkar je bila sezidana Karlovška trdnjava, zmanjšali so se napadi turški v te in sosedne slovenske kraje, kajti posadka karlovška je bila vedno pripravljena za boj. Čim se je zvedelo, da je kakšna turška četa prekoračila Uno, že je bilo vse pripravljeno, da se odbije in prežene nazaj v Bosno. Kar-lovca se niso pa še lotili, kajti dobro so vedeli, kako je čvrst in posadka z vsem potrebnim obskrbljena. Poseben strah pa prešine Turke, ko postane zapovednik v Karlovški trdnjavi Jošt Josip Turn. Ko je prvi general karlovški Fernberg odhajal leta 1579. iz Hrvaškega, bil je Turn predložen na prvem mestu za zapovednika hrvaške krajine v Karlovci. Takrat so imeli pravico predlagati zapovednika na krajini stanovi štajerski; ti so smatrali, da je to čast zaslužil v prvem redu Jošt Josip Turn. Razen njega so predložili stanovi še Ivana Krištofa Zelkinga, Feliksa Herbersteina, Andreja Turjaškega in Bogomira barona Breunerja.1) Ali mesto vseh teh je bil potrjen Janez Vajkart Turjaški (1579—1581), ki je bil že od leta 1575. po smrti Herbartovi glavni zapovednik krajiškim četam. A ko le-ta leta 1581. umre, dobi to čast Jošt Josip Turn v jeseni istega leta, ko se je bil že poprej za to službo priporočil cesarju Rudolfu II. in nadvojvodi Ernestu.2) Bil je trinajsti glavni zapovednik na krajini in tretji general karlovški od leta 1581—1589. Kot glavni zapovednik nad vso vojsko na turških mejah in posebej še kot general karlovški je imel kaj težak poklic. Najhuje je bilo z obskrbo vojske pri tako pičlih dohodkih, kajti same posadke je bilo v Karlovci vedno 1000 mož; vrh tega pa se je morala tudi še trdnjava dogotavljati, kar je vsako leto stalo prav mnogo denarja. Vendar pa se je za Turnove uprave trdnjava Karlovška tako učvrstila, da se ni upal nanjo celo glasoviti Hasan-paša udariti. Turna pa so se Turki tako bali, da še v bližino trdnjave niso prišli. Kar razkropili so se, ko so slišali, da se približuje njegova četa. Zatorej so ga sploh zvali „strah turški." Ker je bilo leta 1580. pridrlo od Krupe in bližnjih krajev 300 Turkov do nove Karlovške trdnjave, kjer so zarobili 400 kristijanov in mnogo živine, osvetil se jim je zato Turn bodočega leta, ko je postal karlovški general. Z velikim zadovoljstvom javlja on nadvojvodi Karlu, da so njegove čete popalile Krupo in Novi.3) Čeravno je cesarski poslanec Liechtenstein, ki je bil z dragocenimi darovi poslan v Carjigrad, s sultanom v ime cesarja Rudolfa II. primirje podaljšal na osem let, vendar se na ') Starine. Knj. XIX. str. 45. s) R. Lopašič: Poviest grada Karlovca str. 179. 3) R. Lopašic, Bihač i bihacka krajina str. 217; Spomenici hrvatske krajine Knj. L, str. 26 in 27. to ni oziral bosenski paša Ferhad, nego je hotel še enkrat poskusiti srečo, ne bi li osvojil vse hrvaške zemlje do Kolpe. Ali se je jako prevaril. Če se ta njegova osnova ni mogla izvesti poprej, dokler ni stala Karlovška trdnjava, bilo je zdaj to še menj mogoče. Pleniti in ropati dalo se je seveda tudi še zdaj. Zatorej zbere Ferhad-paša naj menj 9000 lpož ter udari ž njimi čez Uno na Hrvaško, od tukaj pa na Kranjsko. Hudo razsaja okoli Kostela, Poljan, Kočevja in še dalje proti Ljubljani, dokler jih od tukaj ne odpodi hitro zbrana vojska. Z velikim plenom in mnogobrojnimi ujetniki se vrača turška četa na Hrvaško. Tukaj se je hitro raznesel glas o tem napadu. Ban hrvaški Tomaž Erded pošlje nemudoma zbrane svoje čete proti Karlovcu, kjer se mu pridruži Jošt Josip Turn s svojimi ljudmi, katere je hitro zbral, čim mu je bil Martin Hartensteiner prijavil, da se novi bosenski paša pripravlja za novi napad na hrvaška mesta v Krajini in da hoče v po-mejnih trdnjavicah, posebno v Kladuši, straže pomnožiti.1) Ravno zavoljo tega so bile na predlog Jošta Josipa Turna malo poprej podrte trdnjavice Brekovica, Hrastovica in Gradec Isto se je dogodilo s Toplišldm Turnom. Ker se je pa Jošt Josip Turn bal tudi za Vinico na Kolpi, poprosi nadvojvodo Karla pomoči vlastelinu Semeniču, kije branil ta trg.a) Zbrane krščanske vojske je moralo biti pri tej priložnosti nekaj čez 2000 mož, namreč 1330 konjikov in 700 pešcev. S to četo skleneta oba zapovednika dočakati Ferhad-pašo, ko se bo vračal, ter ga kazniti radi negovih ropov. 6. oktobra se strnita krščanska in turška vojska pri Slunji v dolini Močili. Čeravno je bilo kristijanov mnogo menj, vendar udarijo pogumno na sovražnika. Velika hrabrost Jošta Josipa Turna, Tomaža Erdeda in drugih podzapovednikov je odločila bitko. Krščanska zmaga je bila sijajna. Turkov je padlo do 4000, kakor trdi Valvasor, a med njimi sam Ferhad-paša, poleg Hasana gotovo najhujši sovražnik krščanski, z mnogimi begovi. Naših je padlo prav malo. Oslobojenih je bilo do 600 ujetnikov, a živih Turkov so vlovili naši 40 ter zaplenili 10 bojnih zastav, katere so poslali nadvojvodi Karlu v Gradec v znak zmage. Tako so naši sijajno zmagali pod vodstvom Jošta Josipa Turna. Ostali Turki so pobegnili naravnost v Bosno. Valvasor pravi, da je sultan Murad sam obsodil svoje ljudi, ker so verolomno napadli kristijane, pa da ni nič čudnega, če jih je Bog tako grozno kaznil. Od tega časa pa tudi ni bilo nič več tako hudega napada na slovenske dežele.3) ') R. Lopašic: Spomenici hrvatske krajine. Knj. I. str. 132—133. Itaid. str. 130-131. 3) Valvasor XII. 67- 68 in XV. 506; Hammer, Gesch. des osman. Reiches IV. str. 145; Dimitz, Gesch. Krains III. str. 70. Hudi udarec, ki je zadel Turke pri Slunji, streznil jih je za nekoliko časa; več se niso upali napadati Hrvaške, razen na mejah. Posebno so se bali predelov okoli Karlovca, kjer je zapovedoval njihov strah Turn. Vendar so Turki pri nekem napadu ujeli nedaleč od Karlovca Jakoba Pranka in Tobijo Dietrichsteina, ko sta stražila na meji z malo četo. Turki so zahtevali za oba ujetnika precej veliko svoto, katero je dozvolil štajerski deželni zbor za odkup x) Iz pritožbe cesarskega poslanca Ungnada v Carjigradu vemo, da je 1. 1585. razsajal po krajini liški beg Edris.2) Naši so ga večkrat pričakali in pobili; posebno je izgubil mnogo ljudij, ko sta ga jedenkrat napadli posadki grada Tounja (pri Ogulinu) in Oštarij.8) Ravno tako je jedno leto poprej vznemirjal krajiški Memi-beg okolico bihaško, namerjal posesti Brekovico in Topliški Turn ter premestiti posadko iz Ostrožca v Brekovico. Ko je to zvedel Jošt Josip Turn, zapovedal je Brekoviški grad podreti, samo da se v njem Turek ne vgnezdi.4) Da se os veti Turkom radi teh napadov na mejah, sklene ban Tomaž-Erded napasti Kostajnico, ki je bila v turških rokah od 1. 1556., in potem prodreti v samo Bosno. Kar je sklenil, je tudi storil. On napade Kostajnico, jo osvoji in požge, a potem da postaviti most čez Uno ter prevede čez most svoje čete v Bosno. Tukaj napreduje z vojsko nekaj časa, ali se skoro vrne, ker mu ni kazalo radi preslabih sil spuščati se s sovražniki v odločno borbo. Zatorej se poda zopet čez most nazaj na Hrvaško s čilo in zdravo četo.6) Proti Uni je bila tedaj za nekaj časa hrvaška meja varna, ali leta 1586. zapreti sovražnik od severa. Hasan-paša sigetski prihrumi 7. septembra 1586 čez Muro v Medmurje, a vodil ga je poturica Matija Vlašic. Gospodar Medmurja in tamošnjih trdnjavic je bil Jurij Zrinjski. Njega ni bilo takrat v Med-murji, boravil je na svojem posestvu Ulariji na levem bregu Drave. Kar zasliši grmenje topov s trdnjave Čakovske, in to je bil znak, da je sovražnik blizu. Hitro skoči na konja ter se poda proti gradu. Na potu ga srečajo begunci, ki so komaj Turkom ušli, pa mu pripovedujejo o preteči nevarnosti, kajti Turki so bili že pregazili Muro ter začeli pleniti po okolici vasi, iz katerih so privlekli s seboj ljudi in živino. Zrinjski zapove hitro zatrobiti, da se vojska zbere, in potem udari z zbrano četo na Turka. Ali ko so le-ti zvedeli, da zbira Zrinjski vojsko, prestrašili so se silno ter pobegnili nazaj čez Muro ') Starine. Knj. XIX. str. 49. z) Hammer, Gesch. des osman. Reiches IV. str. 147. 3) Vitezovid. Kronika svega sveta str. 167. 4) R. Lopašic, Spomenici hrv. krajine. Knj. I., str. 132. 6) Hammer. Gesch. des osman. Reiches IV. str. 147. na istem mestu, kjer so jo poprej pregazili. Naši so prišli prekasno; Turki so bili že na drugi strani reke ter so odvlekli s seboj velik plen in do 500 zasužnjenih.1) Komaj jedno leto so mirovali Turki na južni meji. To jim je bilo pa že predolgo. Želja za plenom in osvajanjem jih spravi zopet na noge. Proti konou leta 1586. se pridrvi njih več tisoč na Hrvaško pod vodstvom Ali-bega Ban Tomaž Erded zve kmalu, da so Turki pregazili Uno in da tamkaj pustošijo in plenijo. Hitro zbere svoje čete ter udari na sovražnika, ki je dospel že daleč na Hrvaško; ali ne proti Karlovcu, kjer je bil že tudi Turn pripravljen na boj, nego proti Ivaniču se spusti divja vojska. Tukaj naleti ban Tomaž Erded 10. decembra na Turke, katere iznenada napade. Bitka se je končala s popolno zmago krščansko, čeravno so imeli naši mnogo menj vojske nego Turki. Ban je napadel sovražnika s toliko silo, da se je kar razpršil na vse strani, čeravno je imel ban samo 500 mož, Turki pa 3500. V bitki je izgubil glavo sam Ali-beg; "padel je tudi njegov brat Hasan Glave ubitih in nekoliko sužnikov pošlje junaški ban nadvojvodi Ernestu na Dunaj. General Vid Hallek pa je predložil glavne junake za nagrado.2) Po padu Sigeta (1. 1566) branila je hrvaške in slovenske zemlje na severo-iztoku le še trdnjava Kaniža. Zatorej so jo pa tudi Turki tolikokrat napadli, ali na srečo krščansko brez uspeha. Važnost te trdnjave so znali ceniti prav dobro kristijani in Turki, kajti z njenim padom bil bi sovražnikom odprt pot v zapadno Ogersko in južno Štajersko. Bilo je zategadelj za kristijane neobhodno potrebno, da se ta trdnjava vzdrži na vsak način. Največ zaslug pri obrambi imajo nedvojbeno Zrinjski, ki so imeli v okolici velika posestva. Še posebno se je odlikoval v teh borbah Jurij Zrinjski. On je dopisoval neposredno z nadvojvodo Karlom radi obrambe teh krajev, posebno radi trdnjavice Vizvara ali Baice, katero je smatral ključem Kaniže. Celo v Gradec je radi vojaških zadev potoval, ali je vendarle zastonj pričakoval pomoči, dočim so Turki neprenehoma napadali Medmurje.5) Ob jednem prosi tudi štajerske stanove, da bi še nadalje vzdrževali posadko v Kresturu, ker poprejšnji vojaki niso hoteli več služiti.4) Leta 1581. je napadel Ivan Globicer Turke pod Usruf-ago pri sv. Petru blizu Katalene ter jih popolnoma pobil. Ravno tako slabo se je ') Ibid.; Ilwof, Einfalle IV. 126 je uvrstil ta napad v leto 1585, kar pa ni verjetno. 2) Hammer, Gesch. d. osmanischen Reiches IV. str. 147; D. Gruber, Borba Hrvata sa Turci str. 33—34; Starine. Knjiga XIX. str. 51—52. 3) Starine. Knjiga XIX. str. 46. *) Ibid. Turkom godilo pri Križevci in Ivanici, kjer jih je nadvladal Peter Erdedi.1) Jurij Zrinjski se je pritožil pri štajerskih stanovih, ker je namenil ban Krištof Ungnad pri Zakonu napraviti velik prevoz radi trgovine iz Slavonije v Varaždin in Ptuj. Tak prevoz bi bil na korist Turkom, kajti vohuni bi dohajali kot trgovci kaj lahko v te kraje. Saj je ravno iz tega vzroka zabranil nadvojvoda Karol puščati trgovce v Legrad.2) Oprezen vojskovodja je moral seveda takrat tudi na take stvari paziti. Posebno hudo so razsajali v Podravini martolosi (vlahi v turški službi, pravi razbojniki). Vsak čas so se strnile naše čete ž njimi. Najhujšega vojvodo martološkega Ostojo je ubil blizu Koprivnice Nikolaj Ožegovic ter mu tudi četo njegovo pokončal. Ali kmalu zatem je neka druga četa martološka napadla kri-stijane pri potoku Komarnici ter pobila velik del čete in celo samega vojvodo Ivana Stankovica, ki je bil od utrujenosti zaspal. Še tistega leta se je zato osvetil Turkom vojvoda Nikolaj Ožegovic, ko je osvojivši turško kulo Zdenci, napadel sovražnika pri Rači ter ga popolnoma premagal. Med ujetniki sta bila tudi Kuznef-aga in knez Peašinovic. Ago je dobil za dar nadvojvoda Karol. Meseca septembra napadli so Turki tudi Koprivnico, ali brez uspeha, samo okolico so pokončali. Pa tudi v južno Štajersko so se večkrat zaletali martolosi. L. 1587. so poplenili ves kraj Borovski med Muro^in Dravo. Mnogo vlaških družin pa se je naselilo po južnem Štajerskem z dovoljenjem vladarjev habsburških. Posebno mnogo takih naselbin je bilo okoli Maribora in Ptuja. Zadnja taka večja četa je bila vzprejeta na Štajersko 1. 1587., ko je nadvojvoda Karol dozvolil vlahom iz Požeškega in Pakraškega sandžaka preseliti se iz Koprivnice, kamor so bili pribežali pod vodstvom kneza Ivana Peašinoviča in mnogih drugih poglavic. Glavni vojaški zapovednik Vid Hallek je mnogo teh naseljenikov vzprejel v svojo vojsko; le-tf so se v sledečih borbah s Turki vedno odlikovali.3) Zlasti hude borbe so imeli kristijani 1. 1587. Novi sigetski paša Sa.svar zbere svoje čete, da udari na Ogre ter pozove ob jednem tudi druge paše in bege na Ogerskem, da se ž njim združijo pri tem podjetji. Temu pozivu so bili poslušni paše pečujski in mohaški ter begi kopanj ski, požeški in šimontornjski, tako da je zbral kakih 8000 mož. Bilo je v turškem taboru veščih in izkušenih vojnikov, ki so sigetskega pašo odvračali od tega napada, kajti na meji hrvaških in slovenskih dežel so, in neprijatelji se morejo hitro zbrati v velikem številu, pa jim slednjič še pot zapreti. Ali oholi Sasvar se ni hotel na to ozirati, nego se je 13. avgusta ') Ibičt; ■') Ibid. a) Ibid. str. 48—54. vzdignil iz svojega tabora ter napadel krščanske zemlje. Celo tako ohol je bil in toliko se je zanašal na svojo moč, da je proti svetovanju svojih ljudij sred belega dne ravno mimo Kaniže vodil svojo vojsko, češ da ga vidi Jurij Zrinjski, da se prestraši njegovih mnogobrojnih čet. Ali Sasvar se je grozno prevaril. Zrinjski je bil zvedel za njegove priprave ter je hitro prijavil Bačanu in Nadaždu o preteči nevarnosti, ki jih čaka; ob jednem ju opomni, naj zbereta hitro svoje čete ter se njemu pridružita. Oba storita vse po odredbi, a razen njiju pridejo še na pomoč Peter Husar, zapovednik posadki v Papi, Ivan Glaubicer, stotnik koprivniški in Friderik Trautmansdorf, zapovednik 300 konjikom iz slovenskih dežel. Bačan sam je privedel 500 konjikov in 200 pešcev. Le-ti se utaborijo pri Kačorlaku blizo Kaniže. V tem pa je pustošil Sasvar kraje med Muro in Bernikom okoli mesta Sombote, a potem se podal proti Kaniži, kjer je na očigled naše posadke v Kaniži pri vasi Palmini pregazil široko moč-varo, ne da bi ga naši napadli ali pa nanj streljali. Sasvar je mislil, da se ga naši boje, zato je še bolj odvažno dalje korakal. Naprej je poslal pešce, a zadej je šel sam s konjiki vedno po potu med Krko in Muro. Prispevši do vasi Redida zadene prednja četa na četo naših pod zapovedništvom Štefana Serenja; tu se v prvič udarijo. Turki zmagajo naše in sam Serenj pade v boji. Zdaj Turki še bolj ponosno napredujejo, a zdesna in zleva plenijo, požigajo in ljudi s seboj vlačijo v robstvo. V tem pa so se bile naše čete zbrale in utaborile pri Kačorlaku za hrbtom sovražniku, a to je bilo tako ugodno mesto, da so Turki morali ravno mimo njega, ko so se vračali s plenom iz teh krajev. Naših se je zbralo do 3000 konjikov in skoraj toliko pešcev. Ko je Sasvar naplenil že dosta robe, živine in ljudij, zapove svoji četi, da se počasi povrne domov. Ali ko pride do sv. Blaža, spazi najedenkrat, da so mu zaprli sovražniki vsa pota. On sklene na vsak način prodreti do Kačorlaka ter tukaj napasti Zrinjskega, premagati ga, pa se lepo brez vsake nevarnosti podati v Siget. Ali ko je Zrinjski videl, da je položaj njegove vojske povoljen, zapove napasti Turke, ko so prehajali po tesni stezi med močvirjem. Zdajci nastane huda borba, ki se je skončala za Turke prav nesrečno. Mnogo jih je bilo pobitih, mnogo tudi polovljenih. Slednjič se dokonča boj z divjim begom turških čet. Na tem begu je poginilo neizmerno mnogo Turkov. Po ozkem potu niso mogli vsi bežati, zatorej je velik del njih gazil močvirje, samo da se kako reši. Ali kdor je jedenkrat zagazil v močvir, le-ta se ni tako lahko izkopal iz njega. Zatorej so se mnogi, ki so videli svoje dru-gove, kako se v močvirji mučijo in kako jih naši streljajo, rajši podali, samo da ne poginejo na tak način. Na begu je bilo ujetih več paš, a ubit je bil Sinan-beg mohaški. Sasvar je bil s svojim konjem zagazil v močvirje, iz katerega se je komaj izvlekel peš in bosonog. Peti dan so ga prinesli njegovi ljudje v Siget. Še dva dni posle te bitke so iskali naši vojaki skup s kmeti Turke po bližnjih šumah ter jih lovili, ali pa so se jim sami predajali. V celem je bilo polovljenih 1500 sužnjev, dočim je bilo pobitih v bitki in v močvirji do 2000 Turkov. Zarobljenih je bilo tudi 1500 kQnj in 19 zastav. Naših pa je padlo samo 16, a tudi ranjenih je bilo malo. Ves plen je bil znesen v Dolnjo Lindvo, kjer so si ga razdelili med seboj vodje in čete. A v znamenje zmage je bilo sklenjeno poslati cesarju ali njegovemu namestniku na Ogerskem, nadvojvodi Ernestu, pašo pečujskega in bega kopanjskega z nekoliko konji, orožjem in zastavami. Sasvar, ki je bil poklican v Carjigrad, da se opravda, otroval se je sam, ker je vedel, da mu sultan ne oprosti.1) Krščanski zmagi pri Močili (1. 1584.) in pa pri Kačorlaki (1. 1587.) sta podučili Turke, da ni nič več tako lahko z manjšimi četami napadati krščanske zemlje, kajti sovražnik je vedno in sicer dobro pripravljen, da odbije vsak napad. Vrh tega pa se je raznesel zdaj glas po ogerskih sandžakih o posebni pogumnosti Jurja Zrinjskega, ravno tako, kakor malo poprej o Joštu Josipu Turnu po celi Bosni. Teh dveh junakov so se Turki bali kot živega ognja ter so prenehali s svojimi napadi za nekaj časa. Le ko bi se vse turške čete zbrale v jedno vojsko, potem bi bilo morda še nade osvojiti Hrvaško in sosedne slovenske zemlje. In zares se začno Turki pripravljati za tako podvzetje. Cela tri leta zbirajo bosenski Turki svojo snago ter zahtevajo pomoči tudi iz Carjigrada, da morejo s tem večjo vojsko udariti na Hrvaško. Glavni pospeševalec te bojne osnove je bil bosenski paša Hasan, glavna trdnjava, na katero je hotel udariti, pa Sisek. Pri teh borbah pa ni sodeloval Jošt Josip Turn, čeravno so se priprave zanje vodile pod njegovo upravo, vsaj v trdnjavi Karlovški, ki je bila v tem času z bojnimi pripravami vsaj deloma oskrbljena. Pa tudi na Bihač in druge trdnjavice v bihaški okolici, kolikor jih je bilo še v krščanskih rokah, moral je Turn paziti. Posebno važen je bil Bihač, pa so ga tudi Turki hoteli na vsak način čim prej osvojiti. Zatorej napadajo po redu vse trdnjavice, a 1. 1589. še posebno Ripač, dokler ga končno z naskokom ne osvoje. Pomogla pa je Turkom nesreča, ker se je bil v trdnjavi zažgal smodnik, ki je vzdignil ') Hammer, Gesch. d. osmanischen Reiches IV. str. 149; D. Gruber, Borba Hrvata sa Turci str. 35—37. celi stolp v zrak. V borbi je poginil zapovednik z vsemi prebivalci razen jedne žene in jednega otroka, ali tudi Turkov je pokončal razlet jako mnogo.1) Za škodo pa deloma tudi za sramoto se je Turkom osvetil glasoviti vitez, stotnik Gašpar Križanic, v raznih napadih nanje v okolici Ripča ter je o teh srečnih borbah napisal tudi poročilo generalu karlovškemu Joštu Josipu Turnu.2) Razen vojaških opravkov je imel Turn ') Valvasor XII. str. 10 -11. 2) R. Lopašic, Bihac i bihacka krajina str. 267. Koliko težav, sitnosti in dela je imel Jošt Josip Turn kot vojaški zapovednik samo v Karlovci, razjasnjuje nam poročilo Ahacija Turna kot krajiškega komisarja nadvojvodi Karlu o hrvaški krajini iz Kamnika z dne 26. februarja leta 1586. Ahacij Turn je pregledal 11. januarja 1.1586. posadno vojsko v Karlovci, kjer je takrat boravil njegov brat Jošt Josip, zapovednik hrvaške krajine. V Karlovci je pregledaval strelce, huzarje, Uskoke in ostale hrvaške čete. Bilo je deževno vreme, vode so se bile razlile, a krme je bilo malo. Uskoki in husarji so bili dosta slabo oskrbljeni s konji in orožjem. Konjikov Jurija Zrinjskega komisar ni našel v Karlovci, ker jim je bil dozvolil krajiški general na prošnjo Zrinjskega, da gredo branit Medmurje pred Turki. Vojaki karlovški so imeli slabo orožje in revno pripravo. Vojaki so se izpričevali, da se ne morejo bolje oskrbeti, ker ne dobivajo redno plače, katere niso prejeli že trideset mesecev. Turn predloži, da se tem vojakom da, vsaj nekaj plače, pa da bodo že zadovoljni. On jim je dal posle vaj plačo za šest mesecev, za štiri mesece v denarjih, a za dva jih je nagradil s suknom. — Vsega nereda na krajini je bilo krivo neredno plačanje, a ko komisarji dohajajo v krajino na vojaške vaje, morajo poslušati razne pritožbe in tarnanja brez konca in kraja, tako da si nobeden več ne želi priti v te kraje. Ker so hrvaški vlastelini v okolici preveč visoko cenili svoje žito, določil je zapovednik krajine sporazumno s svojimi častniki ceno, katera velja za vojake in za bližnje hrvaške prebivalce. Od tega časa nočejo poslednji voziti žita v Karlovec, nego si ga morajo vojaki sami iskati. Dogodilo se je, da so oni žito rajši v kupih sežgali, nego da ga dado vojakom po odrejeni ceni. Stanove hrvaške bi trebalo nagovoriti, da oni v zboru potrdijo odmerjeno ceno ter prisilijo svoje zemljake, da vozijo žito v Karlovec, pa da ne bodo tako nekrščanski. Med vojaki v Karlovci omenja Turn „nove konjike, stare konjike, hu-sarje, Uskoke, nemško četo." — Pokojni stotnik bihaški, plemič Daniel Obričan, ima za plačo iskati še 2948 for. 40 kr., ali za to svoto so se zglasili upniki pri karlovškem sodišči, od tega ima dobiti ljubljanski trgovec Ivan Numb 496 for., a 2452 for. 40 kr. treba položiti pri pol-kovnem sodniku v Karlovci. Pri vajah so poprosili mnogi vojaki izmed strelcev in nemške čete dopusta, a njihova mesta so bila z drugimi popoljena. Bilo je tukaj mnogo tujih vojakov, tudi tujcev, ki so imeli do svojega doma po 80, sto in še več milj. Tem se je moralo vse izplačati. Izmed častnikov v Karlovci je šel na dopust samo Boštjan Lamberg, stotnik strelcev; zapovedništvo je prevzel dosedanji njihov poročnik Martin Spaiser. — Za zidanje Karlovca je odredil Turn samo 500 for. Z nasipi se mora početi meseca marca; za zidanje trdnjave prosi Turn nadvojvodo, da določi kazni, posebno onih 3000 for., ki jih ima plačati vlastelin Semenič (na Vinici pri Črnomlji). To naj se izplača zidarskemu predstojniku. Oskrbniku živeža Eliji Sigesdorfu je izročil 1100 for., ali on potrebuje 3000 for. za izplačanje dolgov. Zaloge ni v Karlovci skoraj nič, odkar je preskrbljen Bihač; hrane je samo za nekoliko dnij, pa je radi tega nastala velika nevarnost posebno za slučaj pa še druge. Tako ga je cesar Rudolf II. poslal 1. 1589. kot poslanca v Benetke, da poravna neke prepire, ki so nastali med to ljudovlado in nadvojvodskim dvorom v Gradci. Rešil je to opravilo na zadovoljstvo nadvojvode Karla ter si s tem Dridobil še večjo privrženost na cesarskem dvoru.') To je bil pa tudi zadnji čin Turnov, kajti kmalu potem, ko se je vrnil iz Benetek, umrljevSenji 15. junija 1. 1589., star šele 56 let, kakor je to izvestil nadvojvoda Karol cesarju Rudolfu II. v Prag.2) Kot zapovedajoči general karlovški in zapovednik na krajini pridobil^si je Jošt Josip Turn posestvo Banščino s poljem in kmeti na Švarči, v Čašici in Mrzlem Polji, v Kapelišči, in v Otoku pri sv. Jakobu (današnje Mekušje) s pravico prevoza na Mrežnici. Kot strog vojak je bil prav osornega ponašanja in v vojaških poslih brezobziren, celo večkrat silovit, kar so oblege. Zgradba za zalogo je pod streho, ali ni še dogotovljena; morala bi se počasi sezidati vsa od kamena in opeke radi večje varnosti pred ognjem. Ravno tako je tudi že pod streho orožnica; tudi ona je lesena, pa bi se morala tudi čvrsto zidati. Topniku (Zeugdiener) Juriju Šubleju izplačal je Turn 250 for. na račun. V orožani pomanjkuje posebno svinca, zatorej je pisal Turn plemiču Moskonu v Laški Trg na Štajerskem, da pošlje po pogodbi 20 do .SO centov svinca. Gušič v Tovunjski Peči je potrošil na popravek grada 290 for. Turn ga je pozval, da položi točen račun, ravno tako je pozvan tudi Turjaški, da da račun o gradu Slunjskem. — Za popravek hiš v Ogulinu, ki jih je bil spalil Turek, in za zidanje branika in vrat na mostu ter strehe na gradu je dozvolil bivši krajiški komisar baron Krištof Teuffenbach stotniku Galu 100 for., a treba bo še več denarja Od Teuffenbacha je dobil sedanji stotnik bihaški Fran' Horman 50 for. za popravek orožane; o tem bode dal račun komisarju Juriju Feurerju, sicer poročniku nemške čete v Karlovci. Polkovnik in zapovednik hrvaške krajine je imel terjati 6763 for.; v to ime mu je plačal Turn 2600 for., a glede ostalega gaje napotil na nadvojvodo. 4000 for. je dobil polkovnik od grofa Croya na Dunaji za zidanje Karlovea: o tem denarji bode dal račun zidarski predstojnik Jošt Langenmantel. 1859 for. je izplačanih polkovniku za novo sezidani mlin, ki ga je vrtel konj, a 640 for. je dobil polkovnik za straže, ki so okoli Steničnjaka do Korane postavljene. Mlin je dober in silno potreben, ker ni tri milje daleč od Karlovea nobenega mlina. Uskokom je izplačal Turn 432 for. 30 kr. — Turn omenja Ivana Strobla kot poštarja v Karlovci za krajino. V Bihač je poslan pomočni komisar Jurij Feurer, da obavi vežbe in izplača vojsko. Grof Gašper Tržaški je imel dobiti po naredbi nadvojvode za vzdržavanje mosta pod Novim-radom 50 for., ki mu pa niso bili pri tej priložnosti izplačani. Mesto tefana Tohija, ki je popolnoma izplačan, postavil je Turn Adama Purg-stala za stotnika 50 konjikom. Krajiški stavitelj Martin Gambon je izročil Turnu obrise za dva obrambna stolpa pri Vinici. (R. Lopašic trdi, da se podrtine teh stolpov še dandanes vidijo, jednega pri Vinici, a drugega pri Prilišči na kranjski obali Kolpe.) Komisar Turn se je povrnil iz Karlovea 11. februarja v Kamnik. (R. Lopašic, Spomenici hrvatske krajine. Knjiga I. str. 133—135.) ') R. Lopašic, Poviest grada Karlovea, str. 179. 3) R. Lopašic, Poviest grada Karlovea, str. 180. bližnji hrvaški vlastelini večkrat izkusili. Hrvaški stanovi so se zatorej nanj potožili in v zboru 1. 1585. prosili nadvojvodo Karla, da jih brani nasilja generalovega, ki je dal zapreti hrvaške plemiče, Vuka Kasnica in Jurja Karačkega, a prisvojil si posestva rodovine Kobasica pri Brekovici in Bišci s silo, četudi je bilo po smrti Ivana Kobasica zakonitih naslednikov.1) Takih tožb pa je bilo zmeraj mnogo, odkar so zapovedovali na krajini tuji zapovedniki, a ne Hrvati, kakor bi bilo moralo po postavi biti. Ker le-ti zapovedniki niso po navadi spoštovali deželnih postav in banovih pravic, morali so nastati prepiri med jedno in drugo oblastjo; a ker so se po navadi tudi plemiči mešali v te stvari, ni potem čudno, da so imeli opraviti tudi le-ti večkrat kaj s krajiškimi upravitelji. Jošt Turn s svojo ženo Katarino pl. Pečah ni imel otrok, zatorej so njegov imetek podedovali njegovi bratje, in ko so le-ti pomrli tudi brez potomcev, prišla so posestva Križ, Karnek in Blajburg v roke otrokom brata Ahacija. Joštova bojna oprava se čuva v ambraški zbirki na Dunaji. Njegova slika v naravni veličini, kakor tudi one njegovih bratov Ahacija in Ivana Ambroža morejo se videti še dandanes v gradu Blajburgu na Koroškem.3) ') R. Lopašic, Poviest grada Karlovca, str. 179—180. 'J) K. Wurzbach, Biographisches Lex. zv. 45., str. 108. Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslovanskim Spisal J. Navratil. 5. dalje iz Letopisa 1890, str. 52—116. Sv. Marjeta ali Margeta (13. in 20. jul.) v. Marjeta kače pase. (Na Kršk. zap. g. Romih.) — Na sv. Margete se ne smejo kače klati, in tudi seno se ne sme voziti, pa ni iz kozolcov zlagati, sicer bo v skedenj treščilo. (Štaj.-slov. „Črtice" 95.) — Če ta dan grmi, takrat lešnikov ni. (Črnom. zap. g. Kupljen.) — Na Kobaridskem napravljajo iz samih „marjetic'[1) venec sv. Marjeti na čast. (Zap. g. A. Gabršček.) To spada k 20. jul. Češke. „Prši-li" [če dežuje] na den sv. Markety (13. čer-vence, julija), byvajf ,liskove ofechy' [lešniki] prazdne a čer-vive. (Ččm. 1854; 549). Češki narod veruje, da mu ta svetnica čuva vseh sadežev, a zlasti žita. Zato veli narodna pesem : Sv. Petr2) hfima8) A ty sv. Markyto, Natoči nam vina; Dej nam pozor na žito. ') Po Tušk. ,,Prirodop. rasti." 2. izd. str. 101: „Marjetica, tudi tra- tinščica, riglec in iskrica (bellis perennis, Ganseblumchen)." a) Hanuš misli na ,Peruna' („B. K." 195), t. j. da je pri severnih Slovanih v krščanski dobi sv. Peter stopil na Perunovo (gromovni- kovo) mesto tako, kakor pri Nemcih na ,Donarjevo'; a Jugoslovanom namešča Peruna sv. Elija. 8) grmi (,grmeval). Nemške. Tirolci pravijo sv. Marjeti „Wetterfrau" (vremenska gospa). — „Wenn's Margreten regnet, werden die Niisse faul". (Če na sv. Marjete dan dežuje, bodo orehi gnili.) „B. Kal." 195. — Repo pa nemška vraža veleva sejati uprav tega dne (13. jul.) W. II.; str. 399; dočim belokranjska svetuje za ta posel sv. Kilijana god (8. jul), rekši, da priraste ondaj repe ,veliko in debele'. (Adlešiče. Zap. vč. g. Sašelj.) Sv. Elija (20. jul.) Kedar grmi, pravijo Beli Kranjci okoli Metlike, da se vozi sv. Elija po nebu. (V Metliki slišal sam za mladih nog). — Sv. Elija se vozi v goreči kočiji. (Na Krškem zap. g. Romih.) — Sv. Elija v nebesih vedno povprašuje druge svetnike, kedaj bo njegov god; ali tega mu ne pove noben svetnik, ker bi sicer . . „preveč streljal". (Adlešiče. Zap. vč. g. Šašelj.) — Ta dan je dan strel. (V Črnom. zap. g. Kupljen.) Nekateri Slovenci mislijo, da preganja sv. Elija (z gromom) tudi hudiča. (Letop. 1879; 78). Hrvatsko in srbsko bajeslovje ozir. praznoverje o sv. Eliji („Iliji") strinja se z belokranjskim. Okoli Karlovca vele Hrvati, da se sv. Ilija vozi na štirih konjih po zraku, in da od silnega stopanja njegovih ,vilovitih' konj nastaja grom. („Arkiv" 1863; 243.)') — V Ivanic-gradu (tudi na Hrvatskem blizu Slavonije, brez malega samo dve ure od Save) pravijo o Gromovniku (Iliji) skoraj tako kakor Beli Kranjci, t. j- ako bi znal, kedaj mu je ,dan godovni', da bi od radosti pokal in streljal, tako da bi težko kaj nepokvarjenega ostalo; zato, da ga Bog vara, in kedarkoli ga Ilija za-nj povpraša, da mu veli: „Bit ce" ali „prošao je". („Arkiv" 1863; 221.)3) Ako se res na sv. Elija dan („na Ilinje") primeri, da je burja in da grmi, trese se preprosto ljudstvo od straha, misleč, da bode sodnji dan. (Ondi.) Zelo tako vero nahajaš o sv. ,Iliji gromovniku' tudi med Srbi. To se čita uže v Letop. 1879. 1. na 78. str. i. d. v zanim-ljivem popisu Hubadovem: „0bičaji slovanski". — Dodajemo samo še toliko: Kako kurijo ,Dubravčini' i. dr. kres i na večer ') Ondi, na 245. str. Sitamo: „Nariečje kajkavsko ovdje [u okolici Karlovačkoj] jošte ima prevagu; nu svaki, koj se samo jedanput sa prostakom razgovarao, opazit če upliv toli štokavštine koli čakav-štine".-- 2) Ondi, na str. 230 čitaš: „Narječje, kojim se ovuda govori, je štokavsko-kajkavsko, to jest smiesa od obadvajuh razriečjah".— „Sada preuzimlje sve više štokavština mah". pred Elijevim, povedali smo uže 1. 1890. na 111. str. V Srbiji zovejo se tri dni pred Elijevim („prije Ilijina dne") in tri za njim „kresovi", in žene te dni nečejo prati srajc, niti namakati druge prtenine (platna), misleč, da bi se „iskresalo". Kedar grmi „na Ilijn dan", pravijo, da bodo črvivi onega leta orehi in lešniki z žirom vred. (Vuk; „Život i obič." 66—67.) Kakor v Bosni o sv. Juriju, tako pravijo poturčeni Jugoslovani v Hrcegovini o sv. Iliji (na njegov dan) po starem koled : „Do podne Ilija, po podne Alija", t. j. dopoldne praznujejo, popoldne pa delajo. (P. u. p. 1887. 1.) Tudi Romunom je sv. „Ilija" gromovnik. Prinesel je namreč po romunski bajki solnce, ki ga je bil ukradel hudič, Bogu zopet nazaj ter dobil za to junaško delo v oblast grom in blisk. („Ausland" 1887; str. 1022.) Prim. srbsko bajko o tem v Vukovih ,srpskih narodn. pripov.' 1853; str. i 14 (br. 18); samo da je završetek v romunski bajki drugačen, namreč tak, kakor je popisan tu, in da je po srbski pripovedki to junaško delo opravil sv. ,Arandjel' (arhangel ali veliki angel), a ne sv. Ilija. Z jugoslovanskim bajeslovjem, ozir. prazno vero v „Ilijo-gromovnika" skladajo se i Rusi. Vidi se iz vsega, kar pripoveduje ruski narod o tem svetniku, da je ona svojstva, katera je prisvajal v poganski dobi gromovniku Perunu, prenesel v krščanski dobi na sv. ,,11'jo". Tudi Rusi pravijo, da se vozi sv. Il'ja po nebu v ognjenem vozu,1) in da slišimo od njegovih koles ropota — grom. Kedar strahovito grmi, vele v Nižegradski (Nižegorodskoj) guberniji: ,,11'ja velikij gudit" (gode). V Vladimirski gub. pri-povedajo, da pobija hudiče („nečistyh") s kamenimi puščicami ali .strelami'.2) „Molnija" (blisk) je namreč ruskemu narodu „strela" (puščica), ki jo meče ,11'ja-prorok' v kačo ali hudiča (,,v zmeja ili d'javola") . . . (Afan. L 471—72). - Nekod se zbirajo Rusi na ,11'jin denj' iz vsega okraja k cerkvi ter zganjajo tja tudi rogato živino; po veliki službi božji („obedni") izbero jedno živinče, ki ga plača gospodarju vsa občina (vsi skupaj); potem ga zakoljejo, skuhajo in razdele na kose za plačo; skupljene novce dobi pa cerkev. Kdor ni bil na ti praznič-nosti in ni dobil ,posvečenega' mesa — onemu se šteje to za velik greh („za bolj šoj greh"). — V Permski gub. so tega dne ubijali vselej bika in zaklali še tele; a meso je potlej snedla vsa občina. V Kalužki gub. prinašajo pa ta dan k cerkvi zaklanih mladih ovničkov ter prosijo duhovnika, da bi jih po- ') ,,V ognennoj kolesnice." 2) Tudi Staroslovencem značila je strela — puščico (sagitta, Pfeil). Miki. lex.2 896. 5 kropil s posvečeno vodo. (Afan. I. 475). Vse to nas spominja nekdanjih poganskih žrtev in pojedin — Perunu na čast. Ruski narod je nadalje uverjen, da ima ,sv. Rja' v svoji oblasti tudi roso, dež, točo in sušo. Na njegov praznik (20. julija po starem) pričakujejo Rusi grmljavine in dežja („grozy i doždja"). Ta dan ne kose in ne spravljajo sena, ker bi sv. Elija drugače pokončal z nevihto ali pa sežgal nakošeno seno s strelo („uboet gromom ili sožžet nakošennoje seno") od jeze, da ne poštujejo njegovega praznika. To pričajo tudi ruski pregovori (in to velikoruski): „Il'ja grozy') deržit"; „H'ja prorok v pole kopny sčita[j]et"2); „na Iljin denj gdenibudb ot grozy zagora[j]etsja3); (maloruski): „H'ja v vodu nal'ja". Z Elijevim dežjem (,,11'jinskim doždem") umivajo se ter polivajo, da bi se očistili „vražjih čar", urokov („očnago prizora")4) in bolezni. Pravijo še i to: Vedro nebo nall'jin denj predvešča[j]et6) mnogo požarov, a doždb — naoborot". — Ruski kmetje mislijo, da tudi to sv. Elija stori, ako polje lepo obrodi („proizvoditelj urožajev"). Dne 20. julija p. st. (1. avgusta p. n.) začenjajo žeti žito, t. j. povežejo prvi snop, omlatijo, napravijo iz zrnja hleb, prinesejo ga v cerkev na blagoslov, in potem pokušajo te „novine", iz slame si pa napravijo novo postelj . . . (Afan. I; 473—4). Tudi starim (uže preverjenim) Nemcem je sv. Elija bil nekdaj gromovnik, kakor poganskim poprej Donar. (Grim. „D. Myth. I4; 144 i. dr.). Ni sluha, ni duha pa nismo mogli o veri v Elijo-gromovnika zaslediti pri Čehih in Poljakih. Kedar grmi, pravijo le-ti otrokom po otročje: „Bozia sie gniewa" (Bogec se jezi); dni pa: „Pan Buh hrozi" (se grozi ali žuga), kakor se pravi tudi pri nas otrokom: „Bog se kara ali ,krega'. Odrasli Čehi pa govore nekod šaljivo: „Sv. Petr kouli kuželky", (kar se strinja z nemško govorico): „Petrus schiebt Kegel". W. II; str. 22. Pasji dnevi6) (od 24. jul. do 24. avgusta). Ime „pasji dnevi" ni prvotno-narodno, nego zvezdarsko, zatrošeno med narod po „pratikah" ali koledarjih. Dobili so pa to ime po „zvezdi", ki se ji pravi „pes Canicula" = Si-rius.7) Te dobe vročino prisvajali so pa ti zvezdi zato, ker vzhaja v ti dobi h krati s solncem. J) Nevihte (hude ure); '-1) kope šteje; 3) začne goreti (bode ogenj ali požar); 4) po Booch-u: ,,(stsl.) prizor očes, Behexung durch einen neidischen Blick"; s) oznanjuje (prerokuje). 6) Belokr. „pajsji dani". ') Po lat. imenu „Canicula" (Hundsstern) skrojilo se je za te dneve lat. ime „dies caniculares", a potlej prelagalo i na druge jezike: nemški V Motniku imajo to čudno vražo, ki pripisuje ,pratikarju' božjo moč, namreč: „Ako sta pajsje podobe v pratiki ,proti eni drugi obrnene', te dneve večkrat huda ura s točo proti, ker tudi rada pobije; ,če sta pa pajsje podobe obrnene od jene druge', nam se ni toliko hudega bati." (Zap. g. Križnik 1. 1888). Kaj pa, ako čepi — kakor v nekaterih slovenskih pratikah — namesto dveh pasjih podob jedna sama? — Po tem vidimo, kako lahko pameten pratikar iztrebi to staro . . babjo vvero. Češka. Ce so pasji dnevi jasni biva ugodna žetev. („Cčm." 1854: 549). Dobro leto sploh prerokuje po takem vremenu nemška vraža, ki veli: ..Hundstage hell und klar Deuten auf ein gutes Jahr". Nesrečni so pa pasji dnevi za poroke — po koroški vraži. (W. II; str. 82.) Prisvajali so tudi stari narodi „pasji zvezdi" tako škodljiv vpliv na žetev, da so n. pr. Rimljani vsako leto, čim se je prikazala, žrtvovali rjavega psa, hote potolažiti Psu (Siriju) togoto. („Reinsb. Dur." 1864; 363). Sv. Jakob (25. jul.).1) Če na sv. Jakoba dan (25. jul.) sije solnce, potlej je debela leča. (Motnik. Zap. g. Križnik.) Ako ta dan grmi, bodo prihodnje Jeto lešniki in orehi pešivi (Belokr. zap. g. Kupljen.) Na Češkem, in to v Pragi, metali so poprej mesarji tega dne okrašenega kozla z veliko slavnostjo (o godbi in petju) z zvonika sv. Jakoba cerkve na tla; po kmetih pa nekod metali in mečejo morda še zdaj kozla s skale ter snedo potem pri vkupni pojedini. Najbrže kake staropoganske žrtve spomin. (Krolm. II, 85; I, 479; „B. Kal." 200 i. dr.) Češka vraža veli: Če hočeš pregnati miši iz skednja, ulomi ali odbij na sv. Jakoba dan belemu kozlu bel rog, zakuri z ogljem, deni rog na žerjavico in kadi ž njim po skednju. („Ččm." 1854; 542) Poljaki pravijo „rimski (mlečni) cesti": sv. Jakoba cesta (»droga");2) a zvezdi „0rion" (ki se zove po naše „rimske Hundstage; it. giorni canicolari; fr. jours caniculaires; angl. canicular days; rus. pesie dni; hrv. pasji dnevi (MU.); e. psi dni; p. ,dni kani-kularne' itd. ') T. j. „Jacobus major" (apost.); a dni, ki se praznuje 1. maja (s sv. Filipom vred), zove se „Jacobus minor". 2) Tudi Nemci pravijo nekod „Jakobsstrasse" namesto „Milch-strasse". Cig.-V. I; 815. palice" ali na kratko „paličnice",1) vele sv. Jakoba zvezda („g\viazda"), Nemci pa „Jakobsstab" t. j. Jakobova palica (č. „Jakuba bul" ali „Jakubka). Nemcem je ta dan nekod jako nesrečen. V Turingiji ne pleza tega dne nikdo rad na kako črešnjo, ker bi si utegnil ulomiti vrat. (W. II; str. 82) Ako na Jakobovo ali pa tri dni poprej deži, potlej želoda ni. („Festk." 1864; 367.) Češka: Ako je ,na sv. Jakoba' hud veter („silny vitr"), bode žito mnogo veljalo („platit"), t. j. drago bo, in naopako. („Ččm." 1856; III, 68.) Velika maša, Velika gospojnica3) ali Veliki šmarijn3) = Vnebovzetje [Marije d. ali Marijino] (15. avgusta). Stsl.—r. in mr. Ycneiiiie npecii. Koropo^ni|u Uspenie presv. bogorodicy; blg. uspenie na sv. Bogorodica; hrv. velika Gospo-jina ali „velika Gospa" (MU.), „ veliko gospojinje" (Iv. Fil.); srb. velika gospodja, (v Dalm. tudi „Pogačnica"; Han. „B. K." 205); cerkv. uspen[i]je sv. Bogorodice; č. na nebe vzeti Panny Marie; P. Maria velika, Maria kofenna4); nekod tudi „Svate Kralovny" t. j. sv. kraljice [danj; p. Wniebo\vziecie Panny Maryi, tudi „Panna zielna"6) ali „Matka Boska zielna". Skoraj po vsem Slovenskem nahajaš še to vero, da je ta dan tako velik praznik, da se ne smejo kače plaziti po zemlji, in da se zato plazijo po drevju, na Goriškem tudi po „raklah" t. j. po nakolu fižolovem. (V Notranjski Bistrici zapisal vč. g. J. Bile, na Kobaridskem g. A. Gabršček; na Krškem g Ravnikar; v Motniku zap. g. Križnik, v Rožu na Kor. K. Pečnik; prim. „Črtice" 45). To potrjujejo tudi razna ustna poročila. Samo ob sebi se razumeva, da ne sme ta dan živ krst na drevo ali na polje [ker bi ga utegnila pičiti kača]; pa niti pod drevje naj ne hodi [ker bi utegnila cepniti kača z drevesa ter ga pikniti]. Tudi delati ne sme človek ta dan ničesar, posebno pa na polju niti najmanjšega dela (zlasti ne sadja obirati ali tresti itd.), da ga ne zadene kakšna nesreča. Za mojih detinskih let pravila mi je v Metliki stara žena, da si je bila nekdaj dni dan pred ,Veliko mašo' zabila na zel- ') Letop. 1880; 166. 3) Prim. nem. „GroBfrauentag". Tudi ,kajkavci' na Hrvatskem vele: „Velika maša". 3) Izgovarja se „šmaren (šmar'n)". Na Cirkljanskem: „ Velika šmarija" (izr. veFka Šmarja) ali „Rožnica". (Zap. g. J. Jereb). ,Šma-rija' skrčeno iz „Šent Marija" (sv. Marija); tako i „šmaren" iz „Sent-Marijin (dan)". 4) Prim. nem „U. Fr. Wiirz- oder Krauterweihe". s) Prim. nem. „Lieb Frau im Griinen". niku natrgat zelenjave na drugi dan za prikuho. »ZaftMe^; , reče, »odpravim na Velike maše dan rano na zelnik, ki je Bil i/4 ure daleč od mesta poleg njiv pri skednju, okoli katerega je rast.lo tudi sadno drevje. Ko pridem do zelnika, natrgam si hitro potrebne zelenjave in se vrnem. A toliko, da pridem pod drevje — lop! — pade z ,drva' velika rjava kača na tla uprav pred-me. Od prevelikega straha skočim naglo kot boječa srna v stran, pa v beg; a kača se zvije „v svitek" pa se hita (meče) za mano. Na srečo sem jaz bila ,hitreja' od kače, ter ji utekla — hvala Bogu! — dasi na pol mrtva od straha. Ne bi več na Veliko mašo pod drevje prisledila za ves svet!" L. 1887. pravil mi je 16 leten dečko (iz Hinj pri Žužemberku), ki je hodil ondi v šolo šest let, da je nekdaj tudi njega hotela kača pičiti ta dan. Ko je bil namreč utrgal na leski olešnikov, odvije se pri tej priči od leske velika kača, cepne na tla ter se požene proti njemu. Vendar ji je ušel srečno; pa ni videl, da bi ga bila lovila ali metala se za njim. Drugi, dve leti mlajši kostanjarček — ki je hodil tudi šest let v šolo doma v Velikih Laščah — trdil je pa štiri dni pozneje, da tam nI te vere, in da je on sam uže videl kačo laziti po tleh tudi na Velike maše dan. Vendar je slišal praviti tudi on, da je kača pičila neko žensko, ki je brala lešnike ta dan; „pa se je menda", rekel je, „ m e n d a le primerilo tako". — Ko sem nato vzel v misel, da se je morda on preučil v šoli, a starejši ljudje pa da imajo vendar še staro (narodno) vero (da morajo na Velike maše dan vse kače na drevje itd), odrezal se je deček oblastno. „Pri nas niso ljudje tako neumni, da bi verjeli kaj tacega". Pravil sem to zanimljivo zgodbico letos nalašč nekemu priletnemu možaku, ki mi je bil na moje prvo vprašanje odgovoril tako, da je ,pri Velikih Laščah' doma; na drugo natančnejše vprašanje pa, da je iz neke vasi blizu Strug (dve uri od Ribnice, a tri ure od ,V. Lašč.'). Oj, kako se je ta možak togotil nad mojega Razsvetljenega kostanjarčka'. „Kaj bo on druge pital z neumneži? On je neumen, on, ki še tega ne ve, kar ve pri nas vsak otrok: daje ta dan res tako svet, da ne smejo kače laziti po tleh .... Če je pa on videl katero vendar laziti ta dan po tleh, lahko, da se je bila malo poprej zvalila s kacega drevesa na tla. Kam pa če? — K višku ne more padati." — V nadi sem si bil, da poreče mož ,v sveti jezi' še i to: „potlej pa vem, da je . . zlezla zopet na drvo"; — a to mojemu možu vendar ni . . na misel prišlo. Privrgel je pa sam ob sebi, da nabirajo po njegovem kraju ženske ,mej mašami' (sic) t. j. med Veliko in med Malo mašo tudi vsake vrste cvetic („rož") za različne bolezni (zato ker imajo cvetice takrat največjo moč). To potrjuje^ z drugimi besedami tudi naš poročevalec iz Motnika: „Med Šmarnimi mašami (sic) ,rože' nabrane so potlej za vsako zdravilo". (Zap. g. Križnik.) Jajca ta čas nanesena ,trpijo' (se ne pokvarijo) leten dan." In ako je pšenica ta čas .omlačena', ne prime se je mol. (Isti.) Isto narodno vero glede mejmašnih cvetic (ali „trav) in jajec nahajaš tudi med Srbi. Prim. Vuk: „Život i obič." str. 68 p. b.: „Medjudnevnica"), ki znači Srbom po starem koledarju to, kar nam: [čas] „med ali mej mašami".1) Na Goriškem (Cirkljanskem) mislijo, da zleze na Rož-nico vsa ,lezerčina' v vodo, zato se ne sme nikdo kopati ta dan. (Zap g. J. Jereb.) Čehi dajo tega dne za rabo pri bolni živini, v cerkvi posvečevat raznih zelišč in cvetic, posebno pa „zvonček sv. Jana" t. j. sv. Janeza rožo (hypericum perforatum, durch-bohrtes Johanniskraut ali gemeines Hartheu). „B.Kal." 207 i. dr. Poljaki pa rabijo različne zeli ali zelišča in cvetice, o ti dobi nabrane ter v cerkvi posvečene, potlej ne samo za zdravila bolni živini, nego i bolnim ljudem. Izmed rastlin nosijo posvečevat ali blagoslavljat zlasti makove glave ali ma-kovke („makdwki"), korenje ali mrkva („marchen", daucus carota, Mohre ali gelbe Riibe), solnčnice („sloneczniki", heli-anthus, Sonnenblume), netresk („ziele Piorunowe" = Perunovo zelišče, Donnerbart ali Hauswurz, sempervivum tectorum) i. dr.; tudi vsake vrste žita in zelišča, katero cvete o ti dobi. — Vrnivši se po blagoslovu iz cerkve domov, dene vsak svoj snopek na mizo, a po obedu ga odnese na polje ter vsadi poleg zelja ali pa med zelje („w kapuste"); po 6 dneh pa vzame zopet domov in spravi pod streho na gredo za bodočo potrebo. (Prim. Kolbg. IX; 141.) Tako se godi tega dne i med Nemci. Tudi oni nosijo (sosebno po Frankoniji, Bavarskem in Švici) različnih in določenih zelišč v cerkev na blagoslov („Krauterweihe"). Zato pravijo temu dnevu tudi „Unserer lieben Frauen Wurzweihe" ali „Krauterweihe" (po starem: „krutwige"). Tudi po njihovi veri imajo ta zelišča po cerkvenem blagoslovu zdravilno moč, ter odganjajo vrhu tega strelo in čaro od hiše, ako se shranijo pod krov. Nemški veščaki razlagajo tega običaja početek tako, da se je ljubezen do cvetic in zdravilnih zelišč od nekdanje nemško - poganske kraljice nebes in zemlje Holde ali Hulde (= Perchte) v krščanski dobi prenesla na sv. Marijo, ») „Srbi-graniCari" pa pravijo: „medju gospojine". (Beg. 79.) krščansko kraljico nebeško. Ko je bila Marija umrla — pripoveduje se med Nemci v Frankoniji in ob Reni — prišli so učenci k njeni raki (zidanemu grobu), a namesto trupla njenega našli na dnem mestu samih lepo dišečih cvetic. In zato — pravijo — posvečuje zdaj cerkev na vnebovzetje Marijino ,zelišča'. — Tega dne začenja se Nemcem tudi tako zvani „Frauendreissigst" t. j. trideseteri dnevi GSspini1) ali na kratko „trideseteri dnevi'" (ki jim prisvajajo Nemci še večjo moč nego Slovenci dobi „med mašami" in Srbi svoji „medjudnevnici") Ondaj — pravi nemško ljudstvo zlasti po južnih deželah - ugaja človeku vsa priroda; strupene živali izgubljajo strup, a zdra-vilske rastline imajo tedaj največjo moč. (W. II; str. 82—83). Ondi in na str. 75 isti pisatelj vnebovzetje Marijino pri-spodablja tudi vnebohodu Gospodovemu, ki daje po nemški vraži zeliščem tudi posebno zdravilno moč, in to brez cerkvenega blagoslova Vremensko prerokovanje. Slovensko : Ce je na Velike maše dan lepo vreme, bode ozimna pšenica lepa. (Črnom.; zap. g. Kupljen). Po „Slovanu" 1887; str. 285 velja pa to o „jari" pšenici istega leta. Češko: Nekoliko dni po Veliki maši ostane vreme stanovitno. Tega dne dozore prvi orehi. Odtod češki pregovor: „Sv. kralovna dostane [dobi] prvni vylupek" [olupljen zrel oreh]. „Festk." 1864; 402. Sv. Rok (16. avgusta). Sv. Roku, ,hrvatske zemlje' zavetniku, priporočali so se Slovenci s Čehi i. dr. vred kot pomočniku zoper kugo.2) Zato nahajaš njegovo podobo po Češkem na mnogih takozvanih „kužnih stebrih ali stolpih". Potem pa ko je kuga po naših in drugih krajih jenjala popolnoma ter se ni vrnila uže mnogo let, začeli so po Češkem tega svetnika klicati na pomoč o živinskih boleznih sploh a) Tako mu i Poljaki kot jedinemu zaščitniku živinskemu priporočajo samo živino („B. Kal. 208), kakor Tirolci vso živino sv. Antonu („Tonig"), Tolminci pa istemu sv. Antonu (puščavniku: 17. jan.)4) same prašiče, kakor Beli Kranjci; a rogato živino nekakemu sv. Krnu, ki sam Bog ve, kedaj mu je god. 0 Zato ker se na priliko čez mesec dni nato (kakor slučajno letos 1889: 15. sept.) praznuje „Ime Marijino", uprav pa prvo nedeljo po Mali maši. 3) Znana legenda o tem svetniku razjasnjuje nam uzrok. 3) Festk." 1864 ; 414. 4) "Tonuh" mu pravijo. Gl. Letop. 1882,83; str. 209 p. b. ,Krn" (iz „corno" ?) in str. 184-185. Sv. Jarnej ali Jernej, Jernejevo (24. avgusta). Na sv. Jerneja dan se ne sme orati; kdor pa le orje, tega sreča sv. Jernej in pravi: „Ti me ne spoštuješ; jaz sem uže dosti dolgo na meh odrt; zdaj bom pa tebe odri in tvojo kožo nosil". In odere ga. (Na Cirkljanskem zap. g. J. Jereb.) Če je na sv. Jerneja dan jasno, potlej ,turšek' ne pozebe. (Češemnik. Zap. g. Križnik.) Ako to jutro maslo ,omedeš' (umeteš) pred solncem, je potlej za vsako zdravilo. (Motnik. Zap. isti.) Sodeč po srbskem imenu „Vratolomije" (za „Bartholo-maus" = Bartol ali Jarnej), nadejal sem se, da zasledim kder-koli srbsko vražo, da si človek ta dan lahko ulomi vrat; pa mi se vendar ni še posrečilo dozdaj. Med Slovaki je ta vera: Kakor na „sv. Jura" kače lazijo izpod zemlje, tako zalezajo o Jernejevem zopet pod zemljo. Od te dobe se Slovaki tudi ne kopljejo več v tekočih vodah, zato ker mislijo, da se kopljejo o tem času same kače, predno zlezejo, pod zemljo. („Sborn." 1870; 263.) Cehi pravijo: Kakeršno je vreme na sv. Jarneja („na sv. Bartolomeje"), t&ko bode vso jesen. Ako je ta dan lep, znači prijetno jesen („pfijemny podzimek). Ta dan je namreč češkemu narodu prvi jesenski dan; kajti jelen ,rosf („uštiva") tega dne . . v vodo . ., a potem začenja biti mrzlo . . („Festk." 209; „Ččm." 1853; 496.) Poljak veli: „Sv. Bartlomiej podwieczorek przytlumi" (popoldan krati). Han. „B. K." 209. Nemci (severni) pravijo, da hodi o Jernejevem ponočni (,divji') lovec, da vodi divjo drhal „Bertold", ki je po imenu podoben Bartolu (Jerneju), in da je Jernejevo čarovniški dan.1) V Grohovici3) pa vele neki istega dne: „Zdaj je Harka („Herke" ali „Harke") uže hodila; spraviti nam je ozimino, — drugače se pohabi."3) Harka je podobna naši Torki ali Torklji. S tem se strinja i to, da so severni Nemci (ako ni bil lan še spravljen o Jernejevem), žugali nekdaj s Marko.4) Daleč je razpostranjen tudi običaj, o ti dobi »hudiča vezati". Kovači udarijo namreč nekolikokrat na ,prazno nakovalo', zato da bi pritegnili hudiču verige. (Han. „B. K." 209). Nemci so nekdaj hudiča vezali uže o sv. Jakobu (25. julija meseca). „B. Kal." 209. Prim. razlago v predelu o sv. Mihalu (29, sept). — Gl tudi W. II; str. 399. •) Grim. „D. Myth." 883—884. 2) Grochwitz bei Torgau. ■'<) Kuhn-Schwartz „Nordd. Sagen" . .; 400. 4) Ondi. „ Sv. Janez ali Ivan glavosek"1), sv. Janeza obgav-ljenje (29. avgusta). „Ako se na sv. Ivana glavoseka zelje seče, ne stoji dolgo v kadi, ker se pohabi." (Adlešiče. Zap. vč. g. Šašelj). — Ta dan se ne sme zelje sekati, ker potem gnije (v Črnom. zap. gosp. Kupljen), ali: „vse ognije". (Na Krškem zap. g. Romih). V Motniku pazijo pa na to: če je tega svetnika god v ponedeljek, torek itd., da se potlej v jeseni ta dan zelje ne seka, ker bi se utegnilo v kadi . . obrniti. (Zap. g. Križnik.) Istranska. „Na oni dan u tjednu, na ki je sv. ,Ivan glavosek', nI dobro kapus ni sekati, ni ga stavit' kisat". (V Zarečju I. 1882 zap. vč. g. f J. Volčič.) Češka. Ako dežuje tega dne, bode malo orehov. Mala maša, Mala gospojnica2) ali Mali šmarinj = Marije device rojstvo (8. sept.).3) Stsl. — ; r. in mr. Po;k^cctko iipccn. Koro(>o,\Hi|M roždestvo presv. Bogorodicy; bi g. roždenije na sv. Bogorodica; hrv. malo gospojinje (Fil.), mala Gospojina ali „mala Gospa" = „porod Marijin"l) ali „narodjenje blažene djevice Marije" (Fil.); srb. mala gospodja (Vk.), tudi „mala gospa" 6) = (crkv.): roždestvo [sv.] Bogorodice, (v Črn. G.): Gospodjin dan; č. in č.-slov. Na-rozeni Panny Marie; č.-slov. tudi „siatna Mara"; p. Narodzienie P. Maryi ali „Matka Boska siewna". Če je ta dan lepo vreme, bode j ara pšenica lepa. (Črnom.; zap. g. Kupljen). Po „Slovanu" 1887; str 285 bode pa potlej zimska pšenica dobro obrodila. Gosp. J. Jereb, priobčivši nam, da na „Rožnico" (,Veliko šmarijo' 15. avgusta) zleze na Cirkljanskem vsa ,lezerčina' v vodo itd. (str. 128), piše nadalje: „zopet na drug Marijin praznik (ne vem, ali 25. marca ali pa 8. sept.) ne sme se na drevesa plezati, ker je takrat tako velik praznik, da celo ,laznina' sili ') Tako mu pravijo Beli Kranjci z Istrani in hrv. ,kajkavci' vred, dasi čitaš po hrv. koledarjih samo „usjekovanje Ivana". Prim. Maž.-Užar. p. b. „Enthauptung", kder čitamo oboje, a pri Vuku („rječn." 788) samo „usjekovanije" (juž.) Johannis Enthauptung, decollatio S. Joannis. 8) Prim. nem. „Kleinfrauentag". 3) Ogr.-slov. „D. Marije rodstvo". 4) Š. Balenovic: „Liturg." 1862; 226. 5) Beg. str. 79. Navzeli so se torej „Srbi-graničari" te skrajšane, uprav slovenske oblike („gospa") od sosedov Slovencev ozir. Hrvatov, ki jim znači (tudi po Dalmaciji in Slavoniji) beseda ,,Gospa" zlasti Mater božjo: Sv. Gospa = „Unsere L. Frau". kvišku . . proti nebeški kraljici, in vse kar lazi, je ta dan po drevju. Te in <5ne prepovedi se vsakdo strogo drži." Sodil bi človek, da i ta prazna vera o kačah, kakor po vseh drugih krajih slovenskih, tako tudi na Cirkljanskem pripada Veliki gospojnici ali „Rožnici", a ne kakemu drugemu prazniku Marijinemu. Toda pri vražah in praznih verah ni „železne doslednosti". Res nam poroča g. Ravnikar s Krškega, da na Veliki in na Mali šmarijn ni dobro plezati na drevesa, ker se je primerilo uže večkrat, da je tistega, ki je splezal ta dan na drvo, pičila kača, in da to sploh pomeni nesrečo. (Prim. tudi prvo „poljsko" malo dalje). „Srbi-graničari"(ki se jim narodno in cerkveno leto pričenja ta mesec, in to: 1. septembra, kakor Rusom v 14. veku po star. koled.), pravijo hudi mrzlici („groznici"), ki traje po tri leta, „gospojinjača" (ali „troljetnica"). Kdor hoče koga prekleti jako grdo („ružno"), ta reče: „Gospojinjača ili tro-ljetnica te vatala1), i ne pustila te!" (Beg. 79). Rusini časte Marijo besednico2) 1. septembra (p. st.), in od tega dne štejejo tudi „prvoje zazim."3) Hanuš („B. Kal." 1860; 211) piše, da se „Zumberski uskoki" vračajo o ti dobi uže z gor ter ovršavajo po končanem letu tako zvane „ovčarke", pri katerih pevajo in streljajo, pa i verno naslušajo vilinskih pesmi jek. A kdo ne bi rad seznal, kaj peva gorska Vila na raz-stanku med starim in novim (narodnim) letom? — Bode li no v ovleto srečno ali pa nesrečno? Cehi pravijo, da lazijo kače o Mali gospojnici v svoje podzemeljske luknje („gadine" jim pravijo pri nas), da jih pozneje zemlja neče več, in da morajo pod zemljo prebivati do sv. Jurija „Ččm." 1855; 1834) Različno so poprej razlagali uzrok tako zvanemu „babjemu letu", ki mu pravijo Nemci „Altweibersommer", „fliegender Sommer", „Marien-faden" itd. Okoli Vratislave pripoveduje ljudstvo, da je Marija, vzdigujoč se v nebo, izgubila „pogrebni plašč",6) ki ga je potlej veter v zraku raznesel na lakna („vlakna"), ter pada na zemljo kot „babje leto". („B. Kal." 211). [„Babje leto" je uprav pozno-jesenska doba, ki pa ni povsod jednaka. Nemci ji pravijo Altweibersommer, Nach-sommer, Spatherbst itd. Mnogim Rusom in Malorusom traje „babbe lčto" od 1. septemb. p. st.6) samo po 8 dni; mnogim pa ') Naj te grabi; -) rus. „hodatajca" (Fiirsprecherin); 3) prvi mraz (die ersten Froste). 4) Zelo taka vera je tudi med Slovaki, ki pa mislijo, da se vra- čajo kače pod zemljo uže o Jernejevem (str. 130i. 6) Drugod pravijo, da je bil to plašč, ki ga je Marija nosila o svojem vnebovzetja. (W. II; str. 185). «) Sv. Simeon („Semin"). od istega dne po dva tedna t. j. do 15. septemb. p. st.1) Čehom se začenja babje leto („babi leto") tudi o sv. Večeslavu (28. sept.) ter se zato imenuje „leto Svatovaclavske". Slovencem je pa „babje leto" pozna jesen po sv. Martinu (od 11. novemb. dalje); tako tudi Poljakom, ki mu pravijo izrecno: Martinsko leto („lato Marciriskie"). Francozom se počenja babje leto po imenu „P ete Saint-Denis" (sv. Dijonizija leto) 9. oktob., po imenu „1'ete Saint-Martin" pa kakor nam in Poljakom (11. novemb.); Lahom sv. Terezije leto" 15. oktob.; Angležem „St. Lukes little summer" (sv. Luke letce ali ,malo leto') 18. oktobra itd. — A samo v prenesenem pomenu zovejo se ,babje leto' tudi dna po zraku letajoča in na tla padajoča „vlakna", ki jim po isti ali malo drugačni prazni veri tudi Nemci pravijo: „Marienfaden" (Marijine niti) ali „Mariengarn" (Marijina preja), Francozi „fils de la Vierge" (Devičine ali Marije device niti) itd. — Podobne so te niti ali „ vlakna" pajčini ali uprav mehki (nesukani) svili. Davno so si učenjaki zahman belili glavo ,razlagaje ta prirodni' pojav. Pravi uzrok zasledil je prof. Young, ki piše v „Illustr. Welt" 1891 na 107. str. tako: „Drobecni pajki (kleine Spinnchen) predejo stoječ na glavi o solnčnem vremenu svilnaste nitke, ki jih premiče potlej sapa kot kako zastavo po zraku sem pa tam. Čim začuti pajek, da mu je nit dosti dolga in sapa dosti močna, popusti svoje oporišče (Haltepunkt), a pajčevina ga nosi zdaj po zraku kakor kakšen zrakoplov (balon). Lahko se pa spušča tak pajek, kjer se mu hoče, po svoji niti na tla ter potuje tako zložno in daleč po svetu. Poljska. 1. Na Male gospojnice dan (w dzieri Matki Boskiej siewnej 8. wrzesnia") Poljaki na Krako\vskem ne tresejo sadja in ne hodijo v gozd po gliv (,na grzyby', fungi, Pilze); kajti strupene kače in strupena laznina2) bodo padale na onega, kdor bode sadje tresel ali pa glive bral. (P. u. p., gl. Kolbg. „Lud" V). 2. Na osvetek („sv. wigilije") t. j. dni dan pred tem svet-kom mora vsak Poljski kmet na Poznanjskem posejati vsaj nekoliko prgišč žita, tudi takrat, kedar mu ni njiva še popolnem obdelana. (Kolbg. IX; 146). Od tod ime: „MatkaBoska siewna" (sevna). Tako so i Slovaki (kmetje) ta praznik Marijin krstili: „siatna Mara" (sevna Marija), zato ker so nekdaj začenjali o tem času tudi dni sejati ozimino, in jim je še zmerom s r e d nj a doba ozimne setve („siata ozimneho). „Sbormk" 1870; 203. ») Sv. Nikita (Nicetas), ko začenjajo divje gosi letati. 2) Poljski: „Gady", Gewiirm, giftiges Gevviirm . . iMrong.). Sv. Mihal,1) Mihel,2) ,Mih61je'8) (29. sept.). Znana je menda po vseh krajih slovenskih legenda ali pobožna pravljica, da ta svetnik duše ,vaga' ali .vaguje." (Prim. „Črtice" 103). Sv. ,Miha' duše vaga. (Na Krškem zap. g. Romih). — Če se človek v življenju vaguje, ob sodbi ne vaga sv. Mihel (izr. Mihu) duše. (V Motniku zap. g. Križnik). Nehote se o tej priliki spominjamo, kako je i grški Zevs v dveh skledicah tehtal ali vagal ter razsojal usodo n. pr. med Trojci in Ahejci, med Ahilom in Hektorjem v Ilijadi 8, 69. 22 . .; prim. 16, 658. 19, 223. Isto tako tudi rimljanski Jov (Jupiter) med Enejem pa Turnom (Turnus).4) (Virg. „Aeneis" XII. 725). Tudi med Slovenci (Dolenjci na Kranjskem) slišal sem za mladih nog ono bajko, kako je sv. Mihal hudobne angele izpokal iz ,nebeške dike' ter pahnil v peklenski brezen.5) Pripoveduje se med Belimi Kranjci na šaljiv način i to, zakaj nista mogla po Božjem povelju tega posla opraviti ni sv. Gabrijel ni sv. Rafael, a zakaj ga je potlej opravil sv. Mihal. (P. u. pr.). V srednem veku razglašali so nemški učenjaki bajko, da je bil sv. Mihala dan ustanovljen namesto starega egiptovskega praznika „idoli Micail", kar so tolmačili s Saturnom. — Bojkom je sv. Mihal to, kar Jugoslovanom in Rusom sv. Elija: Perunov naslednik t. j. gromovnik. („B. Kal." 215); Rusom pa to, kar starim Grkom in Rimljanom Karon (Charon), s tem razločkom, da prevaža sv. Mihal po ruski narodni veri čez ognjeno reko samo na sodnji dan pravične duše na oni svet — v raj, dočim grešniki ginejo v kipečih valovih. „Protekala tut reka ognenaja; Kak po toj-tam reki, reki ognennyja, Da tut ezdit [vozi] Mihajlo-arhanjdel-cars; Perevozit on duši, duši pravednyja, Čerez ognennu reku ko presvžtlomu raju" itd. (Afan. I; 576). Kašubski pregovor veli; „Sv. Mjichal vrota rozpjichal"11); a poljski: „Sv. Michal kopy spychal.7) Po teh pregovorih sodi Hanuš, da so si nekateri Slovani sv. Mihala mislili junaka in vojščaka. (Han. ,,B. K." 215). ') Po domače ,Miha'. 3) Izrekuje se tudi: „Mihu" (2. Mihela\ s) Sv. Mihela dan ali god. (Belokr.). Ogr.-slov.: sv. Mihalj. 4) „Jupiter ipse duas aequato examine lances sustinet et fata imponit diversa duorum, quem damnet labor et quo vergat pondere letum." s) Prim. stsl. bezdini., hrv. ali srb. bezdan (a ne ,bezdno'); 6 vrata razpahal (razdejal); ') kope [s polja] spahal. Čehi koljejo ta dan orehe, želod in šiške ter prerokujejo po njih. Ako je namreč pajkov v njih, pravijo, da bode leto nesrečno. (0.). Kedar je o Miholju (29. sept.) lepo vreme, bode lepo še štiri tedne, a drugo leto bode mnogo in dobrega vina. Zato se pravi: „Mihalsko vino — gospodsko (panske) vino". („Ččm." 1854; 549). Nemci dokazujejo, da se je mnogokaj iz bajk o Vodanu v krščanski dobi prisvojilo tudi sv. Mi h al u (kakor Kristu, sv. Petru, Martinu in Nikolaju ali Miklavžul). Po nemško-cerkvenih bajkah drži sv. Mihal hudiča zvezanega v peklu do sodnjega dne. V nekateri gori se sliši, pravijo, kako hudič (Loki) potresa s svojimi verigami. Po poganski bajki (severni ali staroskandinavski) privezali so bili Azi („Asen") hudobnega Loki-ja na tri skalne rti, in kedarkoli je, hote osloboditi se, potresal z verigami na vso moč, potresla se je vsa zemlja; tako je nastajal potres (P. r. v.) Nemški kovači imajo pa nekod še dandanes navado, da tega dne (kakor drugod o Jer-nejevem), kedar jenjajo kovati, vendar še po trikrat udarijo na prazno ali golo nakovalo, da bi s tem pritegnili okove hudiču v peklu. („B. Kal." 215.) Če na sv. Mihala grmi, bode [drugo leto] malo sadja, pa mnogo burje in rži. („Festk." 1860; 462.) V nekem severnem kraju nemškem pravijo, da letajo tudi po noči pred Miholjem čarovnice na znani „Blocksberg". (Kuhn-Schw. N. D. S. 378). Sv. Luka, Lukež (18. oktobra). Če ta dan veter hldi,2) ni močno vino. (Dobje v Kozjanskem okraju na Staj.; zap. g. Romih). Po mnogih krajih slovenskih pravijo: Sv. Luka v roke huka. (P. u. p.). — V Laščih tudi: „Sv. Lukež v roke hukež „sv. Lukež repni pukež" ali: „sv. Luka repo puka." (Ltp. 1882 83; 325.) Teh domačih pregovorov pomen ugane vsako dete slovensko na prvi mah; zato nam jih ni treba razlagati. Srbom je ta dan („Lučin dan" imenovan) jako imeniten 3) V Hercegovini vstane hišni gospodar zarana in hiti gledat v osek („tor"), kako mu živina leži: ako je skrčila ali podvila („podavila") noge pod se, ondaj vele, da bode huda („zla") zima in leto; ako je pa noge iztegnila („opružila"), ondaj pravijo, da bo dobra zima in leto. (Vuk: „Zivot i obič." 68). l) Prim. Letop. 1885; . . . Na Češkem je ta dan nekam završetek vsi žetvi. Zato veli češki pregovor: „Na sv. Lukaše — hojnost') chleba i kaše". („Festk." 480). To bi bila prazna vera samo tedaj, kedar bi bilo vse . . prazno. Vsi sveti, vsesvete,2) vseh svetnikov dan ali god (1. novemb.3) Stsl.—; r.4) in mr.4) Kcuvfc Ciutm,** vsžh Svjatyh; blg.4) vsi Svjatii [i mošči]; hrv., srb.4) svi sveti („svih svetihu ali „svetijeh"); č. in č.-slov. všech Svatjch; p. Wszystkich Swi§tych. V Motniku imajo navado, da k ,vsem svetam' peko ,go-linski' ali ajdov kruh, ki se ,prešce' imenuje. ,Prešc' dobe vsi, kateri so pri hiši, in za nameček dnine tudi ajdovih žgancev. Prosjaki jih pa pobirajo pri cerkvi pred sv. mašo od vernikov, ki jim jih podare, da bi molili popoldne za verne duše. Prosjak se pa za božjo čast in za verne duše mnogo ne meni; pobere in poveže svoje polne vreče (.malhe1), pa hajd . . naravnost domov (,daml). Zvečer zvonijo z vsemi zvonovi; ravno tako ,na jutro' vseh vernih duš. (Zap. g. Križnik). Ta navada biva tudi po drugih krajih slovenskih, četudi morda ne po vseh. — Kaj je iz prvine poganom značilo ropotanje, (ki se je nadomestilo pozneje pri cerkvah z zvonenjem), omenili smo uže na več mestih. — Več podatkov o „vernih dušah" je v naslednjem predelu; kajti vsi taki in drugačni običaji, ki se vrše zlasti zvečer na vseh svetnikov god, veljajo uže „vernim dušam". Vse verne duše, vseh vernih duš [dan], Dušno,6) .,mrtvih godi", tudi „mrtve godi"6) (2. nov.). Stsl. —; [r., mr. IIomiiiuiiic, IIomiiiiok6hi6 kct„*t» yMGf»niit,xT. pominanie, pominovenie vseh umerših]7); blg. —; hrv. dušnice (fil.), dušni dan, „mrtvih god" (v hrv. Primorju; Ark. 1863, 328), 1-j Obilje (prebitek^ 2) Izgovarja se belokr. in hrv.-sl. tudi „sesvete" (f. pl.): o sesvetah, o vseh svetah) itd.; ogr.-sl. vsi sveči, vse svecov (nm : vsi svetci, vseh svetcov) itd 3) Nekod pravijo tudi ,vahti': o vahtih (Cig.-V.); a po Krasu: „vahte (f. pl.): o vahtah. (Lj. Zvon" 1889; str. 231). Po Štreklju iz nemšk. ,Weih-Tag'. 4) Znaj, da pravoslavni (tudi zjedinjenci) slave ta praznik še po starem prvo nedeljo po Duhovem (binkoštih), a ne 1. novembra kakor mi, in to še le od 1. 835. po ukazu papeža Gregorija IV. LFestk." 491 i. dr.). 5) Gl. „Črtice" 39. 8) Oboje v Adlešičah. Namesto „mrtvih godi" izgovarjajo pa po navadi „mrtvi godi". (Zap. vč. g. Šašelj). Prim. zgoraj hrv. „mrtvih god". dan mrtvih" (po koled.); srb. —; č. dušičky, [den] duši-ček; č.-sl. vernvch (všrnych) duši; p. Zaduszki (dzieri Zaduszek). Na vernih duš dan gredo duše iz vic vsako leto, in ta dan ne trpe nobene muke. Drugi dan se pa morajo povrniti zopet nazaj vse one, za katere niso verniki na zemlji izprosili božje milosti. (Motnik. Zap. g. Križnik). Tako nam je pripovedovalo tudi več drugih Slovencev iz različnih krajev. Za detinske dobe slišal sem praviti tako tudi v Metliki s tem dodatkom, da hodijo verne duše iz vfc ta dan celo v nebesa in da smejo tam ostajati ,ves dragi dan'; one, katerim doteče ,za tega' trpljenja čas, ostanejo v nebesih na veke, druge se pa morajo, kedar mine ta dan, vračati zopet v vice. Goriški Slovenci mislijo, da hodijo ta dan duše iz vic zvrstama („v procesiji") okoli t. j. s pokopališč v cerkev in nazaj; zato se težko kdo odpravi na pot. Nekateri trdijo, da so jih videli uže sami s svojimi očmi. Po njihovi veri ne trpe duše v vicah ta dan kar nič ter prihajajo tudi na ta svet v tiste hiše, v katerih so živele poprej. (St. Kocijančič: „Arkiv" 1854; 281). Tako verujejo i koroški Slovenci, da pridejo ,dušni večer' verne duše na svoj poprejšnji dom. Domači jim pripravijo na mizo ,hleb in vrček piva'. Na Koroškem nahajaš pa to navado le še na jezikovni slovensko-nemški meji; v Rožu je že skoraj izginila. (Zap. K. Pečnik). Staj. Slovenci okoli Dobja postavijo na vseh svetnikov dan t. j. ,na večer pred Dušnim' čez noč vina za verne duše na mizo. (Pragarsko; p. u. p.) Ista navada je tudi med Slovenci ,na panonski strani. (Prim. „Kres" 1882; str. 269 in „Črtice" 39). Čehi trdijo, da odhajajo uboge dušice iz vic („z očistce") na vseh svetnikov dan zvečer o zdravi (ave) mariji, da bi se samo čez noč do jutrnice odpočinile od muk.1) Zato postavlja vsak gospodar ta večer na ognjišče nalašč gorečo sve-tilnico, ki je napolnjena s surovim maslom, zato da bi si mazale ž njim opekline. Tudi drobtin in moke za jed dušicam mečejo v ogenj.2) V mnogih krajih zavživajo pa ta večer samo hladnega mleka, ter se ž njim tudi krope, zato da bi ohlajali ') [V vzhodni cerkvi ni tega praznika]; v zapadni je pa do 1. 1549. bil uprav zapovedan praznik. Od tedaj je samo „festum medium". („Festk." 493). ') Nekod pa vendar trdijo, da so dušice slobodne od polnoči (vseh svetih) do polnoči (vseh vernih duš). ■') „Ččm." 1855; 184. dušice s tem.1) Uže za vsesvete peko dvojega peciva: jedno, ki je podobno mrtvaškim kostem, zovejo svetniške kosti („kosti svatych"), drugo pa, goskam podobno, dušice („du-šičky"), ki jih dele prosjakom, v isti namen (kakor v Motniku prešce]. „B. Kal." 219-221. Kakor pri nas, tako zvone tudi po Hrvatskem in Slavonskem na vsesvete od večera vsaj do polnoči, ako ne do zore. Na „dušni dan" brle pa oljenke („uljenice") po grobeh ves popoldan do neke nočne dobe, dokler ne odhajajo pobož-niki in pobožnice, ki se ne morejo skoro ločiti od svojih milih in dragih pokojnikov. (P. u. p.; prim. tudi „Arkiv" 1863; 287—8 in 328). Poljsko ljudstvo po Krakovskem je prepričano, da tega dne duše umrlih, še nerešenih ljudi pohajajo (obiskujejo) svoje rodbenike in botre, (dasi duš ni moči videti), da so torej med njimi in da hodijo po vasi, a po službi božji živih gredo v cerkev in so same navzočne pri božji službi, ki jo opravljajo zdaj tudi uže mrtvi duhovniki itd. Nevarno je pa ondaj živim hoditi tam gledat; kajti vsakemu takemu radovednežu odtrgajo mrliči glavo; tako i onemu, kateri bi jih zval (klical). — Če kakšen ogeljček v peči ali na ognjišču poči ali pa pade na tla, pravijo, da je to vrgla duša, ali se tudi sama meče po tem ognju. (Kolbg. „Lud" V. 311). Pri Litovcih kliče gospodar na mrtvih godi duše svojih roditeljev, otrok in rodbenikov, naj pridejo in snedo pripravljene jedi v topli sobici, dušam nalašč zakurjeni. Čim si pa mislijo domači ljudje, da so duše uže pojele vso pripravljeno jim hrano, izganjajo jih zopet iz hiše. Estonci devajo 2. novembra po noči jedi na grobje in se vesele, kedar drugi dan zjutraj pogrešajo kake jestvine, rekši, da je bila snedena. („B. Kal." 220). Nekdaj so tudi Nemci na Dušno (in na staro leto) kurili sobico dušam ter jim pekli posebnega peciva po imenu „Seel-zopfe" (dušne kite), ki so jih po vso noč puščali na mizi. Še dandanes se nekod med sabo darujejo s pecivom, ki mu pravijo „Seelen" (duše) ali „Zucker-seelen". (Ondi). Tudi pri starih Rimljanih, ki so se pogostem spominjali mrtvih prednikov svojih, bila je ta poganska vera, da se je početkom novembra meseca odpiral podzemni svet, kder so bivale dobre duše („divi manes"), in da so duše prihajale na ta svet. Častili so jih Rimljani nato po tri dni. i:) Ta običaj nahajamo med Čehi (tudi med Čehonemci po Heb-skem) s tem razločkom, da pljuskajo kmetice vodo svojim deklam v obraz, da se jim ne bode dremalo, kedar pojdejo trave ,žet'. (,,Ččm." 1854; 549. „Festk." 1864 ; 494). Po tem vidimo, da je vez med živimi in mrtvimi človeškemu rodu res prirojena. Ker vztočna ali ,pravoslavna' cerkev ni vzprejela ,mrtvih godi' med cerkvene praznike, ustanovili ali ohranili so si Slovani pravoslavne vere sami ob sebi narodne praznike ali svetke, ki jih ovršavajo premilim svojcem-pokojnikom v spomin, in to: po navadi na spomlad, oziroma v krščanski dobi o veliki noči ali pa nekoliko kesneje; n. pr. Rusini velikonočni ponedeljek. Rusi večinoma v torek svojega Tomaževega tedna t. j. prvega po velikonočnem tednu, in pravijo temu prazniku: „radunec" ali „radunica" (radonec ali radonica), tudi „radov-nica", „radošnica" itd., zato ker se ruski narod o tej priliki še dandanes na grobju raduje: popeva ter se gosti, polagaje tudi mrtvecem na grobje različnih jedi in pozivaje jih na velikonočno veselje („prizyvaja ih na radostb presvetloga voskre-senija"). Dalj IV.; 4.1) Imeli smo ta ruski praznik (neime-nujoč ga po imenu) v mislih uže 1. 1887 na str. 144 (3. op.), a srbsko „družičalo", ki se ovršuje stoprav drugi ponedeljek po vuzmu, istega leta na str. 145. Sv. Lenart (6. novemb.). Kakeršno (,,kako") je ta dan vreme, tako bo do Božiča. Če je lepo, bo do Božiča lepo. (Črnom.; zap. g. Kupljen). Nemci časte sv. Lenarta kot rešitelja jetnikom in pomočnika pri živinskih boleznih, posebno pa konjskih. V go renjem Palatinatu (Ober-Pfalz) obetajo mu bolnih konj lance. Cerkvice, njemu posvečene, nahajaš s takimi lanci opletene, v cerkvicah pa mnogo pravih ali voščenih podkov in kosit-renih konjičev; darujejo mu tudi živih gosek in prašičev. Bavarci i. dr. vodijo na sv. Lenarta dan zdrave konje pred ,Veliko mašo' okoli cerkve, misleč, da ostanejo konji potlej zdravi, a bolni da prebole. (W. II.; 422). Sv. Martin, Martinovo, Martinje (11. novemb.). Da se krščuje o Martinju po vinskih krajih vino t j. da se mošt počenši od tega dne ne zove več mošt, nego vino,3) —• to ni nikaka vraža, niti je vraža to, da si ta dan Slovenci (z drugimi prebivalci evropskimi vred) maste brke ali vsaj ») Prim. Miki. lex3; 769 p. b. (ii^oviiiii)* (radunica). 3) Isto se hoče reči z besedami: „Sv. Martin vino krščuje." (V Motniku ga pa ,krstijo' še-le v nedeljo po sv. Martinu Zap. g Križnik). brado s pečeno gosjo), ki se ji pravi zato „Martinska gos ali goska"); debela vraža je pa to, da ugibljejo nekod po njeni prsni kosti, kakšna bode zima. Če je namreč ta kost svetla in čista, bode huda zima; ako pa ni svetla in čista, bode dosti snega. (Prim. „ Črtice" 95). Da se uprav gosi tako obilo koljejo ter uživajo ta dan, razlaga se različno. V našo razpravo spada samo dna misel, da je nemara i ta gos ostanek kake poganske žrtveJ) ali pojedine, s katero so pogani nekdaj v tej dobi praznovali kakšen praznik svoj, ki ga je cerkev potlej pokristijanila po Gregorija Velikega modrem napotku. (Letop. 1887; 137, 2. r. in 1888; 167, 3. r.). Božič, velika noč, duhovo in Martinje spominjajo nas torej s svojimi, še dandanes obilimi pojedinami — prazničnih pojedin poganskih.2) In kakor se je nekdaj kuril zimski kres (o božiču), ter se kuri še spomladni in letni kres (o veliki noči in Ivanju), tako so kurili ter kurijo kmetje po nekaterih (sosebno nemških) deželah še dandanes tudi jesenski kres o Martinju („Martinsfeuer", Martinski kres), misleč, da ne more potem onim krajem, katere razsveti ta ogenj, naškoditi nikaka nevihta. (Dr. pl, Radler: „N. W. T." 11. novembra 1886, str. 5. Prim. tudi pri Sepp-u I., 217—220 popis jesenskih ozir. listo-padnih kresov, navadnih pri različnih narodih indoevropskih). Nemški učenjaki pripodabljajo tudi sv. Martina svojemu Vodanu, ki je jezdaril belca (W. II.; 19); ako sneži o Martinju, pravijo Nemci vvŠleziji: ^Martin je prijezdil na svojem belcu" .3) Isto tako Cehi: Sv. Martin pfijel opet na brunž (belcu). „B. Kal." 222. S Slovencem vred prerokuje i Čeh po Martinske goske prsni kosti („z kobyly" ali „kobylky"), kakšna bode zima; ako je ta kost bela, bode huda zima in mnogo snega in narobe (,naopak'). „Ččm." 1853; 496. ') E. Miihlhause: „Urrelig. des deutsch. Volkes in hess. Sitten" 1860; 305 (W. II, 83). 2) Nekdaj se je zlasti na Francoskem o Martinju tudi jako popivalo ; zato slišiš med francoskim ljudstvom še zmerom stara izreka : „martiner", „le mal [de] Saint Martin" (= pijančevati, pijančevanje). Nemec pa veli, da mora Martinska gos po vinu plavati („im Weine schwimmen"). 8) „Marten kommt auf seinem Schimmel geritten". (W. II; 83). Krist nameščuje pa Vodana, a sv. Martin Vodanovega pastirja Kirmina po Karajanovih mislih. Gl. staro-v -neško krščansko-pogansko molitvico : „Wiener Hunde-" ali „Hirtensegen", ki jo je v dvorski knjižnici zasledil dr. Miklošič, a razložil Karajan. („Sitz. Ber. d. phil,- hist. Cl. der Akad. d. Wiss." 1857, zv. 25," str. 308 po imenu: „Reisesegen". Prim. tudi Al. Egger-jev: „Deutsch. Lehr- u. Leseb." Wien 1880; II. 1. zv., str. 15 in 554; — Simrock 528 (1887). V gorenjem Palatinatu vodijo ali jezdarijo Nemci, kakor na Lenartovo, tako i na Martinovo (z istim namenom) same konje okoli kake cerkvice, sv. Martinu posvečene . . . (W. IL.; 422). Same konje — brez dvojbe zato, ker jezdi sv. Martin na konju. Nekdaj so pa nemški pastirji sv. Martinu priporočali vso živino, kakor Čehi še zdaj vso živino in perot^ nino,1) torej tudi gosi, ki so ga po legendi izdale, potem ko ga je bilo ljudstvo izbralo za vladiko (škofa), on pa se je iz prevelike skromnosti skril — v gosinjak. — Ne zdi se nam pa verjetno, da bi se (kakor mislijo nekateri), temu dejanju v spomin, jedle „Martinske gosi." Dodajmo še to, da nosi v kraju ,01pe' na Vestfalskem sv. Martin o Martinju deci tako, kakor pri nas Miklavž o Miklavževem (M. Busch, 90). Vremensko prerokovanje, Slovensko: Če je na sv. Martina solnce lepo ,izhajalo', bode za tri dni sneg. (V Črnomlju zap. g. Kupljen) Če zeleni trta še o sv. Martinu, potlej ni hude zime. (Na Dolenjskem. „Glasn." 1862; str. 368). Če je na sv. Martina dan grdo in oblačno vreme, bode lepa zima; če je pa solnčno in toplo, kmalu se je hude zime ,nadjati'. (V Motniku, zap. g. Križnik). — Češko: Ako je o Martinju še perja na drevju, tedaj bode huda zima. — Nemško: „Wolken an Martinitag, der Winter unbestandig werden mag." (Če bode oblačno na sv. Martina, nestanovitna utegne biti zima). Slovakom je Martinovo prvi čarovniški dan („strydži deii"), ko začenjajo namreč praznoverci uživati česna ter delati ž njim križe na hišna in hlevska vrata zato, da ne bi mogle čarovnice naškoditi niti njim, niti živini. — Tudi Slovakom prihaja sv. Martin „na belem konju", t j. mislijo, da mora tega dne zapasti prvi sneg, ako ni zapadel uže poprej. Ni pri njih se ne sme na mizi pogrešati pitana Martinska gos („ martinska hus"). Gl. „Sbornik" 1870. — Pogrešamo pa ondi vedeževanja po njeni prsni kosti. Čehi jedo gos po stari navadi tudi na sv. Večeslava (,Vaclava') dan, ki je na Češkem zapovedan svetek; ako pa tega dne (28. sept.) ni nedelja, jedo jo nekod po kmetih sto-prav prvo nedeljo potem. (nFestk.11 1864; 460). Sv. Andrej (30. novembra). Staj.-slovenska: Če hoče katera deklica zvedeti namenjenega ji ženiha (ženina), posti se sv. Andreju; ves dragi dan ne sme jesti ničesar, samo pred spanjem sme pozobati tri pše- 0 „Festk." 1864; 502 in 503. nična zrna, da se ji prikaže ženih po noči v spanju. (Prim. „Črtice" 1, kder čitaš še drugačen način s takim namenom). Ker nam niso gg. poročevalci iz drugih dežel slovenskih priobčili ničesar takega (pa ni nobene druge vraže o sv. Andreju v poslanem jim pregledu tudi s tem imenom, zato sodimo, da je ta vraža samo še med štaj. Slovenci doma?) Postijo se, in to dni dan pred sv. Andrejem, tudi češke dekline, da bi v snu videle onega, kateri jim je namenjen. „Ččm." 1853; 496). Na Moravskem vlivajo pa dekleta isti večer svinec skozi tak ključ, ki ima spredaj podobo sv. križa, —v mrzlo vodo ter vedežujejo po vlitih podobah, kakega stanu jim bode mož, (kakor se to po nekaterih slovenskih krajih godi na badnik ali sv. večer brez ,ključa s križem.' Prim. Letop 1885; 157). Brez takega ključa vlivajo svinec ob isti dobi skrivaj radovedne deklice tudi med Slovaki ter si razlagajo podobe po svoje; n. pr. oltar znači, da se bode vlivalka skoro poročala (pred oltarjem), orgije značijo, da ji bode mož učitelj; ') plug, da bode gospodar itd. A kateri se ne vlije „nič" t. j. nič takega, da bi se dalo razkladati, oni bode čakati še do drugega leta.3) Sv. Andreja god je Slovakom tudi drugi ča-rovniški dan („strydži deii) — in čaram s česnom na poprejšnji večer, kakor na sv. Martina. („Sborn." 1870; 208). Tako, kakor med Slovaki zlivajo svinec in vosek po noči pred sv. Andrejem tudi dekleta pri Rusinih in Poljakih. Prim. Letop. 1885: 157. — Szujski 45, „Slov. Sborn." 1883 str. 433 in „Svtitozor" 1889; str. 123 navajajo še drugih načinov rusinskih; Kolbg. pa poljskih („Lud" III., 93; V..v3ll; XVI., 121 itd.) Pri Serbih-Lužičanih je ta vera: Če potrka odrastla deklica na sv. Andreja dan kurniku na vrata, pa se oglasi najprej kura, vda (omoži) se deklica skoro; če pa zakokoče najprej kokot (petelin), pride njen izvoljenec istega dne v pohode. (Veckenst. 444 3). Ako gre kdo na večer pred tem dnevom okoli kake hiše in pogleduje va-njo skozi okna, vidi vse, kar se bode med letom godilo v dni rodovini; n. pr. če vidi mrliča, nevesto itd. (Ondi.) *) Isto tako je sv. Andreja dan, še bolj pa večer i Nemcem ugoden za prerokovanje posebno glede bodočih porok ali zakonov. To kaže, da je sv. Andrej pri Nemcih postal po tem takem naslednik poprejšnjemu maliku njihovemu Fro-ju (staro- ') T. j. ,,učitelj in orglavec". 2) Prim. tudi „B. Kal." 226. a) Prim. temu načinu jednakost in razloček nemške vraže, ki se vrši na novo leto in na božič o polnoči (W. II, str. 323). 4) Jako podobna je ti vraži štaj-slovenska božična („Črtice" 11; 4. razst.). skand. F r eir-u ki je bil i bog rodovitnosti (tudi zakonske), ter daroval devicam zaročnike, a ženicam može vnovič, ako so bili ujeti na vojski. (W. II., 83; Minckw. 215). Tirolci pravijo: Kdor umre na sv. Andreja dan, pride v nebesa (W. ondi). Sv. Barbara (4. decembra). Sv. Barbara je „priprošnjica" za srečno zadnjo uro. Slovenski rudarji ali rudokopi jo imajo za svojo pomočnico (pa-trono.1) Kateri rudar hoče, da bi mu pri Bogu izprosila, da mu bode gorela luč ob smrtni uri, mora vsako leto na sv. Barbare dan prižgati luč, da gori v rudniku. (V Motniku zap. g, Križnik). Po nekaterih štaj. Slovencev vraži mora človek dni stolec, s katerega hoče o božiču pri polnočnici videti vse čarovnice v župniji, polagoma izdelavati od sv. Barbare do božiča itd. (Prim. „Črtice" 3). Srbi kuhajo na sv. Barbare dan (na „Varin dan"), največ pa uže poprejšnji večer v loncu ali pa v kotlu vsakega žita in sočivja skupaj; to se zove „varica",2) ki jo jedo potlej drugi ali tretji dan t. j. na sv. Save (Sabbas) in Miklavža (Nikole), kedar se ohladi, zato pevajo: Varvarica vari, A Savica ladi [hladi] Nikolica kusa.") Potem ko se varica zvečer skuha, gledajo vjutro, s katere strani je navrela, na oni strani sejo drugo leto žita, rekši, da bode ondot najbolje rodila. V Boki f„Boci") gledajo pa samo, kakova je hladna kaša zgoraj: ako vidijo, da se je sem pa tam zgrbančila,4) znači jim to: bogatstvo; če so po nji steze in razpoke („putovi i pukotine"), znači jim to smrt in grobje itd. (Vuk „rječn." 54 p. b. ,,varica"). Rusi pravijo o sv. Barbari, (ki jo praznujejo z drugimi, ,pravoslavnimi' vred po starem stoprav 16. decembra): „Var-vora mosty mostit, Sava gvozdit, a Nikola pribivajet;" ali pav„Varvora zavarit, Sava zakalit, a Nikola zakujet." Češke dekline devajo po višnjevo ali črešnjevo vejico, na sv. Barbare odrezano, v vodo na kako toplo mesto n. pr. ') Tudi na Češkem. („Festkal." 1864 : 525 -526). 2) Beli Kr. bi rekel „barica", kakor veli „Bara" namesto srb.: ,,Vara" (Varvara). 3) Kusati: s polno žlico jesti. 4j „Ako nadju po njoj guke (grbe) i bregove". v hlev ter ji prilivajo skrbno, zato da bi se razcvela do božiča, in to do polnoči. To se, pravijo, tudi res vselej zgodi, pa samo na 1 uro. Tega cvetja si potlej devajo za nedree, misleč, da jim privabi s svojo čudodelno močjo onega, katerega ljubijo na tihem. („B. Kal," 227). Tudi po Nemškem postavljajo odrastle deklice ta dan sv. Barbare mladiko („Barbarazweige") v vodo ter ugibljejo o božiču po njihovem cvetju t. j. po številu cvetkov in po njih barvi, bode li svatba (ali pa katera druga sreča) skoro ali pa ne. (W. II. 226). Po gorenji in dolenji Avstriji namakajo pa sv. Barbare mladike posebno stari ljudje, misleč, da bode potlej sreča v hiši. Ta običaj nahajaš tudi med Nemci na Ogrskem, zlasti okoli Šoprona . (P. u p.). Dunajčanom je zdaj samo še igrača po stari navadi brez ikake vraže in prazne vere. — Čehonemci zvežejo sv. Barbare mačic („Barbarakatz-chen"), katere v vodo namočene, po navadi o božiču poženo, v tepežke, da otepajo ž njimi na tepežnico dekleta, ki se morajo reševati za to s pivom, kolači itd. (Vernaleken: „ Mythen u. Brauche." 1859, 301 -2). Obilica cvetja na sv. Barbare mladikah znači nekaterim Nemcem na jugu rodovitno leto (W. II. 226). Sv. Miklavž (Nikolaj), Miklavževo (6. dec.). Po srbski in bolgarski bajki dobil je sv. Nikolaj v oblast vodo in br odo v je. „A Nikola [uze] vode i brodove." Vuk.: „Srps. nar. pjesme" II (1845); 3. „Padnalo mu vodi i brodovi, Mu padna'a gemii po more" itd. (Bolg.: Mladin. 27). Po tem takem namešča sv. Nikolaj tu pomorskega boga rimljanskega Neptuna ali grškega Pozejdona. Zato je sv. Nikolaj pomočnik in rešitelj na vodah . . Srbom in Bolgarom, pa tudi Rusom. (Afan. I.; 475). Srbski narod prisvajal je sv. Nikolaju nekdaj tudi tak posel, ki ga je opravljal po grško-rimljanski veri Karon (Charon): Pa besedi Ilija: Ta ustani Nikola, Da pravimo korabe [ladje], Da vozimo dušice S ovog' sveta na onaj. __Vuk: „Srps. nar. pj. I (1841); 134.') ') Prim. rusko narodno vero o sv. Mihalu (str. 134). O tem, kako hodi sv. Miklavž na »Miklavžev večer" (5. dec.) po Slovenskem od hiše do hiše itd., in od kod izhaja ta šega, razložili smo uže 1. 1885.; 153—155. Dobili smo kesneje izmed koroških Slovencev dodatek, ki nam kaže, da se strinja njihov običaj Miklavževski do malega z drugimi, ondi priobčenimi načini, a vendar s to posebnostjo, da spremlja pri njih Miklavža po več „parteljnov" ali „špic-parteljnov," Zap. v Lešah (v Rožu) K. Pečnik. Dvojnata tujka (»špic-partelj") pritrjuje še bolj našim prvotnim besedam, da svedoči tujka parkelj(-na)" od kod se je priklatil k nam ta »parkelj" ali »partelj".1) Sv. Lucija (13. decembra). Sv. Lucija je priprošnjica za očesne bolezni. — Kakeršni so [dvanajsteri] dnevi po sv. Luciji do božiča, lepi ali grdi, taki bodo po vrsti meseci vse [prihodnje] leto. (Zap. v Mot-niku g. Križnik). Dnevi od sv. Lucije do božiča kažejo, kakšni bodo prihodnji ,mesci'. (V Črnom. zap. g. Kupljen). — O tem je bilo uže govorjenje 1. 1885. na 169. str., a na 166—169- str. tudi o ,čudotvornem stolcu', ki ga treba na poseben način delati od sv. Lucije do božiča, da se vidijo ž njega pri pol-nočnici vse čarovnice onega kraja. Prim. tudi »belokranjsko" v »Slovanu" 1887; 285 (3). Zarad Čehov gl. Letop. 1886; 63. Nekateri Slovaki začenjajo tak stolček delati uže o sv. Andreju. (»B. K." 225). Da zamenjuje Lucija osedobi Čehoslovanom tudi Perahto, Perhto ali Berto (Pehtro, Pehtro babo ali Perto), čitaš ondi (103); kako opravlja ona pri Čehih, Slovakih, štaj. Slovencih in nekaterih Nemcih tudi Miklavžev posel, — pa ne vselej o Miklavževem, nego tudi na sv. večer, ali na večer pred svojim godom, oziroma od tega večera do božiča in o sv. 3 kraljih — pravili smo istega leta (1886.) na str. 103. in 104, kder smo tudi razložili, zakaj je štaj.-slovenska Lucija črna, strežnica njena pa bela, zlasti pa to, da „sv. Lucija" po češki bajki . . hodeč o božiču . . prede v jednomer. Prim tudi W. II., 165. Slovakom je na sv. Lucije tretji »in največji čarov-niški dan." Pravijo: Ako hočeš poznati čarovnice, počni na ') Namreč: iz nem. besede „Bartel" (Bartlein), ki je pa skrajšana iz ,,Spitzbartel" (Spitzbart = Bocksbart, kozja, uprav kozlovska brada), s kakeršno slikajo i vraga, ker se po nemški bajki izpreminja rad v kozla (W. H.; 36). Torej „špicpartelj" = kozjebradec. Ta ,,Bartel" ne sme po tem takem jednačiti se imenu „Barthel" (Bartholomaus, Jarnej, hrv. Bartol), dasi je „Bartholt" ali „Barthold" po Grimmu in Weigandu tudi kozje ime. Miklavžev večer in odberi vsak dan kako drugačno trsko, n. pr. prvi dan jelovo, drugi dan bukovo, tretji dan hrastovo itd. Zvečer pred sv. Lucijo napravi okoli sebe pred ognjiščem ris („koleso") ter pokladaj te trske na ogenj. Čim začno razga-rati se, mahoma se prikazujejo čarovnice skozi dimnik: nekatera na omelu, nekatera na lopati, nekatera na vilah, grabljah itd. Posedajo okoli ognja ter se grejejo, dokler gori ta ogenj; in tu jih spoznaš lahko vse, predno izginejo zopet istim potem. Na sv. Lucije dan zjutraj pa ne bi posodili Slovaki ognja iz hiše za ves svet; kajti ves ogenj bi potlej ugasnil v hiši, in Bog ve, kakšna nesreča bi se še zgodila. („Sbornik" 1870; 208—9). Na Lucijin večer („v luciovy večer") raztaplja svinec vsak Slovak, kateri hoče zvedeti svojo bodočnost, a drugi mu ga lije skozi ključevo luknjico itd. Deklice ponavljajo to vedeževanje posebe kakor zvečer pred sv. Andrejem. (Ondi). Zarad moravskih in moravsko-vlaških vraž o sv. Luciji prim. še „Letop." 1886; 67, a zarad štaj-slovenskih „ Črtice" 93. Sv. Tomaž (21. decembra). Tega dne biva pravi ,zimski solnčni kres'*), ki se ovršuje kakor ,letni' z različnim praznoverjem. Koroško slovenske: Kdor se tisti dan pred sv. Tomažem posti in moli zvečer, predno gre spat, sedem Očenašev, sedem Češčenasi Marij, — temu se sanja, kako se mu bode v prihodnje godilo; dekle vidi v sanjah svojega ženina, mladenič (,fantl) pa svojo nevesto. (Na Žili zap. g. Fr. Eller). — Če katera deklica na večer pred sv. Tomažem, (ko zvoni angeljsko češčenje), stoje na pragu hišnih ,dveri', moli šest Očenašev (ali pa tudi samo jeden Očenaš) ,zadnješči', pa ne reče „Amen"; ta vidi po noči v sanjah podobo .svojega ženina'. Vendar se mora poprej ves dan postiti, in še le potem, ko se prikažejo zvezde na nebu, nekaj kruha in vode použiti. Tako je storiti ob isti dobi tudi mladeniču, kateri hoče zvedeti za svojo nevesto. Večer pred sv Tomažem in pred Kresom sta najimenitnejša večera v vsem letu; tedaj imajo čarovnice največjo moč. (V Rožu zap. K. Pečnik). Črevelj mečejo slovenske deklice po Koroškem na večer pred sv. Tomažem tako in s tistim namenom kakor na večer „ pred Kresom. (Letop. 1886; 79). Češke dekline (okoli Mlade Boleslave) lijejo svinec, kakor pri nas na sv. večer; nekatere si pa zapisujejo imena pri- ') Winter-Sonnenwende (Solstitium): najkrači dan, najdaljša noč. ljubljenih dečkov na listke, ki jih devajo zvečer v kako knjigo,1) a knjigo sebi pod vzglavje, misleč, da se jim prikaže priljubljenec v snu. (P. u. p.). — Nekod pa mislijo, da če gre radovedno dekle na .Tomažev' večer o polnoči z gorečo svečo pred ogledalo. — ugleda v njem namenjenega ji ženiha. Smešna neprilika se je pri takem praznoverskem poslu 1. 1883. pripetila neki kuharici češki na Dunaju. Toliko da je bila v gospodinjino prazno sobo stopila z gorečo svečo pred veliko ogledalo, polije jo hudomušna dekla skrivaj po plečih z mrzlo vodo. Kuharica, ki je mislila, da je to storil kakšen duh, prestraši se tako, da ji pade sveča iz roke pod zagrinjalo, ki se po nesreči vname in zgori. Huda gospodinja jo zato ovadi kazenskemu sodišču. Uboga kuharica mora na pravico in plačati tri srebrnike globe, ki bi jih pa bila vemda plačala jako rada, da je utegnila vsaj videti svojega namenjenca podobo v zrcalu. Spomina vreden je pa njen ,duhuviti' odgovor na sodnikovo vprašanje, kaj si je pa vendar mislila tedaj, ko je začutila mrzlo vodo na plečih. — .Mislila sem si, odreže se, da dobim drugo leto za moža . . kakega napajača („Wasserer"), t j. človeka, kateri prinaša Dunajskim izvoščikom vode za konje, ki jih napaja ž njo in jim snaži tudi kola. („Weltbl." 1. štev. leta 1884). Poslednjo vražo nahajamo sem pa tam tudi na Morav-skem, koder mečejo zvedljive deklice (kakor koroško-slovenske in z istim namenom) črevelj z nogo v nic t. j. preko glave nazaj proti vratom. (Vladislav blizu Trebiča. P. u. p.). Nemci po dolenji Avstriji ponavljajo zvečer ali ponoči pred sv. Tomažem skoraj vse praznoverske običaje „sv. večera" in „starega leta" (Silvesterabend), posebno radi pa stopajo dečki in deklice, a največ le-te, z levo nogo postelji na jedno zadnjo nogo. To zovejo „Bettstaffeltreten" (stopanje na posteljišče). Vsaka (ali vsak) pritisne namreč z nogo po trikrat jedno izmed zadnjih nog posteljnih, govoreč: ,,Bettstaffel,2) i tritt di, Heiliger Thornas, i bitt di, Lass ma erschein'n Den Liebsten (die Liebste) mein." To je: Posteljišče, stopam na te, — sv. Tomaž prosim te, da mi se prikaže [nocoj] — ljub'ca moja (ljubček moj). ') Izprva rabila jim je v ta namen najbrže molitvena knjižica, osedobi jim pa rabi katera koli. 2) „Bettspond" (ki znači isto) pravijo nemSke deklice na gorenjem Harcu, moleč tako molitvico zvečer pred sv. Andrejem, potem ko se zapre vsaka neoblečena v svojo sobico. (Dun. ,.Neuigk.-WIt.-Bl." br. 270, 1. 1889). Dečki pravijo tudi: ,.Zeig mir glei Mein kunftig' Wei." T. j.: Pokaži mi jo mahoma, katera mi je namenjena. Ako stopi človek potlej z 1 e v o nogo na postelj ter leže z glavo v znožje, mislijo, da se prikaže deklici ljubček, a dečku ljubica v snu, itd. (Oesterr.-ung. Mon. in W. u. B. 1888 NOe. II.; 213). Po nemškem Hebskem (na Češkem) hodi to noč Holda („Holle") t. j. Pehtra-baba, ki jo spremlja krdelo spak; ona pa gleda, predejo li v kaki hiši. Kedar ugleda katero deklo pri kolovratu, reče svoji družini, naj jo našeškajo s šibami. (Grohm. „Abrgl." 1). Ondod in drugod mečejo nemške dekline tudi ,črevelj' preko glave nazaj tako, kakor koroške in mo-ravske. („Festkal" 1864; 544). Tomaževo seza uže v dobo dvajseterih noči. Kar se komu sanja poprejšno noč, to se res zgodi; vse je pa nesrečno, kar se ta dan narodi. W. II.; 84). Po severo-nemški vraži naj se na Tomaževo niti ne kolje. (M. Busch 97). Sv. Stepan ali Štefan, Štefanovo ali Štefanje (26. decembra). Ta svetnik je mnogim kranjskim Slovencem živinski pomočnik. V Mengišu na Gorenjskem nosijo morda še — vsaj pred kakimi 22 leti nosili so še na sv. Štefana god lesene, v Gorenji vasi pri Gori (Zarz) pa voščene konjičke, kravice in voličke v cerkev na oltar — sv. Štefanu na dar. (P. u. p.). Nekod kmetje kupujejo pred sv. Štefana cerkvami voščenih živinskih podob, ki jih nosijo o darovanju okoli oltarja ter devajo potlej s kakim darovanim novcem vred na-nj. Nekateri darujejo ovsa, ki ga sipljejo kar na oltar. Po nekaterih krajih zarezujejo konjem po zarezico v ,nebo' ter v tiraj o v ranico posvečene soli. (Fr. Hubad pri Šum. „Slovenen" 97). Na sv. Štefana dan blagoslavlja ali posvečuje se v cerkvi sol. Ko jo prinesel domov, denejo je malo med drugo, posole domači živini; drugo pa shranijo. (V Motniku zap. g Križnik). Ista šega nahaja se tudi med štaj. Slovenci, ki si je pa devajo potem v oboje uho; nekateri i med denar in v shrambo za jedi. („Črtice" 233). Na Štefanje vlivajo štaj. Slovenci blagoslovljeno vodo tudi v izvirke, da ne bi usahnili, pa i polja škrope ž njo, da bi bolje rodila (ondi 231). Vrsenčani1) pravijo: Sol posvečena ,na sv. Štefan' in treh mož' (sv. 3 kraljev) voda naj se poseje in poškropi po polju, — pa takemu polju ne bo škodovalo nobeno hudo vreme. (Zap. vg. A. Gabršček.)2) Cehom je sv. Stepan konjski pomočnik. Na Štefanje dele po nekaterih čeških vaseh zlasti konjarjem in kočijažem podkove" ali „podkovice" t. j. nekakega peciva, ki je podobno podkovam. V Sadski hodijo češka deca ta dan od hiše do hiše koledovat, popevaje: Koleda koleda, Štepane! itd.8) (Festkal. 1864; 596 ) Tako tudi v Trebiču in po okolici na Moravskem. (P. u. P.). Poljaki (zlasti po Krakovskem) dajo ta dan ovsa posvečevati v cerkvi. Kedar duhovnik, hodeč po sredi cerkve kropi ljudi in oves s posvečeno vodo, obsiplje ga ljudstvo z ovsem — po sedanji cerkveni razlagi v spomin, da je bil sv. Stepan kamenovan. (Kolb. „Lud" V; 197.) Isti običaj nahajaš tudi pri Rusinih („B. Kal." 47). Szujski (37) misli celo, da so ga Poljaki pobrali od njih; po ,našem', zajemala sta pa oba naroda iz istega vira — poganskega. Kakor prisvajajo Nemci v svojih narodnih bajkah belega konja sv. Nikolaju, tako i sv. Štefanu,1) dasi legenda povse molči o tem, da bi bil ta ali pa dni svetnik jezdaril kedaj kakega konja — bodi si belca ali pa vranca. — Nekdaj so Nemci sv. Štefana praznik zvali veliki konjski dan („groszer Pferds-tag") ter dajali konjem posvečenega ovsa in sena. Švedi praznujejo ta dan s pretekanjem na konjih; gl. „B. Kal." 47. Po Švabskem in ob dolenji Reni zove ga ljudstvo še dandanes na kratko ,konjski dan', zdaj zato, ker jezdarijo ondot konje tako, kakor drugot o Duhovem — tudi pretekaje se — od kraja do kraja. Mislijo, da ne more potlej konjem naškoditi ni čara niti živinska kuga. ,Puščali' so jim tudi Nemci nekdaj tega dne ter nabijali konjske podkove na konjake kot bajila zoper čare itd. (M. Busch 32: prim. tudi W. II, str. 66). Navada sama na sebi, tega dne jezdariti konje („Schimmelreiten") ohranila se je tudi v kraju „Murstetten" v dolenji Avstriji. („Osterr.-ung. Mon." 1888, NO. II; 217.) 0 Vršno med Kobaridom in Tolminom. A. G. 2) Zanimljivo ,zgodbo', s katero podpirajo to vražo, kanimo priobčiti o drugi priliki. I. N. 3) Ta pesmica nima v sebi ničesar praznoverskega. Beseda „ko-leda" znači v nji božični dar (drugače tudi novoletni dar). 4) Dr. Blochwitz: Jllustr. Welt" 1885; str. 220. Modruje se, da je bil konj starim Slovencem solnčnega boga znak; da je Štefanje o zimskem solnčnem kresu („zim-skem solncevratu"), in da je imel tudi Svetovit belega konja, celo „300" belih konj (D. Trstenjak: „Sloven. Glasn." 1860; II, str. 143), da je torej sv. Stepan stopil na Svetovitovo ali pa . . Velesovo mesto itd. („B. Kal." 46—47). Ker je pa poganskim Slovanom Veles bil „živinski bog" sploh (a ne samo „konjski bog"), ter so preverjeni Slovani, zlasti Rusi, Velesovo češčenje prenesli na sv. ,Vlasija' ali Blaža1) in na sv. Jurija (Letop. 1888; 146)2), a veri v sv. Stepana, samo „konjskega zaščitnika", ni med Rusi t. j. Velikorusi ni sledu ni tiru;3) dalje, ker odlikuje sv. Stepana z belim konjem samo germanska bajka, in je po njeni svedočbi na belcu jez-daril i Vodan, ki začenja kot ponočni ali „divji lovec" rogoviliti baš o Štefanju t. j. božiču, početkom „dvanajsterih nočij" (Letop. 1885; 150): zato sodimo po svoji pusti pameti tako, da so se nekateri Slovani vere v sv. Štefana, živinskega pomočnika, navzeli po germanskem vplivu. Prvotnega konjskega pomočnika prekrstili so pa samostojno v „živinskega", bodi si, da so se ondaj spominjali še svojega starega »živinskega boga" (Velesa), bodi si, da jih je sčasoma preučila domača potreba, ker so — kakor še dandanes po mnogih krajih — redili menda več v druge živine nego konj. Slovenci priporočajo osedobi sv. Štefanu same konje pa goveda.4) Sv. Janez (Ivan) evang., ,,Sentjanžev dan". (27. dec.) Da pravijo Slovenci, dasi ne povsod, tudi temu svetniku (kakor sv. Ivanu krstn.) uže zdavna „Šentjanž", t. j. Sveti Janž, dokazuje beseda „šentjanževec" ali »šentjanževica",6) ki je znana še zdaj menda večini Slovencev. Tako se zove ono vino, katero so začeli kristijani piti sv. Janezu evang. (Šentjanžu) na čast, in to izprva „navadno vino", potlej pa i blagoslovljeno, ki se je na Šentjanžev dan blagoslavljalo po cerkvah. To se godi še dandanes po mnogih, tudi slovenskih krajih. 1) Tudi nekateri Beli Kranjci. (Letop. 1888; 188.) 2) Nekod priporočajo tudi slovenski pastirji po Kranjskem živino sv. Juriju ter mu dajo na Jurjevo tudi milostinje zato, da bi jim obranil živino volkom. (L. Ilic 1846; 144.) s) To se tiče tudi Srbo-Hrvatov. ,Slavonci priporočajo sedaj vso živino sv. Antonu. (Ilic ondi.) Prim. Letop. 1888; 185. 4) Pravil nam je neki Slovenec 1. 1889., da je še pred kakimi 20 leti videl sam, kako so kmetski ljudje pri njegovem očetu v Mengišu kupovali same_ lesene konjičke, kravice in voličke — v znani namen (darovanje sv. Štefanu). 6) „Janževec" pravijo štaj. Slovenci med Muro in Dravo. Štajerski Slovenci nosijo tega dne skoraj še povsod (v Konjicah, okoli Maribora, v Ptuju, v Ljutomeru, v ,Ivanj-kovcih v Ljutomerskih goricah' itd.) po sklemco vina v cerkev k blagoslovu; tako i nekateri kranjski (v Novem dvoru1) pri Radečah ali Ratečah na Dolenjskem, v Vipavi na Notranjskem, v Kamniku na Gorenjskem; p. u. p.); koroški Slovenci pa vsaj v Rožu. (Zap. K. Pečnik). Po blagoslovu mora vsak nekoliko tega vina popiti na tešče; a drugo shranijo . . za bolezen. Tako zlasti v Konjicah. Okoli Konjic vlijejo pa tudi v vsak sod nekoliko kapljic „šentjanževca", misleč, da bode potlej blagoslovljeno vse vino. (P. u. p.)2) — Ista šega je tudi v Novem dvoru in v Vipavi; lahko pa, da še v nekaterem drugem kraju na Kranjskem in Koroškem. Večinoma pijo pa Slovenci dandanes šentjanževec t. j. poslednjo sklenico ali kupico ne blagoslovljenega vina pri ločitvi ali odhodu na pot, a zlasti na razhodu iz vesele druščine vinopivske — kmetje (posebno stari) najbolj po krčmah. (P. u. p.: okoli Novega mesta, na Krškem, v Novem dvoru, v Velikih Laščah, v Ambrusu pri Žužemberku, v Ribnici, Zati-čini, okoli Ljubljane, Tržiča, Kranja, v Proseku in drugot po okolici Tržaški). Mogoče pa, da je ta stara šega v katerem izmed teh krajev opešala v zadnji dobi. Isto tako pije se „šentjanževica" — a vendar manj nego za mojih mladih let — tudi med Belimi Kranjci v Metliki in po njeni okolici na razhodu veseljakov in vinskih kupcev na sejmih.3) (Zap. brat Anton.) Jaz sem imel priliko to staro šego viditi nekdaj največkrat v domači gostilnici pri kmetih iz Metliške okolice. Pili so pa šentjanževico po navadi ,na razhodu' stoprav ondaj, kedar so ,ga' imeli uže vsi malo preveč . . „pod klobukom". V ta namen natakalo se je boljega ali najboljega vina.1) V Podzemeljski župniji pijo Beli Kranjci „v čast Šentjanža" zadnjo kupico vina, predno se razidejo „prosci" (snu-bači) vsak na svoj dom. (Letop. 1889; 70 — brez uzroka.) Nekateri Dolenjci hodijo — namesto 27. dec. — uže na božič šentjanževca pit v svoje hrame.6) („Dom in Sv." 1890; str. 14.) ») Weixel- ali Weichselstein. 3) Pogrešamo te praznoverske „misli" v „Crticah" 58. — Okoli Konjic „ga" hodijo ,na Šentjanžev dan' tudi v kleti po vinogradih „krstit" in pit. (P. u. p.) . , „ 3) Tudi Kočevarjev: („An Johannessegen ist alles gelegen ). 4) V Cirknu (na Goriškem) in po okolici pravijo izvrstnemu vinu še zdaj šentjanževec: „to je pravi šentjanževec"; a zabili so ondot povse popisano šego. Na Krasu pa ne slišiš zdaj niti imena šentjanževec" ali „šentjanževica". (P. u. p.) . 6) Hram: belokr. h is (lesena klet, holzerner Wemkeller); štaj. Slovencem je pa hram — hiša. Pri sv. Tomažu na dolenjem (slovenskem) Štajerskem pijo zakonski ljudje malo pred smrtjo [t. j. predno se ločijo s tega sveta — pred odhodom na dni svet] še nekoliko [blagoslovljenega] šentjanževca. Prim. „Črtice" 58. Kakor mnogi Slovenci, tako so nekdaj tudi Cehi dajali. . ter dajo nekod najbrže še dandanašnji vina blagoslavljati 27. dec. zato, da bi bilo koristno („prospešne") ljudem in živini. Napijali so se tega vina posebno pred odhodom na pot in pri kaki spravi („smireni se"). „B. Kal." 57; Festkal. 1864; 598. Na Krakovskem pošiljajo istega dne in z istim namenom i Poljaki vina v cerkev, pa samo iz graščin, zato ker narod ondot ne pije vina. (Kolbg. V. 1871; 227 — brez uzroka temu blagoslovu.1) Ta običaj in ž njim vred še več vraž nahajamo tudi med Nemci. Nekod nosi nemški gospodar 27. dec. k blagoslovu samo črnega vina (ki mu Nemci pravijo rdeče vino, „rother Wein"), da ga pije potlej doma vsa družina po vrsti iz iste kupice, ter ga tudi dobi najmanjše dete v zibeli; po nekoliko ga pa vlivajo v vinske sode, misleč, da se dno vino, kateremu se prilije le nekoliko kapljic tega (blagoslovljenega) vina ali šentjanževca,2) — ne pokvari nikdar, in da odvrača le-ta od drugega vina vsako čaro. Kdor pije tega vina na Šentjanžev dan, temu se po nemški vraži vse leto ni bati nikakega zaužitega otrova (strupa), nikake čare, niti strele. Šentjanževca zauživajo Nemci tudi pri ločitvi ali pred odhodom na pot zato, da bi človeka občuval vsake nezgode ter ga krepčal na potu. Pri tem izlije priprost Bavarec iz kupice nekoliko kapljic na tla, in to v nfc t. j. čez glavo nazaj (W. II; str. 133). Ondi čitaš, da pijeta po Nemškem šentjanževec tudi ženih pa nevesta pri poroki, potem ko ga duhovnik blagoslovi ter jima poda. Po nekaterih dolenje-avstr. krajih daje se šentjanževec, ki ga prinašajo ljudje v cerkev sabo v nališpanih sklenicah, po poroki pri darovanju tudi svatom. („Osterr.-ung. Monarchie in Wort u. Bild" 1888, N. O. II; 228.) Tako i po gorenjem Štajerskem, koder nazdravljajo ženihu in nevesti po poroki še v cerkvi za duhovnikom vsi svatje z velikimi polnimi skle-nicami, ki jih morajo izpiti vselej povse. („Gartenl." Beri. 1882; str. 158.) Nekateri učenjaki razlagajo ta običaj ,s kupico strupa', ki ga je po znani legendi sv. Janez evang. izpil brez ikakega kvara. Mislilo se je tudi uže na svatbo v Kani galilejski. 4) Med samo gospodo poljsko nahajaš tudi ta običaj, da pravijo, predno izpijo v kaki veseli druščini zadnjo čašo vina: „Kochajmy sie" (ljubimo se)! P. u. p. 2) Johannessegen, Johanneswein, Johannestrunk, po starem tudi „Johannisminne" itd. Je pa več dragih učenjakov, ki trdijo, da izhaja ta običaj uprav iz poganske dobe. Med temi je tudi naš Fr. Hubad.1) Glede te trditve strinjajo se tudi Grim. „D. Myth." 4. izd. 48, Zingerle („ Johannissegen u. Gertrudenminne": Akad. d. Wiss., Sitz. Ber. d. phil.-hist. Cl. 1852, zvez. 40, 194; W. II, str. 133), Hanuš „B. Kal." 1860, 57; Reinsb.-Diir. „Festkal. aus Bohm." 1864, 598; J. Lippert: „Christenthum" itd. 1882, 679; Sepp: Heidenthum itd. III, 189. i. dr. Tudi po naših mislih bil je sedanji šentjanževec v poganski dobi pitna daritev. Pred pitjem izlil je namreč človek vselej nekoliko vina iz posode na tla — dotičnemu maliku v dar. Na to meri dna šega bavarska; samo da izlivajo priprosti Bavarci pred odhodom na pot — zdaj poslednje kapljice na tla, in to v nic.2) Zato se Luitprandove besede (hist. Ott. 12): »diaboli in amorem vinum bibere"3) razlagajo tako, da znači „diabolus" v tem izreku kakega poganskega boga ali malika. (Grim. „D. Myth " 4. izd. I; 49 in 51); a Zingerle dokazuje, da je bil dni malik poganskim Nemcem Fr6 t. j. staroskandinavski Frej ali Frejr (Freyr), ,po njegovem' bivši bog »ljubezni in plodo-vitosti". Tega malika je za krščanske dobe (s cerkveno pri-pomočjo) zamenil sv. Janez evang. — kakor menijo nekateri s Seppom vred — zato, ker ni bilo temu svetniku naškodilo otrovano vino v čaši; — po Zingerleju pa zato, ker je bil sv. Janez evang. ,kot apostol ljubezni in mira' (po teh lastnostih) Frejru jako podoben.4) Ker vemo zdaj, da je bil Frejr posebno bog plodovitosti ali rodnosti (tudi v zakonu), uganemo lahko sami, zakaj pijd Nemci šentjanževec zlasti o poroki/') Po drugih svedočbah napijali so Staroskandinavci v spomin Odinu, Toru (Thor) in Freju („B. Kal." 57), po Seppu II, 340 pa s Torovo svetovno čašo, polno ječmenovca (Gerstensaft), Odinu, Frejru in Njordru zarad dobre letine in mira. Alemani pili so še malikom v spomin (»tranken Gotter-minne"). Namesto tega pilo se je pozneje t. j. v krščanski i) Iz tega razloga: „da auch die Slaven wie die Germanen das Minnetrinken kannten, auch beijhnen Libationen u. Trinken einen Be-standtheil der Opfer bildeten. (Šum. „Slovenen", 97.) а) Panzer „Beitrage" (Zing. 183). 3) T. j. „des Teufels Minne trinken". Po Grimmu „minne" izprva: memoria (spomin n. pr. piti komu v spomin); pozneje so pa Nemci besedo „minne" latinili z „amor" (ljubav, ljubezen). 4) Po drugih knjigah čitamo, da je bil Frejr solnCni bog (Simrock: „Handb. d. deutsch. Myth." 6. izd. 1887; 184); uprav bog solnčnega sija, plodovitosti (tudi v zakonu) in mira ali sprave (W. II; str. 23); po Minck-vvitzu pa samo bog plodovitosti („Illustr. Taschemv d. Myth. aller Volk." Leipz 1878; 215.) б) Zarad drugih uzrokov glej pri Zing. 193, pri Seppu II; 340 i. d. dobi v čast Kristu, Mariji, sv. Stepanu,1) sv. Jedrti ali Jeri,2) sv. Mihelu3) in sv. Martinu; a še dandanes pije se šent-janževec sv. Janezu evang. v čast. (Sepp II. 341) Po nemški legendi VI. veka ukazal je bil papež Pelagij, naj se blagoslavlja vino na „Šentjanžev dan". (Zing. 192.)1) Pili so pa Nemci nekdaj šentjanževec tudi sv. Janezu ali Ivanu krstniku na čast, torej ne samo o zimskem, nego tudi o letnem solnčnem kresu. Po Zing. (180) meri oboje na solnčnega boga Frejra, ker sta se oba narodna svetka praznovala Frejru na čast. Srbi pijo vino „za slave Božje", ali v slavo Božjo, v prelepo slavo Božjo itd. „Pismo6) u dobri i u bolji čas, a sad cemo u prelijepu slavu Božju". (Vuk. „Kovč." 1849; 119.) „Ko pije vino za slave Božje, Pomoz' mu Bože i slavo Božja !;l (Ondi.) Tako napijajo Srbi posebno slaveč „krsno (krstno) ime".6) Srbske narodne pesmi prisvajajo ta narodni običaj celo svetnikom, rekši, da prihajajo o taki priliki ,slave slavit' na ta svet in napijat samemu Kristu („Ristu"): „U Pavlovu, svetom namastiru,7) Postavljeni od zlata stolovi, Svi se sveči redom posadili. Slavu diže Svetitelj Nikola, I napija u slavu Ristovu . . . (Vuk: „Srps. n. pj." II. 1845, br. 22; str. 110). Primeri v Petranovicevi zbirki (,u Biogradu' 1867) na str. 21. inačico, po kateri se med svetniki slava slavi celo v ne esih. „ Slavi slavu sveti Arandjele, Slavi slavu svetoga Jovana. Sastali se božji pravednici Pa im služi vino i rakiju".8) >) Zing. 207 (4. op.). '-) Zing. 217—229, in to v srednjem veku. s) „In amorem sancti Michaelis" (po naše: sv. Mihelu na čast) pil je, pravijo, češki vojvoda sv. Venceslav 1. 939. na poslednjih gostjah pri bratu Boleslavu dan ali dva pred sv. Mihelom. (Prim. „B. Kal" 58 in 215.) J) Misliti nam je menda na Pelagija I. (555 —560). Vara se pa W. (II, 133) sodeč, da se ne blagoslavlja šentjanževec drugot nego po Nemškem, zato ker „misale romanum" nima nikakega besedila v sebi; kajti nahaja se često po „ritualih" in posebnih zbirkah. (Zing. 177.) V poprejšnjih časih je mašnik vernikom izpred oltarja dajal piti blagoslovljenega vina govoreč: „Bibe amorem Sti. Joannis in nomine patris" etc. Ondi 178. s) Pili smo. •) Vuk. „rječn." 306; prim. v „Letop." 1877, 210 Hubadov spis: „Slava pri Srbih". ') Manastiru (samostanu). 8) Izprva pilo se je „o slavi" samo vino; uže zdavna pijo pa mnogi Srbi tudi ,rakijo' t. j. žgano vino. Prim. tudi Vuk. „rječn." n. n. m. Tudi to meri brez dvojbe na nekdanjo pogansko daritev, da postavljajo Srbi dan pred slavo doma svetniku na mizo darov: veliko pogačo z znamenjem: „poskura",1) koljivo, po dve sveči in nekoliko vina; isto tako pošiljajo drugi dan za-rana takih jedil .. in rdečega vina tudi v cerkev, dasi tega z drugim namenom nego Slovenci i. dr. (Gl. „Letop." 1877; str. 212 in 213.) Serbi - Lužičani imenovali so nekdaj dno pivo, katero je krčmar pivcem Jnamesto vina) dajal pri odhodu — naravnost, „svjaty Jan" = Šentjanž. („B. Kal " 58.) — Litovci izlivajo pa še dandanes pred vsakim pitjem malo domačega piva (Alaus) ,na zemljo' v čast boginji zemlje, po imenu Zemenyle. („B. Kal." 57.) Razvidno je po vsem tem, da izhaja sedanji „šentjan-ževec" res iz poganske dobe, in daje dobil v kr šč anski po znanem modrem vodilu — le krščansko lice, — po sv. Janezu evang. (Šentjanžu) pa ime, zato ker se je pil za krščanske dobe ter se pije njemu na čast, četudi mnogi, ki šentjanževec pijo, — tega ne vedo. Tepežni ali nedolžnih otročičev dan (28. dec.) Glej „Letopis" 1887; str. 145—151. II. Usodna znamenja. a) Prirodna po podnebnih pojavih: zvezdah (nepretnicnicah in premicnicah ali „planetih", repaticah, rimski cesti, solncu, mesecu in mavrici). V Babilonu z ,nebotičnega' stolpa Belovega gledali so ter premišljevali Belovi duhovniki ponoči svetle zvezde na nebu, ugibaje po njih, kako usodo so komu namenili bogovi. — Pod milim, vedno jasnim nebom živeli so pastirski narodi po kal-dejski deželi s čredami noč in dan ter imeli priliko paziti, kako zvezde vzhajajo in zahajajo. Ondi, v zibeli človečji, spri-jemalo se je znanstvo s praznoverjem in z vražo. Uže prerok Izaija (47, 13) pikal je Kaldejce zarad njihovega prerokovanja po zvezdah. Kedar se je narodilo kako dete, „čitali so v zvezdah", t. j. tolmačili in prerokovali so mu njihovi zvezdo-gledi usodo ali bodočnost po takozvani „konstelaciji", ali po ') Iz gršk. -pokopa (prostora), hostija. zvezdnem stanu, ki so ga določevali sami na poseben način. To pa spada v „astrologijo" ali z ve d ar s t vo, ki se je z zvezdoznanstvom (astronomijo) vred s časom po Kaldejcih, posrednje ali pa neposrednje po Egipčanih i. dr. zatrosilo i med druge narode — tudi indoevropske. Celo do rojstva francoskega kralja Ludovika XIV. (5. septembra 1638) imel je vsak kralj svojega zvezdarja (astrologa), zato da je prerokoval vsakemu novorojenemu detetu kraljevemu . . bodočnost po zvezdah.1) — Uže davno verovali so po vseh jutrovih deželah, da nastane na nebu nova zvezda vselej, kedar se narodi kakšen človek.2) Ta vera prijela se je tudi vseh Slovencev, ter med njimi pomnožila z novimi dodatki. „Vsak človek — pravijo — ima svojo zvezdo, ki se utrne, kedar človek umre." Zato vele preprosti ljudje, kedar se utrne („usekne" ali „podere") katera zvezda na nebu: „Duša se je ločila s tega sveta" ali: „nekdo je umrl". Svarili smo se nekdaj Metliška deca: „Ne smeš ugibati, katera zvezda je tvoja; da jo ,vgoniš' (uganeš), valje bi bil mrtev". Drugod pravijo: „Zvezde se ne smejo šteti, ni kazati s prstom; kajti ako bi ,zadel' kdo ponevedoma svojo, umreti bi mu bilo pri tej priči". (P. u. p.: Kamnik, Preddvor, Vipava, Kras, Stari trg na Notranjskem, Kropa; Žeče pri Konjicah, Dolič pri Ptuju, Pragarsko, Ivanjkovci itd. itd ). — Ista vera je tudi med koroškimi Slovenci v Rožu s tem dodatkom: „Kedar se kdo porodi, nastane nova zvezda. (Zap. K. Pečnik.) Zarad štaj. Slovencev glej tudi v ..Črticah" str. 258; zarad goriških pa „Arkiv za jugoslav. pov." 1854: 284: „Kedar se zvezda usekne, en človek umrje". Vse te „narodne vere" ali vraže čuješ — nekod s kakim dodatkom iz .domače torbe' pomnožene ali pa skrajšane — lahko tudi med preprostim ljudstvom hrvatskim,3) češkim,4) poljskim,6) francoskim,6) nemškim7) in po Ameriki, zlasti po Kaliforniji,8) koder živi mnogo prvotnih (a preverjenih) prebivalcev indijanskih. ') Prim. R. Falb: „Sterne und Menschen". Na Dunaju 1882; 9 in 11—17. 2) Ondi 24. 3) „Ark." 1863; 227 in 244. Isto vero nahajaš tudi v Slavoniji, n. pr. v Brodu (p. u. p.). 4) Grohm. 31 (164). 6) Kolbg. VE, cz. 3. str. 31. 6) „Mon enfant, un mortel expire, son etoile tomb a 1'instant". (Beranger). ') W. Wuttke II; str. 183. 8) ..Californ. Erzahlng." von Bret Harte. Ubersetzt von W. Lange. Leipz. (brez letnice); str. 41. Ker ima pa vsak človek svojo zvezdo, (ki „pade" o njegovi smrti z neba), izračunali so praznoverci češki jako duhovito, koliko zvezd je na nebu, namreč: toliko, kolikor ljudi na svetu.'1) Moravci pravijo o taki priliki, kedar „pade" zvezda z neba: „Dušička zpadla". (P. u. p.) Slovak veruje samo toliko, da ima vsak človek ,svojo luč', ki se zasveti na nebu, kedar se človek narodi. (P. u. p.). Pa ni ga pravila brez izimka Nekateri Srbi pravijo: „Kad zvijezda poleti preko neba, to je sužanj (sužnik) oslo bodio se tavnice".2) N. Beg. 1887; 187. — Nekateri Slovenci (goriški) mislijo, da se takrat ,nebo odpira'. („Ark." 1. c.). Tudi Malorusi (Rusini) verujejo, da padajo zvezde z neba, a ne znajo navedenega praznoverskega vzroka. (P. u. p.; prim. tudi „Uber Land u. Meer" 1882; str. 110.) Po češki narodni veri ali vraži imajo tudi vse živali skupaj jedno zvezdo: ,,jasno (svetlo) „Danico". (Ččm. 1855; 181.) A po gostem stavi vraža vražo na laž Druga vraža češka veli namreč: „Kdor si misli o kaki zvezdi: Ta zvezda je moja, ne more umreti dotle, dokler si to misli." („Kvety" 1847; Ččm. 1853; 491.) Tudi nekateri Poljaki imajo to vero, da ima vsak človek svojo zvezdo za tovarišico, ki mu jo je ,previdnost' (,,0patrz-nošd") obesila v oblake'. Kedar se godi človeku jako zlo, pravijo, da se je rodil pod nesrečno zvezdo; a kedar se utrne zvezda,3) pravijo, da je nekdo umrl, ali pa, da kdo umre. (Kolbg. ,,Lud" XVII, 2. cz. 71.) Nekateri Slovenci pravijo, da so zvezde Solnčevi otroci. (Krek: „Trad. Lit." 73.) Krščanski vpliv zna se pa slovenski vraži, ki pravi, da prižigajo vsak večer angelji nepreštete zvezde na nebu, da upišejo vsakemu novorojencu novo zvezdo, za vsakega mrliča pa da ugašajo po jedno, ki pade potlej na tla. (Fr. Hubad pri Šum. 85) Kot jajce jajcu podobna je ti veri hrvatska v Ivanic-gradu. (, Ark." 1863; 227.) — Po nemški (pa menda ne domači veri) ima vsaka zvezda svojega angelja, ki ji odkaže mesto, kamor se naj upoti. (Grim. „D. M." II.4; 602.) Kolikor toliko navskriž so si z našimi in drugimi zgoraj naštetimi vražami tudi naslednje: Češka. Kdor kaže ,na zvezde' s prstom, temu prst odpade ali mu pa zvezda pade v oko, da mu je oslepeti. (Čč m. 1855; 181.) ') Grohm. 31 (164). 2) „Tamnice", slovenski: ,temnic' 'ječe). a) Uprav: „Kiedy meteor šwiecac.y spada z powietrza ku ziemi". Isto vražo nahajamo tudi med severnimi Nemci. (Kuhn: „NDS." 1848; 458) Avstrijski planinci pa pravijo: Kedar se zvezda utrne, tedaj umre kakšen človek v smrtnih grehih. (M. Busch 251.) Tudi v tej vraži vidimo drobet krščanskega vpliva. Staro pogansko usodo nam pa predočuje litovska vera, da je vsaka zvezda konec niti, ki jo sprede na nebu Verpeja (predica, jedna izmed litovskih Rojenic), kedar se kakšen človek rodi; čim pa človek umre, utrga se njegova nit, a zvezda mu pade z neba. (Narbut 1, 71; prim. Grim. „D. M." II2, 685 ali „B. Kal." 206.) Poljska vraža pa veli: „Kedar se zvezda pokaže mesecu blizu rogov, znači to kakega velikega vladarja smrt. (Kolbg. XVII; 70.) Ona vraža, ki velja mnogim Slovencem in drugim Jugoslovanom, kedar se „nebo odpre",1) velja nekaterim tedaj, kedar se zvezda utrne t. j.: „česar si kdo ondaj zaželi, to se resnično zgodi'".2) Isto veruje tudi Serb-Lužičan,3) pa i Nemec.4) Kako večkrat vraža vražo stavi na laž, razvidno je tudi iz tega: Če vidi kdo zvezdo blizu meseca, umre (po češki vraži) skoraj on sam ali pa kdo izmed rodovine njegove.6) moravska pa uči tako: Kedar se nahaja poleg meseca svetla zvezda, umre kakšen kralj.6) Tako navskrižje vidiš tudi v teh treh nemških: 1. Kamor se zvezda utrne, tam ni sreče. 2. Kamor se zvezda podere z neba, ondi je skrit kakšen zaklad . . ,7) 3. Na katero mer ali stran pade zvezdni utrinek, na dno stran umre velik (imeniten) mož.8) Poslednja nam očito kaže zvezdno vplivanje na človečjo usodo. Ni pa težko dokazati, da vplivajo zvezde tudi na — kurjo usodo; kajti črno na belem čitam v neki nemški knjigi: Ako se ponoči pred novim letom leskeče na nebu obilo zvezd, bodo kure tudi nesle obilo. (V vzhod. Prusiji. \V. II; str. 183.) A kdo bi si mislil, da je astrologija . . oživela na novo?! „Pred kratkim" — tako smo čitali v nekem slovenskem listu z dne 17. marca 1890 pod napisom: prerokovanje za leto 1890 — izdal je odličen anglešk učenjak knjigo, v kateri na podlagi znanstvene9) metode skuša dokazati, da ima kon-stelacija zvezd ,v resnici' vpliv na usodo ljudij. Najnovejše na 1) Letop. 1885; 164—166. 2) Prim. „Lj. Zvon" 1888; str. 390. 3) Veckenst. 478 (23). 4) Grimm. „D. M." II4; 602. (Tobler 408b.) 5) Ččm. 1856 III; 66. 6) ,.Hvezda" 1863 ; 62. Prim. zgoraj „poljsko vražo". 0 Grohm. 31 (171) in 32 (174). 8) ondi 31 (170). 9) ?! ? tem polji je ob jednem v Londonu in v Novem Yorku objavljeno delo angleškega astronoma, katero za 1890. 1. napoveduje jako važne dogodke ' . . . Naposled čudi se isti list, da je slučaj že potrdil jedno prerokovanje omenjenega astrologa. V knjigi njegovi, ki je izšla januvarj a 1890 je namreč pisano, da bodo grofa Pariškega februvarja meseca nemilo zadeli ,gotovi dogodki', in da se je to zares zgodilo; kajti sin njegov, vojvoda Orleanski, bil je zaprt in sedi še zdaj (17. marca 1890) v kaznilnici. Sodeč po tem, kar so javni listi priobčili o rečeni knjigi in po prerokovanih zgodbah, ki se . . niso zgodile, smemo trditi, da to novo „dokazovanje na podlagi znanstvene [!] metode" ni nič drugega, nego prekajeno, samo po politični slutnji iz gole ,dobičkarije' skrpano angleško-amerikansko sleparstvo. — Ne verujemo, da je bila knjiga izšla pred onimi dogodki, ki so se imenovanemu vojvodu pripetili februarja meseca 1890.1. Pa bodi si — saj tudi slepa kura včasih zrno najde Jako se je pa opekel naš prerok, rekši, da se bodo marca meseca istega leta v Kitaju začele velike vojske (!). — Isto tako iz-podletelo mu je tudi oboje prerokovanje po zvezdah: da bode ,lepega maja meseca' 1890 v nevarnosti talijanskega kralja življenje; september pa da bode opasen ne le sultanovemu prestolu, ampak tudi življenju njegovemu; novembra meseca da bodo po vsej Evropi veliki pretresi in boji, decembra da bode Angleško zadelo ,narodno žalje', v Parizu pa da bodo krvavi poulični boji. — Kdo je slišal ali čital kaj o teh strašnih zgodbah?!? -- Po slovenskem praznoverju so nekatere zvezde srečnice, nekatere pa nesrečnice, in te so večinoma repate.1) Kdor se je rodil pod srečno zvezdo, ta bode srečen vse žive dni, kdor pa pod nesrečno zvezdo, ta ostane nesrečen vse žive dni. („SIov. Glasn." 1865; str. 374.) Isto vero nahajamo tudi pri Čehih („Svetoz." 1890; str. 583), Poljakih (p. u. p.) in Nemcih (Grim. „D. M." 602.2)_ Kedar se narodi' kako dete, stičejo nekod (zlasti po Štajerskem in Koroškem) slovenske babice po ,pratiki' ali koledarju, ter iz njega detetu prihodnost prerokujejo: če je isti dan v koledarju znamenje „ovna" ali „bika", učil se bode deček rad in lahko;2) če se je pa rodil pod „škorpijonom" (na Koroškem tudi pod „levom"3) in „bikom"), bode nagle jeze in hudoben. (sČrtice" 206; nam zap. tudi K. Pečnik). Po nemški vraži bode ono dete, katero se narodi pod „levom", trdovratno ali neukretno („unbeugsam") itd.3) ') O teh pozneje. 2) Nemška vraža prisvaja to moč samo ,,biku". W. II, str. 85. E) Nekod prisvajajo pa Nemci to moč tudi „biku". (Ondi.) Za nekatera izmed teh znamenj „nebeškega dvora" (kakor zovejo zverinski krog, rekel bi: zverinjak na nebu), pravijo, da so „trda" (vol, oven...); a druga, da so „mehka" (devica, ribe, povodni mož ali vodar). Skrbno gledajo nekateri kmetje na taka znamenja pri setvi, ravnaje se po tem pravilu: „Kar v zemljo raste, sej škorpijona, raka, ribe itd, kar pa iz zemlje, sej pod takim znamenjem, katero moli roko ali pa nogo, kakor dvojčki ali dvojčiči, vol itd. Na „nebeški dvor" pazijo celo razbojniki slovenski na Štajerskem. Kedar se vidijo v njem druge male zvezdice, tedaj ne gredo nikamor, rekši, da so takrat povsod straže razpostavljene. Kedar se pa v krogu nič ne vidi, gredo brez straha po svojem poslu. (Prim. „Črtice" 259—260.) Nemške. Deca, rojena „pod rakom" ali pa ,,škorpijonom",1) bodo nesrečna, in nesrečni vsi dnevi, pri katerih je to ali dno znamenje. Zato se ne daje po nekaterih nemških deželah nikdo poročati pod tema znamenjema. Ob taki dobi ne gonijo živine prvič na pašo, ne sejejo niti ne sade ničesar, misleč, da bi jim razgrizli črvi setvino in zeli'. Srečna so deca, katera se narode pod „dvojčki", „ovnom" in „ribami"; v vedni nevarnosti, da utone, je pa dete, rojeno pod „ vodarjem"; kdor seje rodil pod ,.strelcem", bode strelec ali vojščak; tele izpod „strelca" pa ni za rejo. Kakor stikajo nekatere slovenske babice po koledarjih, kedar se narodi' kako dete, tako išče babica nemška (Mekleno-borška)2) pa tudi Hesovska brez zamude na nebu kakega posebnega zvezdja, po katerem bi se dala napovedati novorojencu bodočnost. (Prim. W. II; str. 84—85.) Posebno se pa prerokuje bodočnost med Slovenci sem pa tam po tako imenovanih „planetih" (premičnicah). Uže Kal-dejci prerokovali ali „tolmačili" so prihodnost tudi po planetih ter imenovali te planete zato „tolmače" 8) S starimi poganskimi narodi vred mislijo i nekateri preprosti Slovenci še dandanes, da vlada vsako leto drug planet (izmed sedmerih, malo poprej naštetih), dasi jim ne znajo mnogi niti imen, in da ima vladajoči planet veliko moč do ljudij, živalij in rastlin. To praznoverje se pa pri nas ne more imenovati .narodno', kajti za mojih mladih let ,verovali so v 1) „Im Zeichen der rauhen Dinger" (sic). 2) Meklenibor (Meklenburg) nekdaj slovansko mesto. 3) Kaldejcem bilo je znanih samo pet planetov: Saturn, Jov (Ju- piter), Mart, Merkur in Venera. (R. Falb: „Sterne u. Menschen" 10.) Pozneje začeli so jim stari narodi prištevati še dva .planeta': Solnce pa Mesec, tako da jih je bilo potlej mnogo let sedem, in to po tej vrsti: 1. Saturn, 2. Jov, 3. Mart, 4. Solnce, 5.Venera, 6 Merkur, 7. Mesec. (Dozdaj so jih pa zvezdogledi zasledili uže več od 310 — brez .Solnca' in ,Meseca', ki po pravem ne spadata med planete). planete' samo posamni meščani in meščankel) in dni kmetje, kateri so znali ,brati' (čitati). Kakor se je namreč to praznoverje med nemško ljudstvo zatrosilo po „Knauerjevem stoletnem koledarju" (nemškem), tako i med Slovence po „večni pratiki", ki ni nič drugega nego Knauerjevega koledarja slovenski prevod z nekaterimi skrajški ali pa dodatki.2) V predgovoru čitaš v popačeni slovenščini, in kakor bi otrobe vezal, te besede: „Skuz dougu zamerkuvaine se je tolikain znaidlu, de usake (sic!) 7. Let, če ne vse, toku vender veči Tail se je g lih znaišlu,3) to pa brez cvibla se more tem 7. Planetam perpisati, kateri uselei to ureme skuz letu vižajo....." (Dasi po slovenskem pregovoru . . „čez sedem let vse prav pride", pa se oni nauk o sedemletnem vremenskem kolobarjenju vendar ni prijel slovenskega ljudstva). Od 7. do 41. strani popisani so vsi „sed-meri planeti" in njih vpliv na vse 4 letne čase, zlasti pa na letino (setev, žetev, vino in hmel), na „škodljive živali in ribe", pa tudi na bolezni itd. V nemškem stoletnem koledarju zal. 1851.— 1950.4) čitaš poleg takih popisov tudi o vplivu nekaterih planetov na človeka ; n. pr.: da vpliva Saturn ... po starih [poganskih narodov] veri večinoma škodljivo na ljudi, živali in rastline itd. Po nekaterih ,stoletnih koledarjih' nemških nahajaš zapisane tudi ,,srečne" in „nesrečne" dni, tudi dne, kateri so dobri za puščanje, telesno čiščenje, kopanje, sekanje lesa itd. In na vse to pazi nemško ljudstvo dokaj natanko. (Prim. W. II; str. 85.) 0 srečnih in nesrečnih dnevih govorili smo uže 1. 1885.; v starih „stoletn. koled." jih je pa še mnogo več. Repatice (repate zvezde, „zvezde z repom ali metlo") pomenjale so uže starim Indijancem5) in celo nekdanjim učenjakom — še 16. in 17. veka — nesrečo po vsi deželi, vojsko, kugo, dragino itd. Tako misli i preprosto slovensko ljudstvo še dandanes povsod, da pomenjajo repatice kako veliko ne- ') V Metliki, sosebno v domači hiši, nisem slišal nikdar kaj takega, nego prvič 1. 1837. v Novem mestu, a 1.1843. tudi v ,beli Ljubljani'. a) Tak prevod je z bohoričico tiskana Celjska ,,Večna pratika" 1. 1789. s „tablo, ka za eden Planet vsaku Letu viža". Obsega pa ta „večna pratika" samo sto let (1787-1887). 3) S temi besedami hoče dopovedati, da se vsakih 7 let ponavljajo zopet poprejšnje dogodbe (zlasti vreme). 4) Vollstandiger hundertjahriger Kalender fiir die Jahre 1851—1950. Enthaltend: die astronomischen Witterungs - Bestimmungen und die Reihenfolge des Planetensystems in ihrer Einwirkung auf die Menschen und Thiere und die Haus- und Landwirtschaft/' itd. Von Dr. Moritz Knauer, Abt zum Kloster Langheim. Druck und Verlag von Rob. Bard-tenschlager, Reutlingen. (Brez letnice.) „Nro 25", mal. 8», str. 1—80. E) Albr. Weber: „0mina et portenta". („Abh. der Berlin. Akad. der Wiss." 1859; 334). srečo:1) vojsko, dragino, kugo, lakoto itd. „Še vselej", tako sem slišal praviti sam med starimi preprostimi Slovenci uže večkrat — „kedar koli se je prikazala zvezda z repom ali metlo, prigodila se je potlej kakšna velika nesreča". Zato mislijo, da je vsaka taka zvezda znamenje „šibe božje". (P. u. p.; „ Črtice" 203 in 258; za kor. Slovence potrdil K. Pečnik) (Prim. tudi Kocijančičev spis v „Arkivu" 1854; 284.) Ista vera je tudi med Poljaki (0. Kolbg. „Lud" VII; cz. 3., str. 57. in Nemci.2) Zarad Cehov glej malo dalje! Nekaterim hrv. Slovencem znači vsaka repatica (,,velika zvezda z repom") vojsko („rat") ali pa „kolero". (Podstene; p. u. p), a nekaterim samo kolero (Moravice); drugim Hrvatom: „pomor, glad, kugo irat" (Ark. 1863; 227); Rusom samo vojsko (Afan. I; 244); tako i ,Srbom-graničarjem': „Repate zvijezde slute ratu. Ako je rep dulji (dalji), veci če rat biti. Ide kralj na kralja — Ako li je manjega repa, mali ce i rat biti. . . Kad se rat umiri, i zvijezde nestane" [zvezda izgine]. N. Begovic v1887; 187. Tudi Cehi (starejši ljudje kmetski, posebno ,ženske glave1) verujejo še, da znači repatica („vlasatice") vojsko ali pa kako drugo veliko nezgodo oziroma ,božjo šibo'. Nekod pa modrujejo starci tako: če je rdeča (krvava), bode vojska, a če ni taka, potlej bo pa kakšna druga velika nezgoda. P. u. p. od Nim-burka,3) Trebonja (Tfebon, Wittingau), od Tabora itd. Po knjigi Ricciolovi 16. veka kriva je kakega kralja ali papeža smrti vselej — kakšna repatica. („Sloven. Glasn." str. 54. i. d.: „Repate zvezde"; spisal A. Miillner.) Ondi se čita še več praznoverskega in smešnega, kar pripoveduje o repa-ticah imenovani Poljak St. Lubienicki. Rimska cesta (Milchstrasse). Preprosto slovensko ljudstvo misli, da vodi „rimska cesta" — v Rim. (P. u. p.) Zato mora na njo dobro paziti oni, kateri hoče priti v Rim. (»Črtice" 259.) Hrvati zovejo to cesto „mliečni put" (mlečni pot), kije po njihovi bajki nastal tako: Vozil je neki svetnik polna kola t. j. poln voz drobne slame, pa mu je popadala, in od tega ta — sled („trag"). „Arkiv" 1863; 302 iz Lonje v Posavini na Slavonskem. Nekod pa pripovedujejo tako, da je ukral nekdaj „kum kumu" (boter botru) slame ter bežal ž njo, ki mu je pa padala pod noge. Ko pride okradeni kum drugi dan v skedenj ') „Kaj slabega" pravijo kor. Slovenci v Rožu. (Zap. K. Pečnik 1.1887.) 2) R. Falb 1. c. 220: „Die Ruthe [stsl. metla] erinnert an Strafe u. der Sch\veif an ein gewisses Wesen der Unterwelt". Čitaj ondi (222 — 224) tudi praznoverska pisma, ki sta jih pisala 1. 1664. in 166B. švedovski pa Dunajski učenjak o tedanjih dveh repaticah poljskemu zvezdogledu Stanislavu Lubienickemu. 3) Ondi pravijo, da leta tudi repetica tam, kjer je vojska ali bitka. in vidi raztepeno slamo, odpravi se gledat, kdo je to storil, pride po sledu do kumove ,hiže', ter ga zakolne, naj bode na vek „spomena na njega v zraku", tako da jo vidi vsak človek. (Vukovci. Po Mat. Valjavcu, gl. „S1. Glasnik" 1867, str. 220.) *) Po srbski bajki „bio kum nevjerni, pa krao slamu od svoga kuma, ma ne mogao od Boga sakriti, prosipalo mu se". (N. Beg. 187.) Zato pravijo ,Srbi-gran.' rimski cesti „ku-mova slama".2) Tudi Bolgari zovejo rimsko cesto s Hrvati vred „mlečni pot", in pravijo, da hodijovpo njem duše umrlih ljudij. (Afan. III; 814) — Isto znači Cehom „mlična" ali „bfla cesta"; v Pečku ji pravijo tudi: cesta v Rim („cesta do Rima"). Grohm. 32. Rusi po različnih krajih pravijo mlečnemu potu tudi „myšiny tropki' t. j. mišja steza. (Afan. III; 285). Verojetnaje njegova misel, da so si nekdanji Rusi mislili človečjo dušo v mišji podobi; kajti 3. maja 1890 priobčil mi je naš sloveči rojak, g. prof. Fr. Celestin, na Dunaju v veliki slovenski druščini, da pravijo v njegovem kraju bajko, kako je nekdaj, ko je človek spal, izlezla duša iz njega kot miška ter se vrnila vanj, potem ko se je bila naužila zunaj zelene trave, z njo vred se pa vrnilo življenje v človeka, ki je bil mrtev dotle, dokler ni miška zlezla zopet va-nj. Tako zovejo Litovci (Litvanci) to cesto ali pot „tičji pot", zato ker letajo po njihovi narodni veri ondod mrtvih ljudij duše v podobi „belih tičev". (M. Busch 1877; 251.) Poljaki zovejo rimsko cesto „gošcieniec mleczny" in pravijo, da vodi ta cesta iz raja v nebo, nekateri pa — v novejši dobi, da se po tej cesti sprehaja presveta Devica iz Čestohove („Czestochowy") na Kalvarijo. (Kolbg. „Lud." VII, cz. 3; 33). Nemško ime „Milchstrasse" (= mlečna cesta) utegnilo je postati po podobi razlitega mleka oziroma po grški bajki o boginji Heri, ki je od jeze, da so ji bili podvrgli Herma ali Herakla (Herkula) na pridajanje, razšvrkala, svoje mleko po nebu, ter napravila tako na njem svetlobel kolobar. (Grimm. „D. M." I.4; 296). V srednjem veku imenovala se je ta cesta latinski: sv. Jakopa pot („via sancti Jacobi"), zato ital. „camino di Santiago", v franc. „chemin de saint Jaques", nem. „Jakobs-strasse". Švabi ji pravijo ,,Jakobsleiter" (Jakopova lestva), na Sedmograškem pa: močni pot („Mehlweg"); Vestfalci: pot ') Nekateri ljudje zovejo ,,mlečni pot" tudi: „pucinska steza". Gl. ondi str. 221. 2) Arabci, Sirci in Kopti pravijo ti cesti ,,slamnati pot", Armenci pa ,,slame tat" (ki je i po njihovi bajki raztresal ukradeno slamo itd.) Grim. „D. M." I4; 296. v mlin („MuhIenweg"), tudi „Frankobrodska cesta" in Helsin pot („Weg Hels" t. j. smrtne boginje pot). M. Busch 251; Švicarji z nami vred: rimska cesta ali cesta v Rim („der weg uf Rom") Grim. „D. M." III4, 106; stari Germani pa „Iringes uuec" (weg), via secta, »Iuuaringes weg", pozneje „Eurings-strasse". (Grim. „D. M." I4, 297; prim. tudi III4; 106). 0 posamnih zvezdah in zvezdjih. Nekateri Slovenci po Kranjskem pravijo: Dokler človek, potujoč ponoči, vidi „šmarni križ"!) in „sv. britko martro", dotlej se mu ni bati nevarnosti, a kdor jih' zgreši, treba mu je iskati varnega kraja. Da je temu res tako, pripovedujejo za potrdilo do malega isto pripovedko (gl. „Slov. Glasn." 1865; str. 374), kakor štaj. Slovenci o „sv. Helene križu", po katerem se morajo popotniki ravnati. (Gl. „Črtice" 259)2). Kedar je „voz" ali „voznik"3) proti zori dol obrnjen, pravijo, da voznik v Muri konje napaja. (Ondi str. 260.) „Kolna zvezda" zovejo to zvezdje Nedeljanci, ki pripovedajo o njej, da ide vsako jutro v Dravo pak se vode napije; a „Ilijina (Elijeva) kola" pravijo temu zvezdju hrv. Slovenci Varaždinski, rekši, da so ostala na nebu, kedar je sv. Elija s svojimi konji odšel v nebo. („SIov. Glasn." 1867; str. 221). Zovejo se tudi „nebeska kola Dobroradova".4) Kako so nastala, čita se ondi na 251,—253. str. Kedar se vidi na nebu „kokoš",s) tedaj je že čas žito sejati. Kedar se vidijo ,,kosci1'0) samo v jutru, takrat je dobro sejati. Kosci6) morajo na pustni dan ravno o polnoči zahajati, inače bode slaba letina in velika dragota. („Črtice" 260). Poljske: „Ježeli kosy zajda, wczas wieczor w dzieri šw. J^drzeja, bedzie wczesna \viosna [zgodnja spomlad] itd." (Kolbg. „Lud" VII, cz. 3; 33). Za kosci („kosiarzami") gre voznik (»furman") z vozom, ima 4 konje itd. Po krščanskem vplivu pravijo Poljaki, da je vozil ta voznik po nebu sv. Jurja, ') Tako se po Gorenjskem sploh izgovarja „šmarijni križ", to je: sv. Marije križ ali „device Marije križec", kakor mu pravijo žtaj. Slovenci v Loparšici (.,Črtice" 259); nekod „Marijin križec". („Slov. Glasu." 1867; 221.) 3) Poleg ,,rimske ceste" so v vrsti tri zvezde, ki jim pravijo Slovenci zato „rimSčice", „rimske paličnice", „paličnice", „rimska palica" ali „sv. Jakopa palica", Nemci pa „Jakobsstab" ali „Orion". Druge štiri so „sv. Helene križ1'. (Ondi). s) Wagen, Fuhrmann (= grosser Bar). 4) Dobrorad, ,Adamov mnok1 (unuk). '") ,,Koklja" ali j.kvočka11 = gostosevci ali gostožirci (Gluckhenne, Plejaden, Siebengestirn). Kako so postale te po Varaždinski bajki, čitaš v „Slov. Glasn." 1867; str. 221, kjer se nahaja še več drugih zvezdnih imen in bajk. 8) „Kleiner Bar". Kako so postali .,kosci" in „kose", gl. ondi na 349. str. a zdaj da je dobil ukaz (,,nakaz"), naj zvozi seno, katero .kosci' pokose a ,babe' z grabljami pograbijo, zato ker bode to seno nebeško o božiču potrebno za novorojenega Gospoda Jezusa. (Ondi str. 32). Krščanski vpliv kaže se tudi pri mnogih zvezdnih imenih, lcakoršna so slovenska: „šmarni križ"1), „britka martra"2), „sv. Jakopa palica", „sv. Petra stol" itd. (Gl. „Črtice" 259). Nekdanji župan Augsburški Schiller zamenilje bil tudi zverinska imena zvezdam s svetopisemskimi imeni starega in novega zakona: namesto ,ovna' postavil je sv. Petra, namesto ,bika' sv. Andreja itd. — Iz ,voznika' nastal je sv. Petra čoln („Schifflein Petri"). R. Falb „Sterne u. Menschen" 88. Isti razglaša ondi (67), da on ne pritrjuje več onim mislim, da so si stari (narodi) z uvedenimi ,zvezdnimi krdeli' hoteli stvariti gospodarski koledar na nebu. (Gl. ,,Lj. Zvon" 1890, str. 81). On razlaga to zdaj po svoje — drugače. Glej ondi! Vremensko prerokovanje po zvezdah. Slovensko: Če so zvezde redke, bode drugi dan lepo vreme; če so pa goste, bode grdo. (Preddvor; p. u. p.) S slovenskim prerokovanjem strinja se tudi slavonsko, ki veli: „ako su zviezde preguste i jasne, da ce biti kišovito (deževno); usuprot ako su riedke, liepo vrieme." („Arkiv" 1863; 302). — Poljsko pa veli: Če so zvezde jako svetle in goste, bode drugi dan lepo vreme. Ako se pa vidi v jesen (kedar koli) več takih zvezdij ali „zvezdnih krdel", kakoršno je „kwoka" (koklja) na nebu, potlej bode drugo leto rodovitno. (P. u. p). Če se rimska cesta8) lepo vidi, bode lepo vreme („ma byč pogoda"). Kolbg. „Lud" VII, cz. 3; 33). Solnce. Po narodni slovensko - hrvatski bajki ni bilo še solnca, predno sta grešila Adam pa Eva, — nego so svetile same zvezde ljudem in živalim. Solnce je Bog po tej bajki stvaril stoprav po prvem grehu. Nekateri ljudje (v Zamladincu) pravijo, da je solnce . . Bog na zemlji (M. Valj.; gl. „S1. Glasn." 1867; str. 79). Današnje kresovanje in .kresnih kolesec' metanje v zrak . . spominja nas, kar uže vemo, da so naši predniki v poganski dobi solncu izkazovali tako čast, kakor kakemu božanstvu. (Prim. Letop. 1887; 89 in 117). Romunom je solnce sveto („santul soare"), in pravi Romun se priklanja ter odkriva še dandanes vzhajajočemu ') Glej str. 164. op. 1. 2) Polj. „gwiazdy Meki Paiiskiej". 3) „Gošcieniec mleczny" ali »droga mleczna" = mlečna cesta. solncu. (Joan Slavici: „Rumanen". „VoIk. Ostr.-Ung." VI), 65. Tako tudi Nemec v Gorenji Palaciji. (W. II.; str. 12). Na Po-moranskem mora moliti dni, katerega trese mrzlica, trikrat o solnčnem vzhodu obrnjen proti solncu: „Ljubo solnce, pridi skoro in odvzemi mi 77 mrzlic. V imenu Očeta itd." (Letop. 1880; 279). Morda pametijo č. čitatelji še različnih narodov vero, kako poskakuje ali ,pleše' solnce o božiču, ozir. o kresu in o vuzmu t. j. na veliko nedeljo zjutraj po trikrat od samega veselja. (Letop. 1887; 132). Poljska (krakovska). Solnce sije s svetlobo, ki mu prihaja z neba izpod sedmega zbora (kora) angeljskega skozi odprta vratca. To je pa Mati božja naredila tako. Ako bi Bog ukazal zapreti ta vratca, mrknilo bi solnce pri tej priči. — Solnce je živo kakor človek; ima oči in usta, in je z lopatico med („miod prašnj'"); ima pri sebi tudi dom in gospodarstvo. Ono je sveto, — ima svetih bratov in sester, ki hodijo k njemu z neba vsako soboto in sredo po ozkem mostu ,s procesijami' ter opravljajo na njem pobožna opravila. (0. Kolb. VII. cz. 3; 28). Ni nam treba praviti, da izhaja ta bajka iz krščanske dobe, in da je ,ozki most' menda — mavrica. Kakor stari Grki, tako so si mislili tudi nekdanji Srbi, da je Solnce mlad in lep junak, torej moško bitje. — Prim. Afan I; 82 in Nodilove besede v „Radu jugoslav. ak." 1890, knj. 99; 130.0 Po srbski narodni pesmi bil je Mesec Solncu brat, a ,Zvezda-prehodnica' bila mu je sestra. ,Djevojka', ugledavši v morju Solnce, beseduje tako: ,,Jarko Sunce, lepša sam od tebe I od tebe i od brata tvoga, Od tvog brata, sjajnoga Meseca, Od sestrice Zvezde-preodnice".2) Vuk. I (1841); str. 305. Prim. tudi v „Lj. Zvonu" 1888; str. 680 (5) nar. pesem iz Slavonije. Srbska vraža veli: „Koga sunce vidi ujutru neumijena, osam mu je dana nazatka.3) Vuk. rječn. 725. Da so nekdaj i Cehoslovani Solncu skazovali božjo čast, pravi nam narodna pesem (moravska): „Svitaj, bože, svitaj, co by spžšej deii byl". „B. Kal." 102. 0 Po besedah o devojki: „Kan' da s' Suncu kose [lase] plela, a Mjesecu dvore mela" (Vuk: „Srps. nar. pj." I. str. 161.) — sodi Krek, „Einl." 8422, da je bilo Solnce Srbom žensko bitje; a treba pomisliti, da so nekdaj pri Jugoslovanih i moški nosili kite (pletenicel. Jeden tak starec-kitar s hrvatske strani zahajal je še za mojih mladih dnij tudi v Metliko. 2) Pre[h]odnica = Večernjača (Abendstern), ki je ista kot Danica (Morgenstern), Cesar pa narod ne zna. Prim. „Rad" 1890, knj. 99; 132 do 133; torej obe = Venusstern. 3) Nazadak, -dka, po Vukovi pisavi: -tka, Ruckschritt. Slovaki pravijo, da streže Solncu, vladarju nebes in zemlje, dvanajst vedno mladih in lepih devic. (Afan. I; 82); a Rusi mislijo, da vlada „car Solnce" dvanajst kraljestev, sam pa da živi v solncu, a sinovi njegovi v zvezdah, vsem pa strežejo in popevajo solnčne device („solnečny dčvy"). Ondi. Solnca in meseca (oziroma ,lune') slovniški spol je kriv, da so si različni narodi solnce in mesec mislili zdaj moško, zdaj žensko bitje; (nikdar pa ne.. bitja srednjega spola). Ker je pa v slovanskih jezikih solnce (sunce, slunce itd.) po slovnici srednjega spola, zato je solnce v bajkah slovanskih zdaj „moški", zdaj ,.ženska". Vrhu tega razlikujeta se pri različnih narodih tudi po rodbini; n. pr. po navedeni srbski narodni pesmi1) je Solnce Mesecu brat; pri Hezijodu, Homerju in drugih pisateljih starogrških sta "Haw; (Solnce), Es^vvi (Mesec, Luna) brat pa sestra; tako tudi po talijanski bajki „Sole e Luna" . . brat pa sestra. V Eddi sta Solnce in Mesec („So" in „Mani": Sonne und Mond) sestra in brat; „Frau Sonne" in „Herr Mond" čitalo se je po nemških bajkah do poslednje dobe.2) Po drugi nemški bajki sta Solnce in Mesec „žena pa m o ž". Tudi po litovski pripovedki je Solnce („Saule"), božja hčerka, Mesecu („Menu") žena; zvezde jima pa deca. S to pripovedko strinja se i ruska bajka v tem, da nam kaže Solnce v ženski podobi. Rusi pravijo namreč, da si Solnce decembra meseca, vračaje se na leto („pri povrote na lšto") oblači prazničen „sarafan" (dolgo žensko oblačilo, spredaj zapeto, kakoršno nosijo ruske kmetice) in da potuje v njem, pokrito s „kokošnikom", (kakoršnega nosijo zlasti ruske kmetice na glavi), v toplejše kraje; a na Ivanje (24. jun.) da se preseli zopet iz svojega poslopja („čertoga") in gre naproti svojemu možu Mesecu; da tega dne pleše ter razsiplje po nebu ognene žarke ..." (Afan. I; 76; Saharov II. dnevn. 69; Terešč. V, 75). Staroslovenske. Mislili so nekdaj nekateri učenjaki slovanski (a nekateri mislijo še zdaj), da je bil Svarožic ali Sva-rožič starim Slovencem oziroma Slovanom to, kar nekdanjim Egipčanom Helios ("Illio?*) t. j. Solnce ali Solnčni bog („Solnce cart") in Svarogov sin, — Svarog pa starim Slovencem to, kar Egipčanom Hefest ali Hefajst ("II) Glej str. 166. 2) „Die Sonne wird noch vielfach als „Frau Sonne" geehrt . . ." (Grim. „D. M." 666; W. II, str. 12) 3) Uprav Osiris. 4) Uprav Ftas (Phthas), ki so ga Grki primerjali svojemu Hefajstu, a Rimljani svojemu Vulkanu (bogu ognja), pa menda po krivem, brez Solnce ali „sin (syn) Svarogov" imenoval se je — pravijo — staroslovenski tudi Daždbbogb ali Dažbbogi.. Tako so pa sodili ter sodijo še po tem, ker se nahajajo ta slovanska imena dodana za razlago imenom onih tujih božanstev v staroslovenskem prevodu grškega letopisa, ki ga je bil spisal Ivan Malala (Malalas), ta bizanški letopisec pa je rabil za egiptovske bogove namesto pravih imen rajši grška imena. Pravijo, da je grško besedilo Malalovo preložil neki duhovnik, mnih, po imenu Gregor na „slovenski" (staroslovenski) jezik bolgarskemu knezu Simeonu v desetem veku, ko je bila starih Slovanov (Slovenov) poganska vera še v živem spominu.1) One slovanske dodatke (ali razlagb slovansko) ima pod letnico 1114 v sebi Ipatski letopis,2) tako tudi omenjena inačica: „Letopiseci. Perejaslavlja-suzdaljsk.", izdan z izvirno (grško) besedo vred, i. dr. A dr. Jagic dokazuje,3) da v prvotnem Jugoslovanskem ali bolgarsko-slovenskem" prevodu, [ki ga pa več m], po njegovih mislih ni bilo one mične razlage slovanske, nego da se je na Ruskem, in to (iz priobčenega uzroka)*) nemara v Novem gradu („Novgorodu") dodala o prepisovanju iz početka XII. veka, — da se v starejših virih nahaja samo ime „Sva-rožic",6) „Svarog" in „Svarožič" pa še-le v poznejši dobi, t. j. po 1. 1114. in to namesto lica „Svarožic" samo „Sva-rožič", dočim se pod letnico 1114. namesto: „Svarožič" čita samo „sym. Svarogovi,". — Po tem takem — veli J. — bil je Rus, a ne Jugoslovan dni pisar, ki je grškemu imenu "H" in „Svarožištb" [= Svarožič, srb.-hrv. Svarožic'] brez ikake pritaknjene dvojbe, ki se ne nahaja niti na strani XXII. („Corrigenda. Addenda"). slovanski bog; kajti če slišim ime Vladimirič, nehote moram misliti na Vladimira, tako tudi, če slišim ime Svarožič (= stsl. *Svarožišti»), — na ime Svarog". — ,.Videli boste", rekel je naposled z obžalujoči m glasom, „da ostane J. s svojim mnenjem sam".1) Misleč, da je M. morda preslišal dokazovanje Jagicevo o tem, kako je po njegovih mislih v ruskih letopisih ime Svarožič nastalo iz imena Svarožic, a kako se je stoprav iz Svarožiča izvel Svarog2) še-le v poznejši dobi, — opozoril sem ga na omenjeno dokazovanje vnovič; on pa mi odgovori samo toliko: „To je zdaj težko!" (Menda je hotel reči: Težko je zdaj, dognati stvar tako, kakor bi J. rad). Izrecno pravim, da sem z dušno (vestno) povedal vse Miklošičeve besede. To je bilo vse, kar mi je slavni učenjak slovanski odgovoril onega dne na moje skromno vprašanje; potlej nisem bil več tako srečen, da bi bil izpregovoril ž njim še kako besedico — bodi si o Svarogu, bodi si o kaki drugi stvari. Po tem takem sme Svarog s sinkom Svarožičem vred — da rečemo tako — ostati še na „pogansko-slovanskem" nebu. Mesec (luna). Premnogo vraž in praznih ver je med ljudstvom o mesecu, in to ne samo med našim, nego i med drugimi narodi. Temu je krivo menda sosebno to, da se mesec, (ki je naši zemlji najbližji izmed vseh zvezd in na videz tolik kot solnce), menja vsaki čas, kar se ne opaža na solncu Uže zdavna začeli so preprosti ljudje paziti na čudne pojave t. j. menje3) ter prisvajati sčasoma, kar si lahko mislimo, vsaki poseben vpliv — posebno moč, zlasti do človeka, rastlin in vremena, sodeč prenaglo po prigodkih, ki so se (slučajno) ponavljali t. j. nekolikokrat pripetili o tej ali dni m en j i. Na mesec gledajo naši ljudje ne samo pred „puščanjem" in „striženjem . . .", ampak tudi pri ratarskem (poljskem) delu, zlasti pri košnji, setvi, cepljenju itd. — O m 1 aj u je dobro nohte si rezati in lase si striči. (Tako pravijo tudi Nemci. W. II; str. 56). ') „Sie werden sehen, J. bleibt mit seiner Ansicht allein". Zato pa M. ni nehal čislati svojega dičnega učenca, ki si ga je bil jedinega izbral in priporočil za svojega naslednika ter občeval ž njim prijateljski še tri dni pred smrtjo. a) „Archiv f. slav. Philol." IV; 421. s) Grim. „D. M.", 676 i. d. Vse, kar bi radi, da bi rastlo ali se množilo, dela se ondaj, kedar mesec narašča, t. j. kedar se mladi, „o mlaju", „o mladem" ali „o mladini";') a vse ono, kar bi radi, da bi ginilo ali se manjšalo, opravlja se ondaj, kedar mesec po-jemlje, t. j. kedar se stara ali „ob starem".2) Pa i tu velja pregovor, da ga ni pravila brez izimka. Nemška vraža uči tako, — slovenska pa drugače. Slovenske. „Mlaj ima veliko moč na poljske pridelke; o mlaju ne sme se ni sejati, ni žeti,3) sicer žito prazno klasje rodi, oziroma spravljeno trohni, korun (krompir) o mlaju okapan, gnije, — niti sadja ne smeš o mlaju spravljati, ni detelje, ni trave kositi itd. Nekaj je baje resničnega pri tem; večkrat sem se pa prepričal Scim, da niso lačna goveda niti pokusila jako lepe detelje, o mlaju pokošene,4 najslabšo pičo pa grabila v slast; večina tega, kar se pripoveduje o ,mlade lune' vplivu, je seveda le prazna vera ali pa vraža." (S Cerkljanskega Zap. J. Jereb). — Čitaj i dodatek na str. 177. Tudi štaj. Slovenci („kmetje") pri svojih opravkih na mesec veliko ,vančajo' (pazijo). Nekoliko je praznih ver, veliko pa tudi skušanih resnic: Drevje cepi tri dni po mladem, ako je vreme toplo in mehko; v treh letih ti bode rodilo. „Prej ko o mladem cepiš, prej drevje rodi, prej se tudi posuši".6) „Bolj ko ob starem cepiš, pozneje ti bode rodilo".6) — Les o ščipu sekan, bode hitro ,pirav'.7) Detelje nikar o mladem sejati, ni kositi; od take se živina ,kosa' in slini itd. „0b starem orati, tri dni po mladem sejati, pa vse dobro rodi". („Črtice" 98). — O mlaju je tudi dobro potovati, v druge hiše seliti se, in ženiti, otroke odstavljati itd. Kedar se mesec stara, treba drevje podirati ali sekati, kositi itd. O mlaju se ne sme prati. Sadje, ki raste vrh zemlje, treba sejati, kedar se mesec mladi; kateri sad pa raste pod zemljo, sej ga, kedar se luna' stara.8) (Prim. „ Črtice" 99). ') Bei zunehmendem Monde f„kedar mesec ali luna gor jemlje", ni prav po naše, nego po nemSkem kopitu). 2) Bei abnehmendem Monde (kedar mesec ali luna ,dol jemlje', tudi ni prav po naše povedano). Nekateri štaj. Slovenci pravijo mesecu „mesec", kedar se mladi, „luna" pa, kedar se stara („Crtice" 99); a Gorenjci s koroškimi Slovenci vred temu in onemu samo „luna"; „me-sec" jim pomenja le čas t. j. dvanajsti del leta. (P. u. p.) 3 Nemški kmetje trdijo pa, da treba sejati, (.tudi saditi in drevje obrezovati) uprav ondaj, kedar se mesec mladi (narašča). W, II; str. 56. 4) Nekateri Slovenci trdijo, da je taka detelja in druga trava, o mlaju pokošena, živini grenka. (P. u. p.) Prim. nižje ,srb.-granič." 6) Tudi koroško-slovenska. Zap. K. Pečnik. 6) Isto tako ') Črviv, črvojeden. ") Tega vodila se drže tudi kor. Slovenci. (Zap. K. Pečnik), Isto vero slišiš tudi med Nemci. Skladaje se do malega s Slovenci, pravijo i ,Srbi-granič.': „Mlada mjeseca ne valja se1) sjeme [seme] sijati, jer ispada na njivi, kada zori, izleže [poleže] po zemlji te [ter] ne da ploda. Ne valja kositi, jer trava bude grka [grenka], nije beri-catna [tečna] za blago. Ne valja vinograda rezati. Valja se kalemiti [cepiti] i šljive saditi. Koliko je dana mladjak [mlaj] star, za toliko godina [let] rodice2) vocke. Istrani vele, da se na mlaja dan seno ne sme niti sušiti, ker ga ne bi blago jelo. (Zap. f Jak. Volčič 1. 1882. v Cerovlju pri Pazinu). Ako se na mlaja dan namoči robje ali pred6na (štrene) za perilo, ,razpade se' vse. (Isti). Črnomaljska vera: „ Na m 1 a j, š č i p,8) s e d m a k4) nikdar krme ne kosi; zakaj bode od nje živina kozlala". (»Slovan" 1887; str. 285). ,Dobro je pa za lovca', ako o ščipu ostane na gori, ker takrat se jelen pase tako zamišljen, da ga zgrabiš lahko za rep. („Črtice" 99). Hrvat veli, da treba tudi ,drvo' (les) za novo hišo posekati o ščipu („puna mjeseca"), drugače umre kateri iz hiše. (»Rad" 1890, knj. 99; 140). Slovenec pa trdi, da bode les, o ščipu sekan, hitro pirav.6) Katera je prava? — Slovenska (da treba les sekati ,starega meseca'), sklada se s prestaro pogansko (rimsko), ki se nahaja uže pri Varu (Varro). Prim. Lotar Abel: „Di Bauern-pflanzungen". Wien 1882; 6) Kdor o ščipu gnoj vozi, bode imel na njivi sam plevel. (»Črtice" 99). Ako leži dete v „zibki" tako, da sveti mesec na zibko, pravijo, da bode dete mesečno (Meti.). Ista vera je tudi pri nekaterih Hrvatih (»Sloven. Glasn." 1867; str. 126) in Poljakih (Kolbg. XVII, 2. cz.; 69).0) V Risnu (v Dalm.) pa mislijo, ako gleda dete v mesec, da ga mesec pije. (Vuk. „rječn." 361). Kedar mesec mrkne, ondaj strup z neba kaplje; zato treba studence pokriti takrat. (Prim. »Črtice" 99). Tako in iz istega uzroka veleva tudi moravska vraža, kedar mrkne solnce. (»Časop. Mat. mor." 1892; str. 81.). ») ,Ne valja' ali ,ne valja se' = ne sme se. 2) Namesto roditi de = rodile bodo. 3) Po novem „§čep", po Habd. učep; stsl. št[>pr> = eclipsis. Zarad korenike prim. Miki „Etym. Wtb." 344. 4) Krajec ,Mondesviertel'. Prim. hrv. „sedmaci", Mondphasen. Iv. Fil. II; 1612. 6) Glej str. 171. op. 7. 6) Prim. češko v „Ččm." 1855; 181 (5. o.). Maloruska. „Jak bude misjac černec, [kedar mesec mrkne], bude i svitu [svetu] konec. (Afan. I; 753). Kedar solnce mrkne, pravijo nekod Slovenci, da se jesta volka ali huda psa . . . („Glasn. sloven." 1860; str. 142). Bolgari, Francozi in finski narodi mislijo, da mrkne mesec ondaj, kedar ga grize ali ujeda volk; po finski veri tudi vrag ali hudič. (Afan. I; 750—751). — Bolgari streljajo v zrak, da bi pregnali volka. — Frencozi (v Burgundiji) pravijo: „Dieu garde la lune des loups!"3) Prim. Grim. „D. Myth." 224-5; 669-670 i. dr. Po staročeški veri odgrizajo („ujidaji"') ondaj ,meseca, babe ali vešče („vSdi"). Žib. „Stč. vyr. obič." 1889; 99. Indijanci so nekdaj mislili o taki priliki, da je Solnce (njihov bog) zadalo mesecu smrtno rano. (Bodini: „Daemo-nomania" 1590). Nekateri narodi mislijo, da vzrokuje zmaj mesečni in solnčni mrk, a da zato treba ropotati, da bi se splašil. (Thar-sander: „Schauplatz" 1735; 338—9.) Taki veri podobno vero nahajamo pri nekaterih ameriških in afriških plemenih, tudi pri Malajcih. Prim. Tylorovo obširno razpravo I. 323 327: „Anfange der Cultur", iz angleščine preložila W. Spengel in Fr. Poske. Leipz. 1873. Poganskega zmaja in volka zamenil je v krščanski dobi vrag ali hudič (= hudobni ali zli duh). Ruski narod veruje nekod, da ondaj, kedar mrkne solnce, ,zli duh' prikriva („skradivat") svet božji ter po tčmi lovi kristijane v svoje — mreže . . . (Afan. I, 754), Iz krščanske dobe izhaja tudi dna ruska, ki veli, da je začelo solnce zbog ljudskih grehov svetiti temneje („tusklee"). Ondi. Po romunski narodni veri prihajajo nekrščeni otroci v mesec, ki ga ta bleda in suha deca jedč (sic), a zato se potem manjša ali pojemlje. Takim otrokom pravijo Rumuni ,varkolaci', tudi ,valkolaci'. („Ausland" 1887; str. 1022. Prim. Miki. stsl. slovar na str. 68. p. b. „vlbkodlak (volkodlak), kjer čitaš i to, da je Romunom „vi.rkolak, vhrkolači = lunae de-fectio [der abnehmende Mond, stari mesec]. To, kar zove Nemec: „der Mann im Monde" (mož v mesecu) razlagajo si različni narodi — pa tudi isti narod — različno. Slovenci po Kranjskem pravijo, da je v mesecu kovač. V Hotemažah (pri Kranju): „V mesecu kovač svojo ženo tolče". (P. u. p.) V nekem kraju blizu Novega mesta vele pa, da je to tisti kovač, ki je delal za (križanega) Jezusa žeblje, in da je prišel v mesec zato, ker ga ... še v peklu niso hoteli imeti. (Po materinih besedah povedal g. C—e). ') Bog čuvaj .meseca volkov'. Koroški Slovenci (v Rožu): „V luni sta Kajn pa Abelj". (Zap. K. Pečnik s tem dodatkom, da beseda „mesec" v Rožu in po Koroškem sploh [za ta pomen] ni znana). Ista vera je med Poljaki. (P. u. p.). Prim. tudi malo dalje pod besedo: „Čehi". Štajerski Slovenci: V mesecu stoji sv. Florijan . . . Drugi vidijo v mesecu Marijo, sedečo na stolu z Jezuškom v naročju; pred njo pa kleči sv. Štefan, kralj ogerski, itd. V Lo-paršici pravijo, da je v mesecu Martin Kovač. Tako je bilo ime hlapcu, ki je delal z deklo [po noči o mesečini] na njivi ter se grozil mesecu, da mu bode nekaj ,učinil'; zato ga je mesec pogoltnil. A drugi pravijo, da sta hlapec pa dekla, ker sta morala o mesečini trositi na njivi gnoj, preklinjala mesec, ki je zato potegnil oba ,k sebi'. (Prim. „Črtice" 98 in 99). Ogerski Slovenci: „V mesecu eden človik orje z dvema konjema. („S1. Glasn." 1867; str. 173). Hrvatje (,kajkavci') na Hribcu blizu Skrada ,dejo': V mesecu sta vlah pa cigan; cigan sedi, avlah stoji. Pred sabo imata [ukraden] ,žbelni panj', pa se karata, komu bode več. (P. u. p.) To narodno bajko razjasnjuje dna, zakaj mislijo v Vu-kovcih, da se vidi v mesecu k um (boter). Tega kuma pojel je namreč mesec zato, ker je bil kumu svojemu ukral čebelni panj, a to ti je velik greh. („S1. Glasn." str. 126). — Srbi in Hrvatje videli so pa poleg ,borca' in potnika nebeškega Gputnika nebesnog') tudi še pastirja (,čobanina'). Gl. „Rad" 1890, knj. 99; 138. Cehi vele, da je v mesecu David, ki brenka na plunko ali harpo (p. u. p.);1) nekateri Poljaki pa, da brenka ,na' njem sv. Jurij na lotnjo ali lutnjo. (0. Kolbg. VII. cz. 3; 29). — Tudi po moravski veri je v mesecu ,sv. David' („Hvezda" 1863; 61) ; po drugi bajki pa Šembilja (,Sibelija'), ki šije srajce, a vsak dan ubada samo po 1 krat; kedar došije, bode sodnji dan. („Časop. Mat mor." 1892; str. 81,—82.). Nemci (okoli Tubinge, Tiibingen) pripovedujejo o svojem ,možu v mesecu' tako: Neki vinogradnik, ki je v nedeljo delal v svojem vinogradu, zveže naposled odrezane reznice v butaro ter prinese domov; a nekateri pravijo, da je mož kral rezje v tujem vinogradu. On pa je tajil — bodi si to ali dno, ter se rotil: „ Haun ih's daun, so komm' ih in Maun!" (ako sem to storil, pridem naj v mesec!) Res je po smrti prišel v mesec, kjer mu je za kazen jesti topljeno železo. (M. Busch 1877; 260). ') Prim. „Ččm." 1853 ; 491 s tem dodatkom: Kdor gleda v mesec uprav tedaj, kedar sv. Davidu poči struna, ta oslepi. („ztrati zrak"j. Da izhaja ta bajka iz krščanske dobe, soditi nam je po tem, ker je prvi in poglavitni uzrok ti kazni ta, da mož ni posvečeval nedelje. Potlej so ,delanja v nedeljo' pritaknili še ,kradež'. Po severonemških bajkah prisojala se je taka kazen tudi onim, kateri so krali o velikih praznikih, na badnik (sv. večer) itd. Prim. ondi na str. 263.—264. Tako mislijo tudi nekateri Poljaki, da se vidi „na mesecu" kmet, ki je na praznik ali svetek („we šwieto") raz-metal gnoj. (0. Kolbg. XVII, 2. cz.; 69). Iz poganske dobe izhaja pa dna bajka nemška, (pa tudi slovenska), ki pravi, da ni mož (ali hlapec) prišel v mesec zato, ker ni posvečeval nedelje, nego zato, ker je delal o m e-sečini. (Druge dodatke, zlasti o preklinjanju svetečega meseca, pritaknil je Slovenec stoprav pozneje t. j. v krščanski dobi). Nekaj posebnega (iz poganske dobe) je tudi to, da vidijo nekateri narodi; n. pr.: Indijanci, Mongolci, Japanci i. dr. v mesecu — zajca. (M. Busch 258-259; na str. 263.-266. čitaš pa še nekoliko drugačnih bajk o tem, kaj ali kdo in zakaj se vidi v mesecu). Po hrvatski narodni veri je mesec med zvezdami „božji pastir", a po srbski »goji1) mjesec mlijekom zvijezda te[rj čistim mlijekom sjaja svoga". („Rad" knj. 99; 138; Vuk: »Život" 35). — N. Nodilo dokazuje jako verojetno v istem „Radu" (knj. 99; 129), da je bil Srbom in Hrvatom ,Mesec' nekdaj bog. Maloruski pregovor veli: »Mesec nam božok [bog], a ktož nam bude bogovati, jak ego ne stane" (ako ne bode njega). Afan I. 72. Po svedočbi iz XIV. veka darovali so Rusi nekdaj blisku, gromu, solncu in luni. Sv. pismo pa priča, kako so tudi Judje nekdaj po tuji šegi (poganski) darovali »kraljici nebeški" t. j. luni kot kakšni boginji. (Jerem. 44. 17—18). Verojetno je, da so se bili Judje (Ebrejci) navzeli dotične tuje šege nekdaj od Feničanov, ki so častili tudi A star to, katero nekateri primerjajo tudi grški Zeleni (boginji Luni). Da so Judje poganske praznike luni na čast ovrševali zlasti o mlajih, to sodimo po besedah Je-zaijevih (I. 13.) . . . Mesecu prisvajala se je tudi moč ali ,vpliv' na imenitna opravila (podjetja). Stari Germani shajali so se — če ni bilo kake posebne sile — samo o m 1 a, j u ali pa o š č i p u, zato ker se jim je tak začetek zdel najugodnejši za vsako podjetje. (Tacit: „Germania" c. 11. Prim tudi pri Jornandu c. 11. to, kar zove ondi: „lunae commoda incommodaque"). ') redi. Če je jajce na ,r.ti' (debelem koncu) prazno, velijo Beli Kranjci: „Mesec ga je pojel". (Meti.). Mesec pa vreme. Če je okoli meseca („Iune") velik svit, pravijo v Rožu, da bode ob kratkem deževalo. (Zap. K. Pečnik). Ako na mlaj (mladi mesec) dež curi, ondaj bo curel štirnajst dni. (V Koprivnici. „S1. Glasn." 1867; str. 126). Moravska. Kedar je mesec obrnjen navzgor („hore ka-belu"), v treh dneh bode dež. („Čas. Mat. mor." 1892; str. 82). Poljska Ako začne deževati na kateri sedmak ali krajec („cz\vartek"), ne prestane [deževati], dokler ga ni konec. (O. Kolbg. VII; 30). Starorimska. Ako je, kedar se začne mesec mladiti iz nova, zrak teman in rožič (srp) mračen; ondaj bode deževalo strahovito po polju in po morju .... Prim. Vergil. „Georgikon" I; 427 . . -1) (Uprav t&k zrak in tak rožič bil je slučajno mladega meseca, 28. avgusta 1892, ob 9tih zvečer na Dunaju, a dežja ni bilo ni drugi, ni tretji dan, nego prelepo vreme; stoprav 4. dan poškropilo je čisto malo). Z Nemci, Talijani i. dr. vred pravijo (a med Slovenci nismo mogli do zdaj zaslediti te vere), da se o vsaki meni lunini, t. j. o vsakem ščipu in mlaju, o vsakem prvem in zadnjem krajcu menja tudi vreme. To je na žalost koncem 18. veka potrdil in pomnožil z dodatki T o al d o Padovančan v spisu, ki ga je nadarila kraljeva družba za nauke v Mont-pelieru.2) Da se izpremeni o meni lunini včasih vreme samo po naključju, uveril sem se uže večkrat sam, pazeč nalašč na take premene. L. 1884. deževalo je na Dunaju in po okolici maja in junija meseca pet tednov zapored dan za dnevom. Pred vsako meno lunino prerokovali so nemški kmetje okoličani, da se utegne grdo vreme izpremeniti o prvi meni; a dasi jih je na laž postavila prva, druga, tretja in četrta mena, drže se vendar še trdno stare (krive) vere, ali recimo zmote. — Kolika je ta zmota, pokazalo se je bilo na Dunaju in po okolici Dunajski še bolj 1864. leta, katerega je deževalo od maja do konca septembra meseca skoraj vsak dan (razun kakih 14 razsejanih dnij), ter je bilo vinogradnikom tako neugodno, da niso ni „trgali" onega leta, zato ker ni bilo grozdje dozorelo niti na pol. — Ako bi bila resnična ') Vergilijeve besede poslovenil dr. J. Šubic (v Celovcu 1863) tako: „Kedar Luna ponovljeno luč iz novega spravlja, „Ino tminavi zrak z mračljivim objemlje si rogom, „Žuga na polji morji možem nezmerno deževje . . ." 2) Preložen na nemški jezik izšel z napisom: „Witterungslehre fiir den Feldbau" v Berlinu 1. 1777. ona vera, (da se menja o lunini meni tudi vreme), ne bi smelo nikdar dlje od sedem dnij ni deževati, niti solnce pripekati itd., zato ker se vrše lunine mene vsakih sedem dni. (To nam kaže tudi domača beseda „sedmak" in hrvatska „sed-maci".1) Bodi tu povedano še to, da so se nekateri učenjaki trudili mnogo let na vso moč, da bi dognali po lastni mnogoletni izkušnji s števili, kakšen vpliv ima mesec na vreme; a po teh korenitih raziskavah razsodili naposled tako, da nima mesec. . . na vreme nikakega vpliva. (Prim. Stanislav Kosti i vy: „Uber Witterungs-Telegraphie im Dienste der Landwirtschaft. Wien, 1879; 6—7). Naj-si ima mesec velik vpliv na „oseko in plimo" (morski odtok in pritok), na mesečnike in morda še na kaj drugega2) (osedobi prisvaja se mesecu tudi vpliv na potres), — na vreme nima po tem takem nikakega vpliva. Prenaglo so nekdaj preprosti ljudje sodili po slučajnih pojavih, (ki so se namreč le primerili večkrat), ter ustanavljali po zmoti lažniva pravila, ki so se sčasoma zaplodila ter zakorenila med preprostim ljudstvom tako čvrsto, da nam jih ni moči iztrebiti tako naglo, kakor bi radi.3) Dodatek na 171. stran Mlaj je srečen in nesrečen. 0 mlaju ne kolji prašičev, sicer se v mesu črvi rajši zarede; ne kosi trave, sicer trava v sredini splesni, da je živina neče. 0 mlaju ne sadi ničesar. — Če se o mlaju ostrižeš, lasje hitreje rastejo; zato jih pa deklicam strižejo o mlaju, a dečkom ne takrat, da jih ne bo treba prehitro zopet striči. — Tudi ovce o mlaju najraje strižejo, da raste volna hitreje in lepše; — „lužiti" se pa takrat ne sme, ker mlaj sne perilo. (Na Kobaridskem zapisal g. Andr. Gabršček). <) Crlej str. 172. op. 4. 2) Prim. „Einfluss des Mondlichtes auf Pflanzen" (mesečine vpliv na rastline). Jllustr. Welt" 1885; str. 407. 3) Prim. vendar tudi Falbov spis: „Das Wetter und der Mond". Wien 1887. — Narodne vere o mesecu po »avstrijskem" (hrvatskem) primorju popisal F. pl. Thiimen. Glej „Ausland" 1887; str. 21. Se več drugih praznih ver in vraž pride na vrsto v dragih predelih. (Dalje prihodnje leto.) na Kranjskem.1) Spisal Anton Koblav. se železne rude so kisikove spojine (Sauerstoffver-bindungen). Najboljša je magnetovec ali magnetni železovec (Magneteisenstein ali schwar-zer Oxid), ki daje, če je čista, 72 odstotkov železa. Druga vrsta železne rude je rusi železovec Rotheisenstein, rother Oxid), od katere se kristali imenujejo železni sijajnik (Eisenglanz). Čista daje okoli 70 odstotkov železa. Nekoliko slabša, a na Kranjskem zelo znana ruda je rjavi železovec (Brauneisenstein, brauner Oxid), ki ima po raznih svojih oblikah še posebna imena. Na Dolenjskem je več svitoglave (Glaskopf) in jedrnate ali pa glinovnate, na Gorenjskem se pa dobi mnogo te rude v bobu podobnih, oglajenih zrnih in večjih gomoljah; pravijo ji bobovec._ Ob robovih obširnega gozda Jelovice, namreč pri Bohinji, Železnikih, Kropi in Kamni Gorici, so našli največ bobovca. Ker leži včasih prav na vrhu zemlje, da ga ni treba kopati, je umevno, zakaj da so todi okoli stali najstarejši gorenjski plavži. Četrte vrste ruda, ki se rabi za dobivanje železa, je jeklenec (Eisenspat, Spateisen-stein). Ko se izkoplje, je svetle, rumenkaste barve, če pa leži dolgo časa na zraku, porjavi. Koplje se že sto- in stoletja v obilni meri po hribih nad Javornikom in Jesenicami. Imenu- ') Viri: Glavno tvarino za pričujoči spis mi je dal kranjski deželni arhiv, in sicer vicedomski oddelek, fasc. 125 in 126, nekoliko tudi stanovski oddelek in arhiv c. kr. rudarskega urada v Ljubljani. Porabil sem pa tudi tiskane vire, kakor Valvasorja: „Ehre des Her-zogthums Kraiir', Dimitz: Geschiehte Krains, Dr. Ludwig Beck: „Die Geschichte des Eisens", J. Tausch: „Das Bergreeht", H. Veith: „Berg-worterbuch", Ant. Globočnik: „Das 1. f. Wald- und Reservatrecht in Krain (Verh. u. Mitth. d. jurid. Ges. in Laibach I, 317;". Drugi viri so naznanjeni pod črto spisa. vina železarstva jemo naj le še železni kršeč (Eisenkies ali Schwefelkies), če tudi se ne napravlja po navadi iz njega železo. Rumen je kakor med (Messing) in svet&l kakor zlato. Kmeta večkrat premoti, da ga prinese prodajat za zlato rudo. Ima pa v sebi le 47 odstotkov železa in 53 odstotkov žvepla. Prve štiri vrste železne rude izpražijo1) (izroštajo), raz-tolčejo, opero in tope v plavžih. Dobiva se iz teh rud trojno železo, namreč surovo železo ali grodelj (Roheisen), ki se ne da variti in kovati, pač pa liti, in se zato imenuje tudi lito železo (Gusseisen). V njem je 4—5 odstotkov ogljika (Kohlenstoff). Loči se od njega navadno ali kovno železo (Schmiedeisen) po tem, da je brez ogljika in se da variti. Če pridenemo kovnemu železu 1—2 odstotka ogljika, oziroma če surovemu železu vsega ogljika ne vzamemo, imamo trdo jeklo (Stahl), ki je jako krhko, pa tudi prožno. Zgodovinarji so svoj čas učili, da so se vrstile v Evropi dobe tako: kamenita, bronasta, železna. Poslednji čas je nekaj zgodovinarjev mnenja, da taka razdelitev ni prava, in trdijo, da so ljudje prej iznašli železo kakor bron, ker ni treba toliko bistroumnosti, da se iz rude natopi železo, kakor da se napravijo potrebne zmesi za sestavo brona. Ker se pa vender med najstarejšimi izkopinami nahaja več brona kakor železa, rešujejo zopet drugi to uganko tako, da so ljudje sicer poznali železo po Evropi že v starejši dobi, a vender so kupovali le bronaste reči iz tujih krajev, predno so si jih začeli napravljati iz domačega železa. A glejmo, da kmalu stopimo na trdna zgodovinska tla! Gotovo je, da je železo že stara rtč in da je bilo ljudem znano že v davnih, davnih časih. Cerkvena povestnica nam pripoveduje, da je bil Thubalkain, ki je živel kakih 3000 let pred Kristusom, že kovač. In svetna zgodovina nam zatrjuje, da so tudi Egipčani že ob istem času rabili železo. Jednako je o njem govorjenje zelo zgodaj v stari grški in rimski zgodovini. Železni obročki na rokah in nogah so bili iz prva znamenje prostega Rimljana in zato se jih nahaja med drugim lepotičjem mnogo po rimskih grobovih. Kdaj so pa v naših, z železno rudo bogato obdarovanih krajih, začeli izdelovati železo? Ali so res šele Rimljani, ko so si podvrgli te kraje, naučili naše prednike topiti železo, kakor trde nekateri? Nikakor ne! Zaslovelo je noriško železo po svetu že mnogo poprej, nego so se Rimljani imenovali ') Ruda se praži ali rošta tak<5: Vloži se v pražnico (roštarico) 1 čevelj visoko oglja in 3 čevlje rude, pomešane z braškami (Braschken-kohl). Potem zopet oglja in rude. Ko je polno, se zažge, da gori ali (li 8 dnij. S tem se ruda ne raztopi, ampak postane le bolj voljna in se otrebi žvepla. gospodarje naših dežela. 0 stavbah na koleh tukaj ne govorimo. V njih bode težko najti železnih izdelkov. Pač pa imamo iz latenske in hallstadtske dobe mnogo železa. Nimamo samo jednega prazgodovinskega gradišča na Kranjskem, koder so poleg prastarih izkopin našli kupe stare žlindre, kar priča, da so domači prebivalci izdelovali železo že davno v predrimski dobi. Rimljani so je od njih kupovali za napravo orožja, ker jim je doma nedostajalo železne rude. Plinij sicer piše: „Ferri metalla ubique propemodum reperiuntur", da se železna ruda skoraj povsod dobiva. Ali znano je, da je ravno laška dežela v tem obziru uboga. Prejemali so tedaj Rimljani železo^ za svojo obilno vojsko iz otoka Elbe in deloma iz Galije in Španije, posebno pa iz naših rudnatih krajev: iz Norika, Pano-nije in Ilirika. Ako pogledamo bolj na tanko uspehe izkopavanja prazgodovinskih starin, se prepričamo, da so prav na tistih mestih, kjer se nahajajo najstarejše izkopine v obilnem številu, že ob istem času, v katerega spadajo najdbe, ondi stali plavži; ali pa, da okrog teh najstarejših naselbin leže železni rudniki. Tedaj je tu lepo cvetla železarska obrt že davno v predrimski dobi. Omenim naj le starih izkopin, ki so se našle pri kupih žlindre blizu Podzemlja na Dolenjskem, na Vinko-vem Vrhu in na Vačah, na dvojnem gradišči pri vasi Korita nad Dvorom pri Žužemberku,1) pri Šmihelji na Notranjskem in v Bohinji na Gorenjskem. V zvezi z rudarstvom so tudi ajdovski grobi na hribu Belšici nad Javornikom, katere Valvasor opisuje v dolgi historiji. Pravi, da je ondi 300 grobov s starimi napisi, katerih dr. Peterman, ki je poskušal gomile odpreti, pa ga je odpodila huda ura, ni znal brati. Omenja tudi razvalin dveh starih gradov pod Belšico in mnogih najdeb.3) Že od nekdaj pa so slavni železni rudniki na Belšici. Poslužili so se Rimljani pri svojem prihodu v naše kraje že obstoječih plavžev in domačih prvotnih delavcev. Ako je bil plavž daleč od kake rimske postaje, so ga obdali s trdnim zidom zaradi varnosti pred sovražnim napadom. Tako so storili s plavžem v Bohinji. Blizu bitenske cerkve (v kateri je vzidanih še par rimskih gomilnih kamenov v steno visoko gori pod streho) na oni strani bohinjske Save se dviga 260' visok grič, na katerem leži gradišče. Bohinjci so grič pozneje krstili za „ajdovski gradeč". Na tem gradišči tiče pod zemljo ostanki raznih stavb in stolpov in zidu, ki je na štiri vogle obkrožal prostor. Daljava zidu je bila na dveh straneh po 74, na drugih dveh po 44 sežnjev. Zunaj tega zidu leži polno stare žlindre in na pol stopljene rude, kar razodeva, da se je 0 (Rutar, Letopis Mat. Slov. 1890, str. 120). 2) Valvasor. Ehre des Herz. Krain IV, 567. Zanimivo bi pač bilo natančneje preiskati, če je na tej prigodbi kaj resničnega. tu izdelovalo železo, ko je obrt še ležala v povojih. Morlot, ki je baje prvi zasledil te najdbe, trdi,1) da so tu stali utrjeni rimski plavži in fužine, ki so bile silovito razdejane in opuščene v drugi polovici četrtega stoletja, in da prebivalci Bohinja pred prihodom Rimljanov železa še niso poznali. To sklepa iz rimskega zidovja in ondi najdenega denarja, ki spada v dobo od Avgusta do Konstanca (72—350). Toda ta trditev se je pozneje pokazala brez trdne podlage. Zavrnila sta Morlota že pok. Deschmann in Hochstetter2), češ, da te fužine niso bile samo rimske, ampak že tudi predrimske. Še bolj pa zavračajo Morlotovo trditev najnovejše najdbe kneza Windischgratza, ki je na tem gradišči izkopal mnogo železnih in bronastih stvarij iz predrimske dobe in jih hrani v svoji lepi vili na Bledu. Nič ni tedaj čuda, če Valvasor omenja po Homeru, kako je noriško železo že rezalo junakom glave v trojanski vojski, in če nam poroča Ovid, da je bilo noriško železo slavno 1. 16. po Kr. Kar gotovo je, da so se domači prebivalci naše dežele, naj so bili Slovenci ali Kelti ali kdor koli, pridno pečali z železarstvom. Rimljani so pozneje ž njih pomočjo to obrt nadaljevali. Kovali so iz noriškega železa orodje in orožje, deloma v tukajšnjih kovačnicah, kakor n. pr. v Gameljnah pod Rašico, kjer še stoji v cerkveno steno vzidan rimski kamen, ki nam o njih poroča, deloma so pa železo vozili čez Oglej v Verono in Man-tuvo, kjer so stale velike rimske kovačnice in orožarne. Važno je vprašanje, kakšni da so bili najstarejši plavži pri nas. Priprosti gotovo, kakor po drugih deželah. Niso še stali v dolinah, in mehov ni gonila še vodna sila. Prvi plavži so bili baje še celo brez mehov, kakor se dobe še dandanes pri neolikanih narodih. Blizu strmih gorskih obronkov na vetrnem kraji so skopali v zemljo globoko jamo, in od strani je držal pod njo vodoravni sapnik (kanal), skoz katerega je pod-pihaval veter, da je bolje gorelo oglje in se topila ruda. Taki prvotni plavži so se našli na več krajih drugod, in ni dvoma, da so bili znani tudi starim Kranjcem. Imenujmo jih ve-traste peči (Windofen). Na brezštevilnih krajih po Kranjskem se pa tudi kažejo sledovi, da so rudo morali zelo tako topiti, kakor kadar otroci pečejo podzemljice. Skopali so v zemljo okroglo žlebino, počez položili drv in oglja in nasuli rude ter kurili in vpihavali sapo z ročnim mehom. V globino se je odtekalo železo, katero so pri nizki vročini tako rekoč le izsesavali iz lehko talilne rude. Se ve, da je ostajalo v žlindri še polovico železa. Več kosov take žlindre se hrani v Rudolfinumu. J) Jahrbuch der geologischen Reichsanstalt 1850, str. 199. 3) Prahistorische Ansiedelungen in Krain, str. 42. Tudi ko so začeli zidati topilne peči, te še- niso stale ob vodah. Sredi divjega gozda, kjer so našli železno rudo, so postavili priprosto plavno peč, ki pa ni bila povsod jednaka. Ta je bila večja, ona manjša, tu le plitvo ognjišče, (flacher Herd), ondi že obzidan nizek plavž, namreč le 3 — 4 čevlje visok, od znotraj 1 — 2 čevlja širok, na štiri vogle ali pa okrogel. Rudo so pobirali po vrhu zemlje, posebno bobovec, ki se kaj rad da topiti, ali pa so jo kopali plitvo v zemlji. Tudi v teh plavžih rude pri svojih slabih pomočkih niso znali dobro raztopiti; zato je stara žlindra tako težka. Bobovec n. pr. ima 62—64 odstotkov železa in daje dandanes po 50 odstotkov železa v palicah (Stabeisen). Ob času Rimljanov so ga dobivali komaj po 40 odstotkov. Ker se včasih zraven težke žlindre dobi tudi bolj prečiščena, kakor da bi bila iz pretopilnice, to kaže, da so izdelovali tudi jeklo. Na kovno železo pa kažejo najdeni žeblji in kopja. Peči so postavljali, n. pr. v Bohinji, iz neizgorljivega kremenskega sprimka (kvar-covega konglomerata), donesenega iz doline Lupina, in iz neizgorljivega javorniškega ila. Mesto naravnega vetra so polagoma uvedli večje mehove, katerih r tasti konci so moleli v glinaste ižele (Form) in vodili sapo v plavž. Tudi glinasti iželi se najdejo med staro žlindro. Gonili so mehove z rokami ali pa z nogami. V 13. stoletji so prestavili plavže s hribov v doline in šele v 15. stoletji so jeli rabiti vodno silo, da je gonila mehove. V peč so nekdaj nalagali oglja (ali lesa) in na vrh rude, nato zopet oglja in rude, plast za plastjo, in od spodaj so zažigali, kakor delajo še dandanes. Nekaterikrat so izpustili žlindro, da je odtekla, in kadar se je iz stopljene rude nabrala precej velika kepa železa, so jo potegnili iz peči, jo očistili žlindre ter jej s kladvi dali primerno obliko, da je mogla romati čez mejo v rimske tovarne. Na tak način so topili rudo po Kranjskem še ves srednji vek. Napravljali so po hribih male plavže ali tudi le ognjišča, pri katerih so, kakor sem rekel, mehove gonili z roko, ker ni bilo ondi vodne moči, in železne kepe, ki so se v njih delale, zvalili so do bližnjega kladva, stoječega že v dolini. Tako kepo so imenovali volka (Wolf, lupo). Večkrat so volka spustili na riže (žleb iz močnih brunov) po strmem hribu navzdol. Po rižah so pehali les v dolino, a tudi volk je na njih zdrčal naglo proti fužini. Na hribovji od Krope do Železnikov, posebno pri Jamniku in pod Kališami na'Štalci, se nahaja še polno stare žlindre od teh slovenskih peči j. Imenujem jih slovenske, ker so jih še v 16. stoletji, ko so stale že v dolinah, uradno imenovali „\vindische Ofen". In koder je stala nizka slovenska peč, ondi so po navadi izde- lovali žeblje. Volk, ki so ga privalili s hriba, je bil že prost ogljika, pravo kovno železo, tedaj so ga le v peči razbelili in razdelili pod kladvom. Za plavže v dolini imamo najstarejšo gotovo letnico 1422, ki je bila vrezana na kameniti plošči, vzidani pri stari peči na volka na Racovniku ali v Spodnjih Železnikih. V Kropi so pri Starem Kladvu, ali v Zgornji Kropi, že v 14. stoletji sezidali slovensko peč na volka. Izdelovali so železo pod 9—11 stotov težkim kladvom, katero so bili kupili na Štajerskem. V Spodnji Kropi so pa postavili plavž na volka 1. 1442. Za jednega volka je bilo treba 18—24 vsi-pljajev (Gicht) oglja in rude. Ko je volk narastel, so odtrgali spodaj sprednjo steno peči (Brust), napravili nekake mesteje in izvlekli volka. Ker je bil težek, iztirali so ga včasih s pomočjo vodnega kolesa. V 16. stoletji je bilo še polno »slovenskih" plavžev po Kranjskem n. pr. v Radolni, v Kolnici ali na Lipnici, v Kamni Gorici, Kropi, Železnikih, Hobovšah itd. Ali začeli so ravno tačas napravljati boljše, nemške in laške peči (deutsche und brescianische, bresanische, bresaulischfe Ofen1) in uvajati dvojno pihalo. Te peči so bile že malo višje in bolj podobne visokim plavžem (Hochofen), vender še vedno na volka, to se pravi, da so iz rude naravnost dobivali kovno železo ali pa jeklo. Peč je bila tem širja, čim rajša se je spuščala ruda, to je, čim bolj je bila zmešana s prstjo. Nemška peč je bila 10 čevljev visoka; na vrhu je merila širjava odprtine 14 palcev, na sredi (v vreči za oglje) 3 čevlje in na dnu se je zožila na 2 čevlja. Na desno stran pihališča je bila narejena luknja, skozi katero so izvlekli volka. V 24. urah sta zrastla dva volka, po 4 cente težka, in sta dala pod kladvom po 2 centa čistega železa. Plavžarju ali plajarju (Plaer), so pomagali drugi fužinski delavci, da je spravil volka pod kladvo. Ondi ga je mojster kladvar raztegnil in razcepil na 4 ali 6 delov. Prevaril je te dele v posebni peči in potem zopet raztegnil na železne droge. To železo je bilo pretrdo, skoraj kakor jeklo. — Proti koncu 16. stoletja so se razvili iz pečij na volka visoki plavži, kakor so še zdaj v navadi. Bili so 18—22 č. visoki. S tem pa ni rečeno, da bi jih bili pri nas precej uvedli. Zgodilo se je to sem ter tja šele v tem stoletji. Za časa Francozov je bilo na Kranjskem še šest plavžev na volka (Stuckofen), namreč v Zagradci, Kamni Gorici, v Železnikih (2) in Kropi (2). Šest je bilo pa visokih plavžev (Hochofen), in to: na Javorniku, v Bohinji, na Savi, v Pasjeku, v Dvoru in v Bistrici nad Kamnikom. Stari plavži na volka so se dandanes popolnoma opustili in povsod imajo 0 Imenovali so jih tako po mestu Brescia na Italijanskem, kjer so stale velike fužine. le visoke plavže z odprtimi ali zaprtimi mestejami (Brust). Tu naj se mi dovoli opomba, da jaz rabim besedo plavž (ki je nastala iz nemškega Blahaus — blahen, pihati) za vse peči, kjer se topi ruda, kar pa ni prav pravilno, posebno ne za izraz „Hochofen", ker se v teh visokih pečeh ruda ne plavi. V visokih plavžih se železo čisto drugače napravlja, kakor v nizkih na volka, to je indirektno. Ruda se namreč v plavžih popolnoma raztopi, in sicer tudi taka, ki se v nizkih plavžih ne raztopi tako rada. Ne da bi se ruda očistila ogljika ali da bi se napravil volk, nabere se tekoče surovo železo na dnu peči. Kadar se ga je dovolj nabralo, predere plavžar z železnim drogom spodaj ilovnato zamazo, in skoz predor se izlije goreča tekočina in se natoči v spredaj pripravljene izkopane gredice ali jame. Ko se strdi, imamo na dnu gredic surovo železo (grodelj); na vrhu je pokrito z ložjo žlindro. Tako leži nekaj časa, da se izhladi, potem se žlindra odkoplje in vzdignejo se grodeljnaste plošče (plate, Flossen), ki imajo obliko po gredicah, v katerih so ležale. Grodelj raztolčejo na kosce in ga vržejo v drugo štirivoglato 6 čevljev visoko in 3 č. široko peč, pretopilnico (Frisch- oder Zerrenfeuer) ter primešajo kovnega železa, in tako se dobi jeklo. To je stari bresci-anski način za napravo jekla. Pretopilnice se rabijo tudi, da se dobi iz surovega kovno železo, ki je boljše od železa iz volka. V pretopilnico, ki ima železne stene, nasujejo prašek (drobcev od oglja), na to oglja, grodeljna in nekoliko rene (altes Eisen, Abfalle). Rena je pa le zato, da se začne grodelj rajši topiti, ali da se ista sploh porabi. V taki peči se grodelj, kadar se raztopi v plamenu, ki ga oksiduje, oprosti oglja, kajti kisik naredi, da zgori v železu ogljik. Kisik se pa dela iz primešane škaje in iz vode, ki se buška v ogenj, in ker se vedno obrača železno testo z dolgimi železnimi drogi. Tako se napravi kepa železa, ki se dandanes tudi imenuje volk ali lupa (ital. cotta). Volk se z velikimi kleščami vzdigne, kadar je goden, in se nese pod norca (veliko kladvo, Patschhammer ali Walloschhammer). Tu se razdeli na dva dela, ki se imenujeta maselja (Massel, massello.1) Še jedenkrat se maselji prevarijo v peči in na to se raztegnejo pod kladvom v žrdf ali palice, ali pa se izdelajo v valjalni vlačnici (Walzwerk) v „Pa kota že rase, MaSelj se vari". (Vodnik v Jeklenicah). ') Ta dva Vodnikova stiha delata danes nekoliko preglavice, zatorej si ju dovolimo razložiti. Kota je železni ali jekleni volk ali lupa (massa cocta), ki se nabira v pretopilnici (jeklenici) iz topečega se grodeljna in zato raste. Mašelj je pa del kote, ki pride zopet v peč, da se prevari. Da na starega volka, ali koto v plavži, ni misliti, se spozna iz tega, da v Bohinji, kjer je bival Vodnik, tačas niso več imeli plavžev na volka. čajne (železne šibice). Nekdaj so poznali le fužinice ali male vlačnice, kjer so kose železnih palic pod kladvi raztezali v čajne. V našem stoletji so kranjski fužinarji nekoliko poskušali stopati vzporedno z napredujočim železarstvom po drugih deželah. Uvedli so pudlinške peči mesto starih pretopilnic (n. pr. na Savi 1. 1869.) in jim dali, kakor tudi visokim plavžem razgreto sapo, mesto prej navadne, mrzle, in najnovejši čas so celo začeli kuriti s plinom. * „ * Zemlja, v katero je rimski vojak zasadil svojo zmago-nosno sulico, postala je državna last. Razdelili so si rimski naseljenci svet, kolikor so ga potrebovali in si ga upali obdelati s koloni in sužnji, druzega so prepustili premaganim domačinom za gotovo svoto, ali pa proti plačevanju zemljiškega davka. Razglasili so za državno last tudi vse večje rudnike, posebno zlate in srebrne. Vender rudne regalnosti, kakor se je uvedla v Evropi v srednjem veku, pri Rimljanih še ne zasledimo Le malo rimskih postav se tiče rudnikov, najmenj pa železne rude. Po navadi je bilo tako, da čigar je bil svet, kjer se je našel rudnik, njegova je bila tudi železna ruda, ki jo je smel kopati in obdelovati s svojimi podložniki in sužnji, ali pa drugim dajati rudnik v najem. Ker je pa rimska država potrebovala mnogo orožja, skrbela je dobro za prospeh železarstva, posebno v Noriku, in branila fužinarje pred sovražniki in to tudi na Kranjskem, n. pr. v Bohinji. Gorenjsko se je tačas prištevalo Noriku. Ko so bili pa proti koncu četrtega stoletja Rimljani pri-morani umekniti se mladim divjim narodom, ki so hruli skozi naše dežele proti lepi Italiji, propadli so rudniki popolnoma. Pa saj ni čuda! Rod za rodom je drl skozi Norik in se ga polastil za nekaj časa, da je razdejal še ostale kulturne stavbe. L. 405. so bili tu gospodarji Zapadni Goti, 451 Huni,^ 454 Rugi, 487 Heruli, 488 Longobardi in 495 Vzhodni Goti. Šele potem so se Slovenci zopet lotili rudnikov. Da so se res Slovenci zelo zgodaj pečali z železarstvom, nam priča to, da se je nekaj slovenskih besedij za to stroko ohranilo še celo po krajih, kjer danes Nemci prebivajo, n. pr. fužinarji na Zgornjem Šta-jarskem rabijo še danes besedo „kotliče". Karol Veliki, ki sije podvrgel naše dežele, si je že prisvajal rudnike ter se mnogo trudil za povzdigo železnih fužin. Pravijo, da je on prvi nosil popolnoma zaprti železni oklep. Kmalu potem se je začel razvijati pojem regalnosti, t. j. pravica, da so vsi rudniki, in kar jim pripada, cesarska lastnina. Cesarji so dajali rudnike v fevd svojim vazalom. Proti koncu 11. stoletja so bili že vsi večji rudniki v rimsko-nemškem cesarstvu državni „Regale" in napravil se je zato poseben zistem, ko je bil pod cesarjem Friderikom I. 1. 1158. pojem „Regale" bolj na tanko določen. Le za male jame in plavžke po hribih se cesar ni menil; plavil je ondi, kdor je hotel. Z razvijanjem fevdne države je rastla tudi moč knezov. Karol IV. je v zlati buli 1. 1356. podelil rudniški „Regale" volilnim knezom, in 1.1548. ter 1551. je ta prešel na vse druge kneze in stanove cesarstva. Tako so se polastili fevdni knezi rudnikov in fužin in gorskih gozdov, ki so stali na njihovem svetu ali v njihovi deželi, ter so jih sami oddajali fužinarjem v fevd. Prešla je na ta način fevdna pravica od cesarja na deželne kneze, oziroma na gospode, ki so imeli jednako oblast. Med posled-nimi sta posebnega pomena dva duhovna kneza, namreč fri-zinški škof, ki je dobil 1. 973. okolico loško, in škof briksenski, ki je prejel okolico blejsko 1. 1004. v svojo last — tedaj ravno svet. kjer je mnogo fužin. Na posestvu frizinškega škofa, ki se je raztezalo od Idrije do Radovljice, so ležale hobovške in imenitne železniške fužine; pod blejski grad pa, kjer je imel briksenski škof svojega oskrbnika., so se nekdaj štele fužine v Radolni, dalje fužine bohinjske, javorniške in jeseniške z ne-številnimi rudniki Frizinški škof Konrad je prejel od češkega kralja Otakarja že 23 dec. 1259, ko Otakar še ni bil gospod Kranjske, vse rudniške pravice za svoja posestva. Veljale so te tudi za loško okolico, ko jih je potrdil kralj Rudolf 18. maja 1277.1) Ta takoimenovani rudniški „Regale" je frizinškim škofom zopet potrdil cesar Maksimilijan 12. febr. 1507 in cesar Ferdinand 8. jul. 1560 Podaritve so se zgodile, ne da bi si bil cesar pridržal kaj posebnih pravic. Frizinški škofje so lepo skrbeli za povzdigo železarstva na svojem posestvu.^ L. 1475. je izdal škof Sikst rokodelski red za loške kovače. Škofje so pa dajali drug za drugim tudi posebne svoboščine Železni-karjem, s katerimi so jim zagotavljali varstvo fužin proti plačevanju gotovih dač in jim podelili pravico voliti si svojega sodnika. Primerilo se je pa 1. 1515., da je škof vzel Železni-karjem vse podeljene svoboščine, ker so se bili udeležili kmet-skega punta proti zemljiški gosposki, in šele na milo prošnjo jim jih zopet vrnil. Najstarejša svoboščina jim je bila dana od škofa Alberta kmalu potem, ko so se bili Železniki ustanovili, namreč 1. 1348. Kakor frizinški, tako je tudi briksenski škof v fevd dajal rudnike, n. pr. 13. maja 1. 1403. škof UIrik nekemu Hermanu Esel-nu rudnik nad Belo ali v belaški planini. Plačeval je Esel od jedne peči (plavža) 1 marko in 40 oglejskih vinarjev in od vage jedno oglejsko marko na leto.2) ») Meichelbeck, Hist. Fris. II, str. 53 in 81. *) Izvirnik na pergamenu leži v Rudolflnumu. Tako so ravnali tudi svetni stanovi na svojem svetu, n. pr. grof Friderik Ortenburški je podelil svoboščino 24. avg. 1381. rudarjem in plavžarjem, ki so delali na Planini nad Jesenicami. V Bohinji je bila razlika med Staro Fužino in onima na Bistrici in Pozabljenem. Pri prvi fužini, ki je silno stara, niso v 16. stoletji rudnikov in gozdov od nikogar prejemali, ampak plavili so, rudo kopali in oglje kuhali, kakor se jim je ljubilo, tudi brez vednosti zemljiške gosposke. Vse to so tudi izvažali, ne da bi bili komu plačevali dače. Spadali so pod radovljiško grajščinstvo in si sami volili sodnika. Na Bistrici, kjer je 1. 1540. nekiMaulner, s priimkom »konjski tat", postavil fužine (Werkgadl) in na Pozabljenem, kjer so bile napravljene 1. 1562, so pa plačevali dače oskrbniku blejske grajščine, ki jim je tudi imenoval sodnike. Ali vse posebne pravice so napravljale pozneje, ko so se od 1. 1457. kot dediči Celjanov začeli avstrijski nadvojvode bolj čutiti deželne kneze na Kranjskem, veliko zdrage in pri-tožeb, kakor bomo skoro videli. Že cesar Maksimilijan I. je bil 1. 1495. posebno pozornost obrnil na gozde, ki so bili poprej prosti, da so smeli fužinarji sekati les, kakor so hoteli. 10. aprila 1510. je ustanovil Maksimilijan v Gradci za spodnje-avstrijske dežele, katerim se je prištevala tudi Kranjska, vlado in dvorno kamero. Pod-njo so odtlej spadali tudi rudniki kranjski. Postavil je dalje prvega vrhovnega rudarskega mojstra, Lamberta Zacha, kateremu je podredil rudarske sodnike in mu naložil dolžnost, da je skrbel za pobiranje fužinskih naklad. Omenjena gospodstva so se pa opirala na svoje stare pravice in tako tudi njim podložni fužinarji. Deželni knez, cesar ali pa nadvojvoda, je pa izdajal tudi rudniške rede (Bergwerksordnungen), s katerimi so bile uničene vse zasebne pravice gospodstev. Najprej je izdal cesar Maksimilijan rudniški red za vso Avstrijo v ponedeljek po sv. treh kraljih 1. 1517.; drugi podobni red je izšel od cesarja Ferdinanda I. 3. jan. 1. 1550. za radovljiško gospodstvo, t. j. za fužine v Kropi, Kamni Gorici in Lipnici, ali prav za prav Kolnici. To je bila fužina pri vasi Vošče pod Jelovico, o kateri narodna pravljica pripoveduje, da jo je imela še sv. Jema (Hema). Po tem redu se je volil omenjenim trem fužinam sodnik izmed radovljiškega meščanstva in potrdil ga je vicedom. Ker so se pa Ra-dovljičani o rudarstvu in fužinarstvu malo razumeli, je 1. 1568. nadvojvoda izbral za to Kroparja Klemena' Bobka, če tudi ni znal brati in pisati, samo ukazal mu je, da mora pri teh fužinah stanovati. Tretji red je bil z dne 1. maja 155)5, v katerem se že imenujejo rudniki in planinski gozdi kameralno dobro. Posledni, najvažnejši rudniški red, izdan nalašč za fužine kranjske in goriške, s katerim se je Ferdinandov red prenovil in raztegnil na vse fužine v naši deželi, je pa od nadvojvode Karola, izdan v Gradci dne 23. febr. 1575. leta. Šestnajsto stoletje, tolikanj imenitno za Kranjsko zaradi turških vojska in verske reformacije, je tudi najvažniše v zgodovini železarstva na Kranjskem. Kakor gobe po dežji, tako so rastli plavži in fužine na novo iz tal. Nastopila je, vsaj za nekaj časa, nova, zlata doba fužinarjem. Železno blago, posebno žeblje, so dobro prodajali čez morje v neapoljsko kraljestvo in druge dežele. Videti so bile cele karavane tovornikov, katerih konji so odnašali železne izdelke proti Trstu in Reki in Št. Ivanu pri Devinu, nazaj pa prinašali zlato. Jedna taka karavana je štela po 15 ljudij in po 15 — 30 konj. Vsak konj je nesel na hrbtu po 2 centa žebljev ali druge robe. Železa in jekla se je s Kranjskega v 16 stoletji spečalo čez morje do 20 tisoč centov na leto. Kranjska kopa je imela tačas 10 centov, italijanska ali tržaška pa 160 funtov menj kot nemška ali kranjska. Zanimivo je pogledati, koliko da je stala tačas prevožnja železa od Ljubljane do Trsta. Stara naklada (Aufschlag) v Ljubljani je znašala 20 kr., nova pa 2 gld. od kope. Prenos do Ljubljanice 2 kr. 2 vinarja. Vodna mitnina 9 kr. 2 vin.; nosačem po 1 kr. 2 vin. Tovorniška plača od Vrhnike do Trsta 2 gld. 20 kr., mitnina v Planini (Alben), Senožečah in Lokvi (Hiilben) skupaj 30 kr., kvarantena v Trstu 24 kr. Za skladišče se je plačalo 9 kr. in za tehtanje po 4 kr. od kope. Na Kranjskem se je sukala cena za kopo železa od 10—20 gld. Iz dežele so prodali fužinarji n. pr. 1. 1575. iz manjših plavžev po 50, iz večjih pa po 300 kop železa. Včasih so kranjski železarski trgovci šli železo kupovat na Koroško, kjer so bila skladišča v Šentvidu, Celovci in Velikovci, in so tržili ž njim čez morje. V Velikovci so jim fužinarski mojstri prodajali bolje železo po 14—19 gld. kopo. Plačevale so se pa potem tovorniške plače (Saumerlohn): od Velikovca do Kaplje po 30 kr. od kope, za skladišče v Kaplji po 2 kr. od kope; od Kaplje do Ljubljane tovornine 2 gld. 24 kr. in prevoznine čez Savo 2 kr. 3 vin. Ko je prišla kopa do morja, stala je trgovca 28 gld., in sicer nemška kopa. Prodal je pa železar kopo po laški vagi za 25 gld. 20 kr. in tako napravil nekaj dobička. Tovorili so kranjski fužinarji s svojim železom sami, ali pa so prodajali izdelke železarskim trgovcem, med katerimi nahajamo največ Ločanov.1) Da bi se izdelki lože spečavali, so nameravali fužinarji na predlog rudarskega sodnika Juna- ') N. pr. 1. 1588. so bili v Loki nastopni trgovci z železom: Lovrenc Semen, Sebastijan Lukančič (mestni sodnik\ Andrej Ruekhule, Gregor Lukančič, Sebastijan Križaj, Linhart Kunstelj in Jurij Kunstelj. verja 1. 1589. na Kranjskem osnovati družbo za kupčijo z železom. Tudi nadvojvoda se je zelo zanimal za tako družbo. Hoteli so jo krstiti „Terzeria", kakoršno ime je nosila jednaka neapoljska družba. Še 1. 1590. so tekle zaradi nje obravnave med kamero, vicedomom in rudarskim sodnikom. Poslednji je toplo naglašal, da bi imela „Terzeria" veliko dobrega uspeha, ker bi potem ne bilo več treba skladišč za železo v Trstu, Gorici in Reki, kjer se mora vzdrževati po več ljudij, in da bi železo imelo višjo ceno, ko bi vse prodajala jedna roka, kakor se na primer živo srebro prodaja v Nemški Idriji. Katoliški fužinarji svojim luteranskim kolegam, ki so to zadevo sprožili, niso nič prav zaupali. Rekli so, da hočejo imeti prvo besedo beraški fužinarji in pa taki loški meščani, katere so frizinški komisarji že pognali zaradi nove vere iz grajščinstva. In tako se je vse razbilo. Karlov rudniški red je ustanovil v deželi novo oblast. Postavil je rudarskega nadsodnika, moža s tako sodniško oblastjo, da bi sedanje predsednike deželnih sodišč lahko čez rame gledal. Poprej je imela vsaka fužina za-se, ali vsaj, kar jih je stalo blizu skupaj, so imele svojega rudarskega sodnika. Tako vipavske fužine svojega, železniške svojega, le da ga jim je potrdil frizinški škof; Kropa, Kamna-Gorica in Lipnica so skupaj imele svojega, ki se je ravnal po Ferdinandovem redu iz 1. 1550.; sodnik v Šmartnu pri Litiji in oni v Idriji sta bila pa odvisna od vrhovnega rudarskega mojstra v Gradci, ker ju je isti plačeval. Take, bolj ali menj od naclvojvodskega vpliva proste sodnike, ki so razsojali vse rudarske stvari svojega okraja, so obdržali do 1. 1575 ; tedaj jim je bilo z novim redom odvzeto mnogo oblasti, ponižani so bili v podsodnike. Podložni so postali rudarskemu nadsod-niku za Kranjsko in Goriško, pod čigar sodno oblast so spadali vsi rudniki in fužine in pripadajoči jim gozdi in vode, vsi fužinarji in plavžarji, fužinski delavci, kovači in ogljarji s stanovanjem in imetjem, sploh vse, kar se je tikalo železarstva na Kranjskem in v Istri, ki je spadala pod Kranjsko, ter na Goriškem. Doba njih oblasti je trajala od 1. 1573. do 1781. V vseh civilnih in kriminalnih in političnih zadevah je veljala tedaj nadsodnikova sodba. Le kadar je kakšna stvar spadala pred krvavo sodišče, jo je odstopil deželni sodniji dotičnega okraja. Od njegove razsodbe je šel priziv do 1. 1664. na deželnega vicedoma kranjskega, pozneje pa naravnost na notranje- avstrijsko vlado in dvorno kamero v Gradci. Pri tožbah kmetov, ki niso bili v fužinski zadrugi, je pa šel priziv od zemljiške gosposke na dež. glavarstvo. Če se je spozabila kaka zemljiška gosposka, da je hotela soditi rudarja, jo je precej prijel dež. knez. Tako je bil poklican 6. dec. 1672 lastnik belopeškega gospostva, Ivan Frid. baron pl. Trilleg, v Gradec na odgovor, ker se je drznil soditi fužinarje. Dolenjsko, ali Slovenska Marka., in grofija celjska sta imeli skupaj svojega rudarskega sodnika tudi še po objavljenem rudniškem redu. N. pr. za Pavlom Pilpachom je postal leta 1579. Jakob Kokalj, tržni sodnik v Radečah, ki je imel to čast še 1. 1586., in 1. 1635. Jurij Smole. Imenovali so se ti sodniki dolenjski in niso bili kranjskemu rudarskemu nad-sodniku nič podložni, ampak le vrhovnemu rudarskemu mojstru. Okrog 1. 1690. so prepustili kranjskemu rudarskemu nad-sodniku, da je vladal tudi Dolenjsko in okrožje celjsko (Viertel Cilli), a to ni trajalo dolgo. Da je nadvojvoda Karol izdal nov rudniški red, so dali povod fužinarji sami. Matija Rattenmanner, meščan loški in fužinar v Spodnjih Železnikih, je bil namreč sklical za 18. dan oktobra 1568. leta vse kranjske in goriške fužinarje, da naj pridejo v Ljubljano ali sami, ali pa naj pošljejo svoje zastopnike, da se bodo posvetovali, kako bi še bolj pomagali na noge rudnikom in fužinam. Izvolili so zbrani fužinarji omenjenega Rattenmannerja in Pavla Junaverja, fužinarja na Hublji pri Vipavi, in so jima izročili oblast, da naj potrebno obravnavata ter se pečata z vprašanjem, kako bi se sestavil nov rudniški red ter postavil rudarski nadsodnik za Kranjsko in Goriško. Bila sta pooblaščenca potrjena 20. oktobra 1568. Sklicala sta fužinarje na dogovor v Ljubljano za 25. dan julija 1569, in sicer na novi trg v gostilnico Linharta Peera, kjer je bilo tudi za vse povabljence pripravljeno stanovanje. Menili so se o novem redu in določili, da noben fužinar ne sme vzprejeti delavca, ki nima spričevala od gospodarja, pri katerem je prej delal. Če to stori, plača 10 renskih gld. in 24 kr. globe. Te globe dobi polovico rudarski sodnik dotičnega kraja, drugo polovico pa nadvojvodslca kamera; če pa ni ondi sodnika, dobi vse kamera. Tudi naj ne gre delat kdo iz kraja, kjer ima poravnati kaj dolga. Pritoževali so se ob jednem zoper Moritza pl. Dietrichsteina, da jim dela zapreke pri kuhanji oglja, kakor tudi zoper loškega oskrbnika Siegersdorfa, da brani fužinarjem sekati les v gozdih, kjer so smeli sekati že pred 300 leti. Tako so se zbori fužinarjev, h katerim so smeli priti tudi kolesni in fužinski mojstri, ponavljali leto za letom in vselej so za prihodnje leto določili, kje da bode shod. 31. julija 1570 je bil zbor na Krki pri fužinarji Luki Orlu. Posebno važen je bil shod dne 12. okt. 1573, ko so se bili zbrali skoro vsi fužinarji na posvet v Kranj ter med-se vzeli tudi kranjskega mestnega sodnika Ivana Štruklja. Rattenmannerja in Junaverja so zopet potrdili za pooblaščena zastopnika fužinarstva, ob jednem pa izvolili prvega rudarskega nadsod- nika za Kranjsko in Goriško, Feliksa Dolhofa, ljubljanskega meščana »Izvolimo si dobrega nadsodnika" — šojiejali — „moža, ki je vešč gozdarstvu in ima glavo za kopanje rude, da se ne bode tratilo oglje ne ruda, in da bode povsod lep red". Omenjajo se potem še mnogi zbori, n. pr. 1. 1575., 26. maja 1. 1578. v Ljubljani, 6. okt. 1579, po Dolhovi smrti, zopet v Kranji, 1. 1581. in 1616. v hiši vicedoma v Ljubljani in 1. 1690. v Kranji itd. Ko je bil postal vicedom katoličan, so šli vsi fužinarji pred zborom vselej k sveti maši. Glede plače rudarskega nadsodnika so pa sklenili 1. 1573. jednoglasno, da naj vsaka fužina meče v posebno pušico po 2 kr. od narejenega centa železa ali jekla, od tovora žebljev naj se plačuje po 10 kr., od tovora podkev in drugih izdelkov iz kovanega železa pa po 8 kr. Pušica naj ima 3 ključavnice in pri vsaki fužini in pri plavži naj se postavi zaupen mož, nadzorujoč plačevanje. Ker so se bili 1. 1581. železniški in hobovški fužinarji na prigovarjanje oskrbnika Siegersdorfa uprli ter niso hoteli plačevati teh doneskov, so rekli fužinarji, naj jih vicedom prisili, da bodo plačali njemu, ali pa ob kva-trih na mitnici, in nadvojvoda je zapretil, da ne sme njih železo iti dalje, dokler ne plačajo dolžne svote, ki je znašala letnih 60 gld. 1. aprila 1587, ko so bili zopet zbrani skoro vsi fužinarji v Ljubljani, so sklep zaradi plače ponovili. Vrhovni rudarski mojster je priporočil nadvojvodi, da naj ima rudarski nadsodnik po 300 gld. gotove plače na leto, in sicer 200 iz omenjenih fužinskih doneskov, 100 gld. naj pa doda deželni knez iz dohodkov vicedomskega urada. In tako je bilo. Kako se je pa vršila volitev nadsodnika? Fužinarji so izbrali na zboru 3 osebe, ki so se jim zdele sposobne, in to terno so poslali vicedomu s priporočilom, da naj se jeden izmed njih izbere. Vicedom je poslal predlog nižeavstrijski vladi v Gradec in priložil svoje mnenje. Kogar so potrdili še kamerni svetniki z nižeavstrijsko vlado, je bil imenovan od nadvojvode nadsodnikom, katerega je vmestil vicedom. Vselej se pa nadvojvoda vendar ni oziral na predlog. L. 1588. so mu vsi prav toplo priporočali za nadsodniško službo Mihaela Semena, grajskega oskrbnika v Radovljici, ali nadvojvoda je imenoval rajši Pavla Junaverja, fužinarja na Hublji. Prisegel je vsak rudarski nadsodnik vicedomu ali pa vrhovnemu mojstru, da se bode vedno ravnal po rudniškem redu, da bode kot sodnik vsem pravičen in posebno, da bode varoval cesarske regalije. Večkrat se je zahtevalo od njega, da naj zna štiri jezike: nemško, italijansko, latinsko in slovensko. Imel je poleg svojega uradnega osobja, ki je bilo včasih večje, včasih manjše, tudi 4 prisednike, izbrane izmed fužinarjev ali trgovcev z železom, za svetnike. Take prisednike je imel nadsodnik okrog sebe pri važnih pravdah. Volili so jih fuži-narji sami. Ali, ker je bila v 16. stoletji med fužinarji večina Italijanov, izbirali so ti za prisednike le svoje ljudi. To je bilo nadvojvodi preveč in zato je ukazal vicedomu Bonhomu 17. dec. 1578, da naj se sicer vsi štirje italijanski prisedniki, ki ne znajo nič nemškega, ne odstavijo, pač pa dva, namreč Valentin Gneggo in Peter Perkatzin, ostaneta naj pa še Je-ronim Gneggo in Žan Markesy, ker sta umna in pripravna moža. In res je bilo isti čas brez števila italijanskih rodbin pri kranjskih fužinah. Sloveli so Bucelleni na Jesenicah in Javorniku, ki so se bili priselili na Kranjsko okrog 1. 1520., in zadobili 1. 1686. celo grofovski stan. Zelo veljavni so bili tudi Locatelli, ki so postali baroni 1. 1703. Omenjajo se vrh tega še italijanske obitelji: Nani, Trentin, Coronini, Milano, Panizoll, Gillano, Della Grotta itd. Najbrže so bili tudi v starih fužinah, namreč v Železnikih in Kropi, utemeljitelji Italijani. Zeleznikarji še pripovedujejo, da so prvi fužjnarji prišli iz Palme Nuove na Furlanskem in sezidali v Železnikih prvo hišo, ki se še danes imenuje Palmada. Mesto Palma Nuova se je pa tudi nekdaj imenovala Palmada. Železniška svoboščina iz 1. 1354. res omenja prve fužinske mojstre, ki nosijo laška imena, namreč: Jacomo, Zschab, Muron, Monfiodin. Toda kmalu so laške družine izmrle in zapustile v Železnikih le nekoliko krajnih in stvarnih imen, n. pr. Klovže, vigenc, čežini itd. Da so bili tudi v Kropi prvi fužinarji Italijani, kaže ime Mazolli. V 16. stoletji so pa že imeli fužine v rokah domačini. Po tem ovinku se vrnimo k novemu rudniškemu redu iz 1. 1575. Še preden je bil izdan, so se mu po robu postavljale žemljiške gosposke. Dietrichstein, imetelj radovljiške graj-ščine, je pisal 16. junija 1574 rudarskemu nadsodniku Doll-hofu: „ Po klicali ste pred-se fužinarje in kolesne mojstre iz Planine nad Jesenicami, da bi Vam prisegli pokorščino. Zoper to jaz protestujem. Naj bo v deželi vrhovni rudarski mojster. Toda fužine, ki spadajo pod mojo zemljiško gosposko, so vedno imele svoje rudarske sodnike, in jaz sem jim bil zaščitnik in pomočnik. V Planini so že od nekdaj volili svojega sodnika, katerega je potrjal imetelj radovljiške grajščine, ki je tudi obravnaval sam vse stvari in le včasih, če je bilo treba, v varstvo poklical kranjskega vicedoma. Pri tem naj ostane. Ne dam iz roke jurisdikcije nad rudniki in starih pravic graj-ščinskih. Planinski lesovi so meni kot najemniku pripisani in sam jim bodem gospodaril in varoval jih fužinarjem zastonj. Prosil sem že, da se mi potrdi gozdni red in stare svoboščine ter pravica sodništva v Planini". Najhuje so pa rudniški red izpodbijali loški oskrbniki. Imel je oskrbnik že 1. 1533. zaradi rudne regalnosti praske z deželnim knezom, delujoč v smislu svojega gospodarja. Pomirili so pa nepokorneža s tem, da so ga s kaščarjem vred kaznovali pri deželnem glavarstvu v Ljubljani, češ, da hočeta rudniško jurisdikcijo v imeni škofa jemati deželnemu knezu. Škof Filip je bil celo sam prišel na Kranjsko potezat se za svobodo svojih rudnikov in ugovarjat ljudem, ki so se opirali na cesarska povelja in uničevali stare škofovske svoboščine Deželni knez je bil zaradi te trdovratnosti zopet primoran ukazati deželnemu glavarju in vicedomu kranjskemu, da naj v ječo posadita rudarskega sodnika, katerega je bil postavil loški oskrbnik Krištof pl. Gallenberg, in izbereta druzega. Zastonj je naglašal loški oskrbnik, da se ruda koplje na škofovskem svetu in topi z grajščinskimi drvi, da ima tedaj v grajščinstvu oskrbnik oblast postavljati rudarske sodnike. Moral je odjenjati in rudniki so postali cesarski. A prepira še ni bilo konec. 6. novembra 1. 1581. sta se še pravdala loški oskrbnik in rudarski nadsodnik Komar zaradi sodišč pri železniških in hobovških fužinah in zaradi njihovih gozdov. Oskrbnik se je vedno opiral na stare svoboščine in dejal, naj jih nadsodnik nikar ne krati, ampak skrbi naj, da se bodo gozdi pametno sekali. Komar je pa omenil, da je frizinški škof dolžan pokoriti se rudniškemu redu, kakor vsak kranjski deželan. Tako je storil briksenski škof glede bohinjskih in javorniških fužin. Rudarskih sodnikov v onih dveh krajih ni treba. Nadsodnik že zna sam paziti, da koze in lazarji (fra-tarji) ne bodo uničevali gozdov na loškem gospodstvu kakor dotlej. In nadsodniku se je prisodilo pravo, vsaj v glavni stvari. Zelo izviren je način, kako da so prišli Zeleznikarji ob svoje svoboščine, podeljene jim od /rizinških škofov v teku 300 let, in pisane na pergamenu. Železniški sodnik Andrej Gompa je postal luteran. Pobegniti je moral zato 1. 1578. iz svojega kraja. Vzel je pa seboj vse izvirne fužinske svoboščine ter jih prinesel vicedomu Bonhomu, ki je bil tudi luteran. Zeleznikarji so pisali in pisali na vse strani, da bi se jim vrnile pravice, a zastonj. Poslali so na to svoja pooblaščenca Ivana Wretzlna (Prezelj) in Klemena Homarja po nje. A vicedomu se je zdelo, da ga hočeta žaliti s svojo ponašo. Zaprl je oba za štiri dni v ljubljanski meščanski stolp pri vicedom-skih vratih, svoboščine so pa romale počivat v Gradec, odkoder se niso več vrnile. Tudi fužinarji niso bili nič kaj zadovoljni z novim rudniškim redom. Vkljub temu, da ga je bil Junaver poslal v Gradec popravljat, preden je bil tiskan, so vendar menili, da stvar stoji slabeje nego prej. Razglašenje reda je pa šele spravilo ogenj v streho. Nadsodnik Dollhof je bil dobil nepri- jetni nalog, da je moral hoditi 1. 1576. od fužine do fužine po Kranjskem in Goriškem razglašat rudniški red. Tolmačil ga je na slovenski jezik ter fužinarje in delavce zaprisegal, da se bodo ravnali po njem. Kroparji so mu še precšj voljni nastavili ušesa. Ko je pa prišel k Železnikarjem, našuntanim od loškega oskrbnika, so se fužinarji in kovači kar norčevali iz njega. Domači sodnik mu je celo zagrozil, da ga ne spuste v nobeno hišo več, ako se še kedaj prikaže. Priseči niso hoteli tudi fužinarji na Jesenicah, v Bohinji in v Zali, kjer se mu je posmehoval celo Junaver. 25. jul. 1. 1577. so se bili zbrali fužinarji v Idriji in so sklenili prositi novega redu. Težko jim je dejalo med drugim tudi to, da so zemljiške gosposke še vedno terjale davek od visokih črnih gozdov kakor od lazov, dasiravno stoji pisano v redu, da so kameralno posestvo deželnega kneza in tedaj davka prosti. „Da", so rekli, „gosposke še nalašč kmetom dovoljujejo v teh gozdih delati laze, da bi imele same večje dohodke." Nadvojvoda Karol je skušal fužinarjem po drugi strani uztrezati, kolikor je mogel. Z ukazom, izdanim v Brucku na Muri 24. okt. 1577 (natisnjen je bil v Gradci 22. dec. 1581 in poslan na Kranjsko v razglašenje vicedomu Nikolaju Bon-homu šele 31. jul. 1583) je zapovedal, da naj sodišče kaznuje vsakega železarskega delavca, ki se zadolži ali s kom spre in potem brez potnega lista zapusti svojega fužinarja, z globo dveh funtov vinarjev. Gospodar, ki vzame delavca brez takega lista v službo, naj pa plača šest funtov vinarjev. Kaznuje naj se tudi, kdor napravlja delavce, da bi popustili delo, in jih vabi k sebi. Zaprli so zato leta 1638. Italijana Rinalda Rinal-dinija, ker je bil nabral po Kranjskem po tihem več fužinskih delavcev in nameraval odvesti jih čez mejo. Vender se fužinarji niso mogli privaditi novega reda. Pritoževali so se v jednomer, kakor nekdaj Izraelci v puščavi. Nekatere njih pritožbe so pač bile opravičene. Plavžarji v Planini nad Jesenicami so 1. 1575. želeli, da bi se jim pustile svoboščine, podeljene od ortenburških in celjskih grofov, ker so prav dobro shajali s svojimi starimi sodniki, katere so vedno volili iz svoje srede in jim jih je potrjevala radovljiška gosposka. Plačevali so sodniku od pravde le po dva šilinga; po novem redu bi pa morali plačevati po 20 krajcarjev od vsake kope železa in sodniku še pot posebej. Kroparji in Kamnogoričani so 1. 1581. godrnjali zoper Dietrichsteina. ime-telja radovljiške grajščine, ker jih je obložil z velikimi davčnimi nakladami, ki naj bi se jim pregledale; dalje, ker jim je vzel vodo, ko je postavil neki nov mlin, in ker pusti kmetom goniti koze v fužinske gozde. Še bolj glasno so pa 1. 1596. zatarnali fužinarji v Železnikih in Kropi in izsuli pred nadvojvodo cel koš pritožeb ali vzrokov svojega slabega stanja. „ Pooblaščenca Junaver in Rattenmanner" — so pisali — „zahtevata previsoke odškodnine za svoja pota. V prepovedi sta imela dolgo časa 14 tovorov žebljev, in se moramo ž njima pravdati. Nadsodnik je bil postavljen, da bi pazil na gozde, toda fužin in gozdov že več let ni pogledal. Kmetje sekajo poljubno v planinskih gozdih les za posodo, sode, škafe itd., in koljejo deščice (šinteljne), gonijo gori cele črede koz, ki vse požro, delajo laze ali frate itd., in rudarski nadsodnik jih ne sme kaznovati. Mi pa plačujemo gosposki dače in davke, plačujemo rudniškega nadsodnika, deželnemu knezu pa mitnino od železa, od jestvin in celo od vina, ki ga tako krvavo potrebujejo delavci, vrh tega pa še osebni davek») za-se, za fužinske delavce in kovače." In res se je bila lotila fužin jetika v konci 16. stoletja. Hirale in propadale so druga za drugo. Glavni vzrok temu so bili nemiri v deželi po vednih vojskah s Turki in tedaj slabe kupčije, potem pa zares visoki davki. Tudi to jim ni ugajalo, da se je preslabo izvrševal zgoraj omenjeni ukaz nadvojvodov z dne 24. okt. 1577, ki je potreboval šest let, da je dospel iz Brucka na Muri v Ljubljano. Ponavljale so se tožbe, da fužinski delavci, če pridejo kaj s fužinarji navzkriž, popuste delo in narede delopust („fajrant"), ali pa se še celo zadolže in izbeže iz dežele. Ukazal je nadvojvoda 9. avg. 1. 1590. in zopet 1. 1594. kranjskemu vicedomu, naj poišče vzroke, iz katerih peša železarstvo, in naj se z deželnimi svetniki posvetuje, kako bi se pomagalo. Ali izvedeti je moral deželni knez, še preden je prišla pomoč, bolj žalostne novice Prodati je moral grof Žiga pl. Thurn fužino v Radolni. Dediči Leonarda Hrena so opustili fužino na Savi pri Jesenicah in se močno zadolžili. Nesla je samo ta fužina poprej kameri po 500 do 1000 gld. na leto, ker so tekla 3 kladva. Ali že 1. 1587. je začela lezti na kup, osem let pozneje je bila pa tako opustošena, da se je komaj mogla še imenovati fužina. L. 1596. je bilo že uničenih ali pa stoječih na robu propada trinajst kranjsko-goriških fužin, namreč: Hubelj, Zala, Novi Svet, Brekovice, Kamna Gorica, Kanomlje, Kolnica, Tolmin, Radolna, Tržič, Idrija, Šibnik in Krka. V 17. stoletji so se fužine, ki so se še ohranile, zopet začele dvigati. Godilo se je to posebno v času, ko je utihnil vojni šum. Dajale so tudi postave bolje varstvo. Izdali so se ukazi za varstvo lesov. Povelja, da se koze in druga žival ») L. 1574. so plačevali fužinarji v Kropi, Kamni Gorici in Kolnici osebnega davka vsi skupaj le 86 gld. 2 kr. Pozneje je precej narastel. ne sme goniti v fužinske gozde, imamo od 4. junija 1601, 3. maja 1602, 13. maja 1603 in 8. sept. 1606. Le redkokedaj so še prišli fužinarji. ki so se popolnoma pokorili rudniškemu redu, odkar je bil potrjen od nadvojvode Ferdinanda dne 2. sept. 1602, s kako svojo „težavo" do nadvojvode. Čudna je bila njih pritožba 1. 1628., ko jim trgi in mesta niso hoteli prodajati živeža za delavce in so zaradi tega stale fužine na Jesenicah in Javorniku. Toda precej jim je pomagal cesar Ferdinand II., ki je zapovedal 9. dec. 1628 mestom in trgom, da fužinarjem morajo prodajati živež. Da so fužinarji v začetku 17. stoletja dosti dobro plavili, nam priča to, da so po prerodu katoličanstva na Kranjskem mnogo pripomogli k ustanovljenju novih fara in sezi-danju novih cerkva pri vseh večjih kranjskih fužinah in plavžih. Omenimo naj Železnike, Kropo, Kamno Gorico in posebno Jesenice, kjer so zlasti fužinarji pomagali zgraditi čvetero cerkva, namreč poleg farne cerkve še cerkev sv. Barbare na Plavži, Matere božje na Savi in sv. Križa v Planini. Deželni knez je dobival od fužin lepe dohodke, zato pa tudi včasih rad dovolil kako polajšavo fužinarjem in njih cerkvam podporo. L. 1603 je dal pismo Železnikarjem, da so smeli mitnine prosto prepeljati 100 volovskih kož za mehove. Jed-nako pismo je dobil 1. 1604. Tržičan Nikolaj Kocijančič, ko je bil nakupil za kranjske fužine 200 volovskih kož po Koroškem in Štajerskem. L. 162(3. so prejeli Kroparji pravico, da so smeli 250 bariglic žebljev izvoziti brez plačevanja naklad in mitnine, ker jih je zadela povoden, in da bi mogli vzdrževati svojega duhovnega pastirja. Jernej Garzoni, ki je bil kupil od Bucellenijev zelo podrte fužine na Savi in Javorniku ter jih popolnoma prestrojil, je dobil 1. 1738. dovoljenje, da je smel 6 tisoč centov jekla brez mitnine izvoziti v Trst, ker bi bil sicer zabredel v dolgove. Jednako polajšavo so bili 25 let poprej prejeli tudi Bucelleni. Vkljub mnogim zaprekam je tedaj vender fužinarstvo dobro prospevalo, posebno v drugi polovici minulega stoletja. Vse je hitelo med fužinarje in rudarje. Kdor si je kupil pri fužini jeden dan, bil je že imeniten gospod. Dan je bila pravica, toliko časa delati na plavži in v fužini, da se je napravil volk in potem izdelal pod kladvom. V Železnikih, Kropi, Kamni Gorici in Kolnici je bilo pri vsaki fužini po 48 deležev ali dnij. Plavili so fužinarji po vrsti, kakor so bili zapisani. Kdor je imel več dnij, je smel tudi delj časa zapored delati. Če je pa kdo imel le jeden dan, prišel je na leto komaj trikrat ali štirikrat na vrsto, ker se je izgubilo mnogo časa, da so zopet zazidali peč, katero so spodaj vselej morali razdreti, preden so iztirali volka. Potem je šele drug fužinar naložil v plavž oglja in rude iz svojih shramb in zažgal. Oglje so v starih časih pri nas merili na žirgeljne (1 žirgelj = 3 vagane) in na koše, rudo pa na nečke.1) Če je kdo imel le jeden sam dan pri fužini, bili so ne le njegovi sinovi, ampak tudi vsi kmetje, kar jih je dal vpisati med svoje rudokope, naj jih je bilo tudi 20-30, vojaščine prosti. Zato je vse drlo v rudnike in spoštovalo fužinarje. Lehko so izhajali ne le fužinarji, ampak tudi kmetje, ki so si s kopanjem rude in kuhanjem oglja pri fužinarjih prislužili lepe krajcarje. Cesarica Marija Terezija se je brigala za napredek fužin. Po njenem ukazu je rudarsko nadsodišče v Ljubljani dobilo 1. 1779. pridevek: rudarsko nadsodišče in gozdni urad. Načelnik se je imenoval nadsodnik in gozdni mojster. Podrejeni so mu bili: 4 prisedniki, 1 aktuar, 1 kancelist, 1 diurnist, 1 ogle-dovalec gozdov in 3 gozdni čuvaji. Srečno je vztrajal rudniški red svojih 200 let. V drugi polovici minulega stoletja so ga začeli preustrojevati. Ko so bili 1. 1780. srečno odpravljeni rudarski podsodniki, je prišla 1. nov. 1781 vrsta na nadsodnike. Sklenilo se je istega leta tudi, da vigenci in fužinice ne spadajo v rudarski oddelek po novem rudniškem redu. Določil je dalje cesar Jožef II. 3. apr. 1783, da v Ljubljani neha rudarsko nadsodišče in se ustanovi c. kr. rudarsko sodišče v Idriji, in sicer za vse Kranjsko, za Gradiško, Trst in Goriško. Prideljena mu je bila c. kr. substitucija v Ljubljani. Nastopno leto so ločili gozdne stvari od rudarskih in prve izročili okrožnim uradom. Zatar-nali so zopet fužinarji 1. 1798., ko je bil odpravljen gozdni reservat, ker so morali začeti les kupovati, če niso imeli svojih gozdov. Do dna so pa vse rudarstvo preobrnili Francozi, ko so se polastili naše dežele. Uvedli so 1. 1810. na Francoskem veljavno „Instruction sur le Mineš" in generalni guverner je postavil namesto rudarskega sodnika Maksa Čerina za nadzornika smodnika in salpetra. Do 1. 1810. so fužine še cvetele. Bilo je na Kranjskem 6 visokih plavžev, 6 plavžev na volka, 26 fužinskih kladev za jeklo in 22 za železo ter 59 pretopilnic. Vsi fužinarji so porabili na leto 32-380 kubičnih sežnjev drv in 1,813.280 dunajskih vaganov oglja. Za železo je prišlo v deželo denarja okrog dveh milijonov goldinarjev na leto. Naenkrat se je pa začelo slabo goditi rudarstvu pod Francozi. Stroške za vzdrževanje rudarskega urada v Ljubljani so sicer Francozi znižali od 4229 gld. na 1265 gld., ali težko se je nabrala tudi ta mala svota. Čerin je pisal 17. dec. 1811 ') Jedne take necke za rudo iz 16. stoletja hrani deželni muzej Rudolfinum. deželnemu intendantu, da bode moral svojo pisarnico zapreti, ker nima ne drv, ne luči in 4 mesece ne dobi že nič plače, celo za pisarja ne, ki služi le frank na dan. Po odhodu Francozov so zopet vse napravili avstrijsko in tedaj uvedli tudi staro upravo pri fužinah. Splošna rudarska postava z dne 23. maja 1. 1854. dela sklepni kamen precej narastlemu pravnemu poslopju, ki se je po raznih reformacijah zgradjlo na polji kranjskega železarstva. Žalibog, da so začele v drugi polovici našega veka fužine, namesto da bi se dvigale, grozovito propadati. L. 1868. so še prinesli vsi železarski izdelki kranjski deželi 945.921 gld. — in danes! Bolje je, da ne povemo natanko. Žebljarstvu je prineslo smrtni udarec izdelovanje štiftov, železni industriji sploh pa drzna konkurencija naprednih držav, ki imajo plavže in fužine narejene po novih, veliko boljših zistemih. Lansko jesen so zaprli fužino kneza Turjaškega v Dvoru pri Žužemberku, in 300 delavcev je izgubilo zaslužek. Tako ginejo s površja slovenske zemlje tudi drugi jednaki zavodi. Jedino fužine na Savi pri Jesenicah, katere je ravnokar podjetna industrijska družba kranjska velikansko razširila in uredila po najboljših uzorcih, imajo danes upanje, da jih ne pogoltne sovražni vrtinec. Vse druge fužine pa najbrže čaka v kratkem osoda ki je že zadela nekdaj slavnoznane fužine bohinjske, da se namreč iz-premene v razvaline, in prihodnji rod bode rušil njih ostanke — ako se jim kmalu ne pomore. Sklepam ta spis, ki ima prežalosten konec, z veselo nado, da se posreči možem, ki naše dni premišljajo, kako bi se zopet železarstvu v Avstriji pomagalo na noge, dobiti za to kaj skoro primerna sredstva. Radostno bi bilo za Kranjce, ako bi za stoletnico, kar je Vodnik zložil fužinsko pesem „ Jeklenice", mogel zopet kak slovenski pesnik v onomatopoe-tičnih izrazih navdušeno oponašati glasna fužinska kladva z besedami: „Ta tanka, ta tosta!" Kranjsko-goriški rudarski nadsodniki: 1. Feliks Dollhof, meščan ljubljanski, izvoljen 13. okt. 1573. leta v Kranji. Živel in sodil je do 1. 1579. 2. Gregor Komar. Po Dollhofovi smrti so se bili 6. novembra 1579. leta fužinarji zopet zbrali v Kranji in izbrali si za nadsodnika Komarja, fužinarja v Železnikih. Opravljal je to službo le dobra tri leta. Potem je postal upravnik v Idriji. Pač bi bil 1. 1600. zopet rad postal nadsodnik, toda vicedomskega urada upravitelj ga je slabo pripo- ročil nadvojvodi, češ, da je nesposoben, ker je bil vedno luteranski. 3. Ivan Holzer, od 3. jan. 1. 1584. do 1588. Odstopil je, ker so se bili fužinarji 25. apr. 1588 zoper njega pritožili, da ne opravlja zvesto svoje službe in da ni izveden v fuži-narskih stvareh. 4. Pavel Junaver od 6. dec. 1. 1588. do 1590. Odstopil je 1. 1590., ker so mu bile od starosti opešale moči. Fuži-naril je mnogo let na Vipavskem. 5. Mihael Harrer pl. Adelsbiichel se prvič oglasi 8. sept. 1590. Bil je prej škofovski oskrbnik v Gornjem Gradu, 1. 1596. pa deželni sv&tnik kranjski. Njegov sin Krištof Harrer je bil protipisar pri nakladnem uradu. Nadsodnik Harrer je umrl 1. 1600. Namestoval ga je zadnji čas v službi Erazem Naglič. 6. Valentin Oslar 1600—1616. Fužinar je bil v Železnikih in Kamni Gorici in umrl je 17. sept. 1616. 7. Urh Pitton, 1618—1635. Znal je štiri jezike. Bil je meščan v Kranji, kjer je umrl 17. jul. 1635. Po njegovi smrti je prosil za službo rudniškega nadsodnika (a je ni dobil) Peter Vajkard Prešeren, čigar brat je bil jezuit P. Matej Prešeren. 8. Karol Wutz baron pl. Witzenstein na Glinicah je bil izvoljen 20. nov. 1635 po smrti Pittonovi. Wiitz je bil oskrbnik jezuitske grajščine na Fužinah (Kaltenbrunn). 9. Ivan Bernard Rosetti, od 1654 do 1668, ko se je odpovedal službi prostovoljno. Okrog 1. 1660. ga je baje nekaj časa namestoval Ivan pl. Gallenfels. 10. Franc Jakob pl. Erberg 1668—1689. Bil je doktor obojnega prava Umrl je 20. jan. 1690. Okrog 1. 1676. je bil menda njegov namestnik Rafael Montarell. Ob Erbergovi bolezni je pa za čas vakature opravljal ta posel Ivan Andrej Mugerle pl. Edelhaim, doktor obojnega prava in kameralni fiskal za Kranjsko. U. Ivan Krstnik Terlingo pl. Gussmann je bil izvoljen po Erbergovi smrti v Kranji 4. marca 1690 in imenovan 4. nov. istega leta. Bil je višji protipisar v Ljubljani. Odpuščen je bil iz službe 2. sept. 1713. A imenuje se nadsodnik tudi 12. Dr. Karol Josip pl. Kappus, Kamnogoričan, od 25. nov. 1702 do 14. apr. 1712, ko je popustil to službo in postal tajnik kranjskega deželnega glavarstva. 13. Franc Anton Matej pl. Utschan je postal rudniški nad-sodnik 6. maja 1712 za Kappusom. 14. Frančišek Žiga Kappus pl Pichelstein je bil izvoljen že 15. oktobra 1713, a potrjen šele po Terlingovi smrti 4. sept. 1. 1717. Bil je nadsodnik do 1. 1734., ob jednem pa vicedomski knjigovodja. Njegov brat in oče sta fužinarila v Kamni Gorici. L. 1715. se imenuje nadsodnik tudi Lu-dovik pl. Biel. 15. Dr. Ivan Krstnik pl. Schifferstein se navaja v tej časti v letih 1738 in 1739. 16. Ivan Krstnik pl. Nemitzhofen 1739—1762. 17. Ivan Volbank pl. Aichelburg 1765—1775. 18. Ivan pl. Redange do 1. 1781. O načinih skladanja številk. (Spisal dr. Simon Šubic, vseučiliščni profesor v Gradci). revo človeške omike razprostira iz svojega mogočnega debla košate veje na vse kraje. Nekaj naj-j lepšega sadu, katerega so obrodile globoke misli 1 bistrih glav med narodi, nosi tista veja tega drevesa, na kateri se razcvetajo načini o sestavljanji ali skladanji številk. ,.Številke vladajo na svetu" veli pregovor, kažoč, da so se najbistrejše glave v starodavnih časih ukvarjale s številkami. Na jezik se opira sploh dušna zveza družbenega življenja. Zato so morali ljudje koj o pričetku družbovanja misliti na to : kako bi se v govoru in kako v znamenjih porazumevali o seštetih rečeh in o njih številih. Kakor sodi A. Humboldt, spadajo znamenja številk med najstarejše znake pismenk sploh, in so menda 'številska znamenja starejša nego znaki besednih črk. Aleksander Humboldt pripoveduje o dveh ljudstvih ameriških dežela, namreč o meksikanskih Aztekih in o prebivalcih visokih Condinamarskih planin, po imeni Muiscas, da so imeli znamenja za številke, znakov za besede pa ne, ker so se črk navadili šele od Evropejcev. Težava, zvesto obdržati delj časa števila v glavi, želja in dušna potreba hraniti spomin gotovih števil potomcem, so menda najbolj priganjale ljudstva k iznajdbi številskih znamenj. Kako dolgo, dolgo časa pa je trpelo začetno preprosto zaznamenjevanje števil, kdo bi mogel to presoditi! Kakor otroci med nami, ki lazijo še po vseh štirih po tleh, se nam zde tista ljudstva med ljudstvi, katera so seštevala z vozli po vrveh ali po šegi meksikanskih hieroglifov z debelimi bar-vanimi kroglami, katere so postavljali drugo tik druge, slično tistemu zaznačevanju, ki se nahaja še tudi pri nas med preprostim ljudstvom, ko zaznamenjuje jedno za drugo s črto za črto, kakor postavim krčmar bokal za bokalom, koje mu kdo dolžan ostaja, zaznačuje tudi s črtami ter sešteva, ko je treba plačati, črte zaporedoma: jeden, dva, tri in tako dalje, kakor bi otrok na prste štel. I. O številskih osnovali. Preden pričnemo pregledovati, kako so ta ali ona ljudstva izrazovala števila in številke, bodi si v jeziku bodi si v pisnih znakih, poglejmo še pomočke, kateri so bili človeku na razpolago pri sestavljanji številk. Po zgoraj omenjeni šegi preprostega krčmarja bi zazna-menjevali tri bokale s številko 111 ter bi izgovarjali jeden, jeden in jeden ali jeden, dva, tri. Z jednim znamenjem 1, katero narišemo ali vsekamo v kako desko, in z besedo jeden je tedaj mogoče ohraniti si spomin števila raznih stvarij, da se ni treba bati, da bi ga pozabili. Ker bolj jednostavnega znamenja za število in za njegovo zunanjo podobo ali za številko ni, nego je to ravno omenjeno, tedaj ni dvomiti, da ima ta način številnega skladanja največjo starost. Od todi menda prihaja po razsoji Nesselmann-ovi, da se je v mnogih znanih številnih skladbah ohranila črta 1 za znamenje jednote. Po ravno tem načinu so zaznamenjevali Rimljani prve štiri številke I, II, III, IIII. Pri Kitajcih in na feniškem starem denarji se tudi nahajajo taka znamenja, samo s tem razločkom, da ne stoje pokonci, ampak da leže vodoravno. Dasi se nam dozdeva na prvi pogled predstoječi način iz-razovanja števil jednovit in pripraven, vender nas prehitro pripelje do nepremagljivih težav, kadar nam je izgovarjati in zapisati veliko število. Ne samo, da bi potrebovali pri pisanji samo jedne večje številke preveliko prostora, in da bi izgovarjanje vzelo preveč časa, tudi potrebnega natančnega pojma o tem številu bi ne imeli, kakor ga bi želeli dobiti od znamenja na prvi pogled. Dveh velikih števil, kateri se ne ločita za veliko jednot, bi ne mogli ločiti kar po podobi na prvi pogled. Tudi imenovanje teh števil bi bilo prav za prav štetje od prve jednote do zadnje, in akoravno bi tihoma pomikali prst od črte do črte, in tiho šteli do konca in šele na konci vseh skupaj stoječih črt na glas izgovorili število, vender bi bilo to poštevanje skrajno utrudljivo in dolgočasno, da si težko mislimo koga tako potrpežljivega, ki bi na ta način zapisal letnico 1892 z vsemi črtami, od prve do zadnje. Takih težav se je treba ogibati v praktičnem življenji. Iz te potrebe izhajajo rimska znamenja I, V, X, L, C, D, M, ka- tera zaporedoma pomenijo navadne naše številke 1, 5, 10, 50, 100, 500, 1000. Grki pa so še nekaj bolj razširili ta način, ker oni niso rabili samo za jednote, ampak tudi za desetice in stotice i. t. d. posebna znamenja, vzeta iz vrste njihovih alfabetnih črk. Po ravno tem načinu se zaznamenjuje in izgovarja tudi pri nas prvih devet številk, ker vsaka teh : 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 ima svoje znamenje in svoje posebno ime. Mogoče bi bilo tudi nadaljevati ta način in postavljati za sledeča števila: 10, 11, 12, 13 in tako dalje za vsako posebno znamenje ali posebno številko, kakor ima vsako teh števil svoje lastno ime. Po tem načinu bi imelo vsaktero število, večje in manjše, svoj znak in vsako svoje ime ter bi se v pisanji in v govoru lahko zaznamenjevalo, tako da bi mi ne zadevali pri rabi teh številk nikjer na težavo poprejšnjega načina. Toda kakor se ognemo onim težavam, prikažejo se druge, obstoječe v tem, da bi nam spomina nedostajalo za toliko tisoč in tisoč posebnih znakov in posebnih imen. Kakor bi pa tega, ki piše, zapustil spomin o znamenji, ali onega, ki govori, spomin o imeni, napravljalo bi se toliko zmot, da bi se izgubila vsa zanesljivost. Mislimo si, kako malo ljudij bi imelo tako dobro glavo, da bi se mogli srečno ogibati vseh teh zmot! Mnogoteri bi si pač glavo belili, pa bi z vsem trudom nikdar prav raču-niti ne znali. Poglejmo, kako si je pomagal človeški duh in kako so se ogibala ljudstva pri skladanji števil takim težavam in zmotam. Otrok, ki ima po naravi to last, da bi rad vse z rokami poteptal ali pokusil, prijemlje z desnico prst za prstom na levici ter šteje: jeden, dva, tri, štiri, pet. In ako mu to ne zadostuje, pa prijemlje na dalje z levico prst za prstom na desnici ter šteje dalje od pet naprej: šest, sedem, osem, devet, deset. Takemu pervotnemu otročjemu računjenju jednako so ljudstva na prvi stopinji svojega življenja seštevala množine stvarij, bodisi po prstih na jedni ali na obeh rokah ali pa še zraven tudi po prstih na nogah ter so postajali pri štetji pri številu: pet, deset in pri dvajset Od te prvotne pomoči pri svojem seštevanji so si izposodila ljudstva imena za posebna števila. Tako se zovejo v nekaterih ameriških jezikih števila: 5 = jedna roka ali sploh roka, 10 = dve roki in 20 = roki in nogi. Ker pa ima vsak zdrav rojen človek dve roki in dve nogi ali 20 prstov na nogah in rokah, okrajševali so ljudje ime številke 20 ter so jo imenovali, namesto da bi rekli: nogi in roki, kar naravnost: cel človek. Tako imenuje ljudstvo Yaruros po imeni, ki prebiva okoli reke Apure tam, kjer se ta reka izliva v Orinoko, število 20 = jeden človek in število 40 = dva človeka. Če Človek na tak način sešteva, izlajšuje si dolgočasnejše seštevanje po golih jednotah, ker na vsakih pet jednot postavi v mislih petkrat večjo novo jednoto po imeni: roka. Še bolj se spočije pri štetji, če vzame še večjo novo jednoto ali jednoto višjega reda kot temelj, na katerega opira ime števila velikih množin. Kdor postavlja obe roki za temelj svojega seštevanja, ima 10 = dve roki, 20 = dvakrat obe roki, 30 = trikrat obe roki in tako naprej. Jednako ravnamo mi pri svoji naravni številni osnovi, v kateri štejemo jednote prvega reda ali gole jednote samo do deset = 10. Ker pa so si sedanji omikani narodi utrdili številne pojme že toliko, da ima beseda: deset v njih glavah ravno tako čist ali pa jasnejši pomen nego beseda: dve roki pri prvotnih neizobraženih ljudstvih, si pa kar okrajšujemo računjenje s pomočjo imena: deset, katero jemljemo v mislih kot novo jednoto druzega reda za temelj svojega daljnjega štetja ter imenujemo 20 = dvakrat deset = dvajset, 30 = trikrat deset = trideset in tako dalje. Ko pridemo po tej poti do 10 krat 10 = 100 = sto, postavimo zopet še večji mejnik, na katerem se spočijemo pri računjenji ter si zlajšujemo pojem večjih števil s pomočjo temelja sto = 100 ali s pomočjo večje jednote tretjega reda. Z jednoto tretjega reda odgovarjamo pri množinah, ki štejejo več kot sto, na vprašanje: koliko sto? = na primer 200 = dve sto, 300 = tri sto in tako dalje. Ko pa zadenemo na število, katero sega čez 10 krat 100 = 1000 = tisoč, postavimo še mogočnejši mejnik, na katerega v mislih zapišemo tisoč jednot, ter se spočijemo tudi na tem, ko nam je šteti še dalje naprej. Zdaj imamo pred sabo jednoto četrtega reda, po imeni: tisoč, ter odgovarjamo na vprašanje: koliko tisoč? zopet z besedami: jeden, dva, tri, . . . tisoč, kolikor tisoč ravno doseže množina, o kateri nam je odgovarjati. Če poznamo jednote: 1 = jeden, 10 = deset, 100 = sto, 1000 = tisoč, tedaj vemo, da na vsakih deset stopinj na spodnji ali nižji jednoti pridemo do višje ali zgornje jednote, ako postavljamo zapored spodnjo jednoto 1 krat, 2 krat, 3 krat, 4 krat, 5 krat, 6 krat, 7 krat, 8 krat, 9 krat in 10 krat, bodisi tolikrat deset, tolikrat sto ali tolikrat tisoč. Naše štetje obstoji tedaj v tem, da ponavljamo vedno številke prvega reda od 1 do 10 in pristavljamo jim po potrebi imena višjih jednot. V tem oziru bi utegnil človek, ki pride k nam iz tujih dežela od tujega ljudstva, sporočiti domov, da je pri nas našel ljudstva, katera ne znajo šteti dalje nego do deset. Saj ne ve, da imajo pri nas jednote višjih redov ves drug in jasnejši pomen nego kupčki od kamenčkov, ki si jih postavljajo neuki ljudje po pet ali po dvajset skupaj, ljudje, ki ne znajo dalje šteti nego do pet in do dvajset. Po naši navadni številni osnovi izgovarjamo tedaj vsako število s tem, da povemo, koliko obsega prvotnih jednot, koliko po deset, koliko sto in tako dalje. Kako pa se tako izgovorjeno število zapiše s pomočjo naših deveterih številk? Vzemimo pest žita in prašajmo, koliko zrn imamo v pesti? Vsujmo žito iz pesti na mizo pa ga razdelimo na kupčke po deset in deset zrn ter denimo vsakih deset zrn v posebno razstavko, ostanek, ki ne znese več deset, naj pa bo na mizi. Ko seštejemo razstavke, zvemo, kolikokrat je po deset zrn, in ostanek na mizi kaže, koliko je posameznih zrn. Naj jih bo 6, to je 6 jednot. Zdaj pa zgrnimo tudi razstavke na kupčke, po deset in deset razstavk v jedno celoto; vsak teh kupčkov ima 10 krat po 10 zrn ali 100 = sto v sebi. Naj jih bo osemnajst = 18 ali 18krat po sto zrn; zraven pa naj bo še sedem = 7 ostalih razstavk ali sedemkrat po deset zrn, to je 7 desetič. Zdaj pa onih 18 razstavk po sto zrn razdelimo na deset in deset, pa dobimo jeden sam kupec po deset razstavk, to je po 10 krat 100 = 1000 = 1 tisoč zrn, zraven pa naj ostane še osem = 8 posameznih razstavk, vsaka s sto zrni, = osem sto = 8 sto zrn. Zdaj utegnemo na vprašanje, koliko zrn smo imeli v pesti, odgovoriti: 1 tisoč, 8 stotic, 7 desetič in 6 jednot ali posameznih zrn. Ako okrajšamo znamenja za imena posameznih števil, utegnemo pisati lt. 8s. 7d. 6j. zrn. Ako si na pogled dobro zapazimo, kako slede v tej vrsti od desne strani proti levi zaporedoma jednote višjega in višjega reda in ako si ohranimo dobro v spominu, da na desni strani zapisanega števila stoji 6 jednot, na drugi stopinji proti levi 7 desetič, na tretji 8 stotic in na četrti stopinji 1 tisoč, tedaj moremo pišoč to številko tudi okrajšana znamenja izpustiti, tako da ne ostane druzega nego 1 8 7 6 zrn. Kdor pozna posamezne številke in razloženi pomen njih stopinje od desne proti levi, ta utegne izgovarjati zapisano število, ko bere od leve proti desni: jeden tisoč, osem sto, sedemdeset in šest ali krajše in po navadi: tisoč, osemsto in šest in sedemdeset. Utegnilo bi se bilo pa zgoditi, da bi tam, kjer smo v vzgledu razdeljevali naše razstavke po deset in deset, namesto 7 ne bilo ostalo nič. V tem slučaji bi bili morali zapaziti si 1 tisoč, 8 sto, nič desetič in 6 jednot. Namesto besede: nič se postavlja znamenje ničle = 0 ter se piše v tem slučaji 1 8 0 6 zrn. Znamenje ničle = 0 izhaja od indijskega ljudstva in ne pomeni od začetka druzega nego prazen krog, ki so ga v Indiji rabili za simbol praznote. Ime: cifra, ki pomeni zdaj vsak znak prvotnih jednot, namreč 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 prihaja iz arabskega imena: „Sifr", o katerem trdita Nessel-mann in Alek. Humboldt, da sprva ni pomenilo nobenega števila, ampak da je veljalo za znamenje ali simbol naše ničle. Kakor kaže zgoraj stoječ vzgled o številu žitnih zrn, ima vsaka številka, iz katere sestavljamo število po naši navadi, dvojni pomen ali dvojno vrednost, in sicer vrednost svoje podobe in vrednost svoje stopinje v vrsti tistih številk, iz katerih obstoji število. Ako štejemo stopinje od desne strani proti levi, pomenja številka na prvi stopinji jednote prvega reda ali sploh jednote „ drugi „ „ druzega „ „ desetice, „ tretji „ „ tretjega „ „ stotice, „ četrti „ „ četrtega „ „ tisočne jednote, n peti „ „ petega „ „ „ desetice, ,, šesti „ „ šestega „ „ „ stotice, „ sedmi „ „ sedmega „ „ milijonske jednote, » osmi „ „ osmega „ „ „ desetice, „ deveti „ „ devetega „ „ „ stotice, in tako dalje. Pomen in vrednost stopinje, na kateri stoji številka, se nam še bolj razjasni, ako napravimo (kakor sledeča podoba kaže) s črtami razpredelke vrednostnih stopinj ter postavimo vsako številko v svoje predalo, kamor gre po svojem pomenu: milij oni tisoči stotice desetice jednote stotice desetice; jedoote stotice desetice jednote 1 8 7 0 (I) 1 8 7 6 0 (II) 1 8 7 i 6 0 0 (III) Ako hočemo, da pomeni šestica 6 našega števila šest deset namesto 6 jednot, ni treba druzega, nego poriniti številko iz prve vrste (I) za jedno stopinjo od desne na levo, kakor kaže druga vrsta (II). Po tem potu pride vsaka številka jedno stopinjo više ali proti levi strani ter dobi desetkrat večjo vrednost; da pa na desni razpredelek z jednotami ne ostane prazen, postavimo vanj ničlo = 0. — Ako zdaj pomaknemo številko še za jedno stopinjo bolj proti levi strani, pomeni šestica iz vrste (I) zdaj v (III) stotice; in kakor šestica pomeni tudi vsaka druga številka tega števila stokrat več v vrsti (III) nego v vrsti (I); na desni strani pa bi ostala dva predalčka prazna, zato postavimo v vsakega jedno ničlo, da ne pozabimo, če bi se izbrisale ograje, na kateri stopinji tukaj stoji šestica. Iz tega vzgleda vidimo, da pri naši navadni številski osnovi dobi vsaka številka in celo število 10 krat, 100 krat i. t. d. večjo vrednost, ako pristavimo številki po jedno, po dve ničli i. t. d. na desni strani. Vse to skupaj pa nas uči, kako doseže ista številka s pomočjo pristavljene ničle in s pomenom svoje stopinje mnogovrstne vrednosti. Naša navadna številna osnova si pomaga tedaj z ničlo in s stopinsko vrednostjo k tolikim mnogovrstnostim, kolikor jih dosežejo besede človeških jezikov, ako-ravno se sestavljajo samo iz malega števila alfabetnih črk. Naša navadna številska osnova se imenuje desetinska osnova = dekadiški ali decimalni zistem, ker po deset jednot spodnje stopinje zvezuje v jednoto bližnje zgornje stopinje; številka 10 pa dela temelj te osnove ali njegov podstavek. Kaj lahko bi bilo vsakomu izgovarjati vsako število, ko bi stalo zapisano v predalcih zgornje podobe; ker se pa ne pišejo številke tako neokretno, treba je pri zapisovanji kakor pri branji ali izgovarjanji številk v glavi obdržati si spomin zgoraj narisanih razpredelkov z njihovimi pomeni. — Vsako še tako veliko število se izgovarja kakor število obstoječe samo iz treh številk. To se doseže, ako se razdeli število v mislih s točkami ali črtami od desne proti levi po tri in tri številke, dokler je to mogoče, v posebne oddelke, kakor postavim: 1.876 ; 18.760 ; 187.600 ; 1,876 000 ; 18,760.000. Izgovarja se vsak oddelek posebej; na primer 18,760.000 = 18 milijonov 7 sto in 60 tisoč. Prav tako tudi zadnji oddelek, ako ima ta kaj vrednostnih številk, kakor n. pr. v številu: 18,760.542, katero se izgovarja: 18 = osemnajst milijonov, 760 = sedemsto in šestdeset tisoč, 542 = petsto in dva in štirideset. — Tedaj more vsak brati in izgovarjati velika števila, brž ko zna izgovarjati števila s tremi številkami in ko si zraven tega zapomni pomen in ime številskih razpredelkov. Nekaj teže gre nevajencu zapisovati večja števila, ker mu ni lahko v glavi imeti tako natanko zgornjo podobo s predalčki, da bi kar v razpredelke številke postavljal; lože mu je misliti si omenjene razpredelke in napolnjevati vsakega s trojimi številkami, da si le zapomni, da mesto tistega oddelka ali tiste stopinje, v kateri ni slišati nobene številke, napolni z ničlo, n. pr. osemnajst milijonov in petsto in dva in štirideset = 18,000.542. II. Matematiški izraz za vsakteri številski zistem. Kako je mogoče izražati vsako število po tej ali oni številski osnovi, katera se opira na ta ali oni temelj ali na podstavek (basis), katerega imenujemo p sploh? Znamenje Z naj pomeni vsaktero število, za katero iščemo številke s podstavkom p. Ako razdelimo število Z na toliko jednakih delov = n, kolikorkrat stoji v njem število p, ostane še sploh r jednot, katerih znesek je manjši kot p ali r<^j> ali r more biti 0 ali 1 ali 2 ali 3 .. . ali £> — 1. Kar smo ravno izgovorili, se piše v matematiški obliki: Z : p = n + (r:p) ali pa tudi Z r — = n +-- P P To, kar smo ravno storili s številom Z, hočemo storiti tudi s številom n ter dobimo, da stoji p v njem %-krat, in da sploh še ostane rt jednot, to je n : p = + (rx :p) fl V ali pa tudi = n, + — in tako dalje P P ni r2 — = «2 + —-P P «2_ p = n 3 + -i, n , r = n H-- p z p Kvocijent n prihaja v teh oblikah vedno manjši, ker je n manjši nego Z ali Ž^>n in tudi m3^>...... Ta kvocijent n se zmanjšuje tako dolgo, da se ves izgubi = 0; naj bo torej nz = 0. Iz zgornjih v podobi ulomkov pisanih jednačeb izvirajo tedaj sledeče jednačbe: Z — iip + r, np = n^)'1 + i\p, ihp* = ii2p3 + r2p2, ih-tf*-1 = nz^pz + r,-^-1 in nr-xp7 = 0 + rz p1. Seštevanje teh jednačeb pripelje nas k matematiškemu izrazu števila Z, namreč k I. Z = >• + )\pl + r2p* + .... + + rzp' A. Dekadiška osnova številk. Ako si hočemo zlajšati primerjevanje zadnje oblike za število Z z našo navadno številsko osnovo, moramo obrniti vrsto, da pridejo jednote r na desno, to je Z = r7p7 + r^p*~x + rz^2pz~2 +.....+ r2p2 + i\px + r. Kadar pa izvolimo za številsko osnovo kak določen podstavek p, kakor je na primer pri navadni naši številski osnovi p — 10, tedaj postavimo dotično število v zgornjo vrsto ter dobimo pri naši dekadiški osnovi Z = rz10z + V2—ilOz—1 +.....+ rs10s + r2102 -f ^10 + r ali Z = 10'% + 10'-^-! + . . . + 1000r3 + 100r2 -f 10^ + r. Ta jednačba je matematiški izraz za vsaktero številko našega dekadiškega zistema. Njen obraz nas uči, da raste vrednost številke (r , r\ , i\ , ... rz) od desne proti levi strani ter postaja od stopinje do stopinje po desetkrat večja. — Kdor si pa zapazi tako redno rastenje številk od desne strani proti levi, temu ni potreba pristavljati koeflcijentov 10, 100, 1000 i. t. d., treba jih je obdržati samo 14 v glavi in v mislih, zvezati jih z vrednostjo številke, tako da številka velja v njegovih mislih prvič to, kar je po svojem bistvu vredna in drugič, kar ji daje vrednosti njena stopinja; kdor ne pozabi teh pomenov, utegne okrajšujoč pisati število Z — t\ + + . . . + rs + rz + rx + r. Kdor si dalje zapomni, da znamenja + ne pomenijo dru-zega nego seštevanje vrednosti, katere imajo ž njimi zvezane številke r po svojem znaku in po svoji stopinji, ta tudi sme pisati ter dobi matematiški izraz, kateri se popolnoma vjema z obliko številk zapisanih po naši navadni številski osnovi. Dozdaj smo videli, kako se izražajo cela števila. Treba je pa tudi skrbeti za tiste oblike, s katerimi se zapisujejo v našem dekadiškem zistemu odlomki ali deli celote. Z drugo besedo, treba je vedeti na primer, kako se piše število goldinarjev in krajcarjev. Vsako število ima v dekadiškem zistemu obliko zgoraj imenovano To jednačbo delimo zapored z 10, 102, 103, in naj bo sploh ii. Z — rz rz_x . ... r3 r2 i\ r Z = 10 V, + 10*"1/-,-! + + 10sr3 + 102r2 + 10>1 + r. splošnih znamenjih Z : 10 = + —-i Z:10> = Z1 + ^ Z : 103 = Z3 + in torej tudi (1) Zi + ttt = l0*~lr* + 10z-v= + ....+ lov. r + 10r2 + rx + — • Jednako tudi Z _ „ jB, _ H)2 10*"1 10* H33 Too a + 100 _ + io* '" + '"' + io2?'4 + io2*'8 102 10 r + + 10^ + To2' ah (2) + i = 10'-2 rz + 10z—8rz_j + . . . + 10V, V T + 10r3 + r2 + — + —• In jednako (3) Z3 + = 10-»r, + 10-T^ +....+ 10r4 r2 t\ r + ' s + To + 100 + 1000' V jednačbah (1), (2), (3) se izraža število, obstoječe iz celega števila Zlt Z.2, Z3 in iz decimalnega ulomka Blt Il2, i?3. V jednačbi (1) pomeni na desni strani 1\ jednote, v jednačbi (2) pomeni r2 jednote, v jednačbi (3) pa r3. Od teh jednot slede proti levi strani cela števila, proti desni strani pa slede na prvi stopinji za celoto desetinke, na drugi stopinji stotinke in na tretji tisočinke. Po ravno tistem zakonu, po katerem ima od meje jednotne stopinje proti levi strani vsaka številka od stopinje do stopinje lOkrat večjo vrednost, po istem zakonu ima od iste meje na desno grede vsaka številka od stopinje do stopinje po lOkrat manjšo vrednost. Vzemimo v vzgled zgoraj imenovano številko Z — 1876 goldinarjev. Ako razdelimo ta denar med 10 tovarišev, dobi Z It vsak ——- = Z1 + —i = 187 6 goldinarjev. Če je pa desetkrat 10 10 jjj več tovarišev, pa dobi vsak —-- = Z2 + -j^- = 18-76 goldinarjev ali Z2 — 18 goldinarjev in pa še - = 0 76 goldinarja = 76 novcev. Da spoznamo na zapisani številki stopinjo jednot, ji pristavljamo po sedanji navadi točko; na levo od pičice sledi celo število, na desno pa decimalni ulomek. B. O nekaterih drugih osnovah številk. Matematiška oblika števila Z v jednačbi ! nas uči, da je mogoče osnovati brezkončno veliko številskih načinov s pomočjo prosto izvoljenega podstavka p in s pomočjo toliko 14* številk, da njih število znaša z ničlo vred ravno toliko jednot, kolikor jih ima v sebi p. Kdor izvoli za podstavek p = 2, dobi takoimenovano diadiško ali binarsko osnovo, katera k skladanju številk ne potrebuje druzega znamenja nego 1 in 0. — V tej osnovi se izrazuje navadna naša dvojka 2 z obrazom 10, naša trojka 3 z obrazom 11, naša številka 4 z obrazom 100, 5 z obrazom 101, in tako dalje. Z diadiško osnovo se je pečal modroslovec Leibnitz okoli leta 1697., misleč, da bi utegnil z njeno pomočjo lože preiskovati posebne lastnosti številk. Izumel je pa diadiško osnovo že leta 1670. Janez Caramuel, episkop v Campagni in Satriani. Ko je misijonar Beouvet na Kitajskem zvedel o Leibnitz-ovi diadiški osnovi, jel je primerjati njene oblike s kitajskimi rokopisi ter se je prepričal, da so Kitajci že v starodavnih časih poznali diadiško osnovo številk. Kitajci pripisujejo iznajdbo diadiške osnove svojemu cesarju Fohi,^ utemeljitelju kitajskega poglavarstva in kitajske učenosti. Živel je Fohi okoli leta 2200. pred Kristusovim rojstvom. Episkop Janez Caramuel je izumel še več drugih številnih osnov, med katerimi je dodekadiška osnova s podstavkom p = 12 posebne omembe vredna. V primeri z našo navadno dekadiško osnovo se dodekadiška prilega bolj potrebam dejanskega življenja. Število 12 ima namreč štiri čiste delilnike 2, 3, 4 in 6, podstavek 10 naše navadne osnove pa ima samo dva čista delilnika 2 in 5. Tiste lastnosti, katere ima podstavek številskega načina, imajo tudi na njem osnovana števila in posebno jednote vseh zgoraj omenjenih redov od nižjega do višjega. V dejanskem življenji se pa nahaja razen delilnika 2 delilnik 3 mnogo češče nego delilnik 5, tedaj se števila, osnovana po dodekadiškem zistemu, bolje prilegajo potrebam dejanskega življenja nego števila dekadiškega. Zaradi tega je priporočal Werneburg dodekadiški zistem, katerega je znanstveno razlagal in v svojih knjigah pod naslovom: „Teliosadik ali najpopolnejša številska osnova", leta 1800. v Lipsiji na svetlo dal. Akoravno je Werneburg za naši navadni številki 10 in 11 dve obliki kot novi številki za ta števila priporočal in tudi nova imena, kar bi jih bilo pri tej osnovi potreba, ustvaril, vender ni bilo moči mu vpeljati dodekadiške osnove v dejansko življenje. Posebna težava obstoji v tem, da evropskim ljudskim jezikom nedostaje tistih besedij, katerih potrebuje dodekadiška osnova, in da so ljudstva tako privajena navadnega dekadiškega zistema, da se jih drži kakor železna srajca. Kdor ve, koliko knjig je napolnjenih s številkami prirejenih na podstavku dekadiškega zistema za potrebe vsakdanjega življenja, lahko previdi, koliko dela bi imeli učeni možje, ko bi se pre-menil podstavek računstva, ker vse številke bi morali prera-čuniti in predelati na novem podstavku. Navada je železna srajca, pa tudi težko in dolgočasno predelovanje dela neizogibno oviro. Ko bi dali številski osnovi podstavek p = 60, dobili bi seksagezimalni zistem, kateri je zaradi tega znamenit, ker je skoro štirinajststo let po Evropi v navadi bil. Ostanek te od Ptolemeja vpeljane osnove se nahaja pri nas še pri razdeljevanji okrogovega obsežka, katerega šesti del se razdeljuje na 60 jednakih delov = »stopinj", vsaka „stopinja" pa na 60 „minut" in vsaka minuta na 60 ,,sekund". C. Preračunjenje kakega navadnega dekadiškega števila v jednakovredno dodekadiško ali diadiško število. Vzemimo število, na primer = 1859, kateremu iščemo dodekadiške oblike; to navadno številko delimo z dodekadiškim podstavkom p = 12, pa tudi kvocijente delimo s podstavkom, dokler ne pridemo do kvocijenta = 0. Ostanke pristavljajmo na desni strani, pa dobimo 12 | 1859 154 | r = 11 = 0>dnajst ; 12 | 154 | 12 | — 10 = (tif)eset ; 12 | 12 | 1 | r2 = 0 ; 12 1 | 0 | r3 = 1 . Zdaj pa postavimo vse ostanke r3, n, i\ in r vštric od zadnjega do prvega, od leve na desno, druzega k drugemu, pa dobimo 1859 = r3 r2 t\ r = Hk/eset/ednajst = 10dj dodekadiško število, pri katerem si moramo na mesto d in e, ki sta začetnici besedij deset in jednajst, misliti tiste nove številke, ki bi jih zanje postavljali. Po jednakem načinu se dobi za 1859 v diadiškem zistemu 1859 = 11101000011 diadiško število, ker je namreč: 1859 : 2 = 929 , in r =1 929 : 2 = 464 , rx = 1 464 : 2 = 232 , r2 = 0 232 : 2 = 116 , r. = 0 116 2 = 58 in = 0 58 2 = 29 r5 = 0 29 2 — 14 r6 = 1 14 2 = 7 rl - 0 7 2 = 3 ra = 1 3 2 = 1 v '9 = 1 1 2 — o rio = 1 Ako postavimo te izneske v zgornjo jedna,čbo II, je pa Z = >'io ra re r7 r0 r6 ri rs r2 rx r in tedaj #=11101000011. III. Zgodovinski pristavki. Na drevesi prosvete človeštva se prikazuje skoro pri vsakem ljudstvu izvir kake posebne vrste človeške izobrazbe, pri vsakem ljudstvu po svojem svojstvu. Jednake potrebe v življenji pa provzročujejo iznajdbo jednakih pripomočkov. Tako so jemala večinoma ljudstva številke 5, 10 in 20 za podstavke svoje številske osnove. Dostikrat ljudstvo ni imelo nobenega čistega zistema z jednim samim podstavkom. Vzgled tega so nam Rimljani; v govoru so rabili navadne dekadiške osnove z jednotami 1, 10, 100, 1000, pri pisanji številk pa so postavljali med jednote navadnih redov tudi druge številke, kakor 5, 50, 500, katere izvirajo iz pentadiškega zistema. Na ta način je pri Rimljanih dekadiška osnova številk večkrat čez in čez prepletena s pentadiško. Pri Grkih ni bil v navadi samo seksagezimalni zistem, ampak tudi dekadiški. Pri Hero-dianu sta oba zistema, pentadiški in dekadiški, zapletena v jedno in isto osnovo. Osnova številk s podstavkom 5 ali pentadiški zistem je veljal pri nekaterih Arabcih, imenovanih: Falatiga, pri Fulah-ih in Wolof-ih v Afriki in pa tudi pri ljudstvih na otokih po indijskem in po južnem morji. Najbolj razširjena je bila raba pentadiškega zistema pri starih ameriških ljudstvih. Med temi so na primer Azteki v svojem nazoru o pozemskem stvarjenji razločevali pet posebnih starostnih dob sveta ter so imeli tedne s petimi dnevi. Tudi pri Skandinavcih je teden imel pet dnij, pa tudi dan so razdeljevali Skandi-navci Perzom jednako na pet jednakih delov. Številska osnova s podstavkom 20 je nekdaj veljala na Španskem, Francoskem in Angleškem, posebno pa v južni in v srednji Ameriki. Sledi te osnove se nahajajo od Amerike tja po otocih tihega morja do Indije in do notranje gorate Azije, kjer je tudi pri Kafir-ih v rabi. Ostanki te osnove se dobivajo tudi pri Baluk-ih, katero ljudstvo prebiva po srednjem in vzhodnem Balukistanu, kjer prebivalci ne izgovarjajo števila 60 in 80 kot jedno število s posebno besedo, ampak kakor trikrat 20 in štirikrat 20. Pri Aztekih se nahajajo posebna znamenja ali simboli za podstavek 20. Imeli so namreč ban-dero razdeljeno v štiri dele, katero so deloma pobarvali. Četrt bandera pobarvanega pomeni = \. 20 = 5, dve četrti ali polovica pobarvanega pomeni = |. 20 = 10 in tri četrti pobarvanega pomeni = f. 20 = 15. V pomen števila 400 = 202 so imeli Azteki pero, napolnjeno z zlatim peskom, in za število = 8000 = 203 so imeli žep boba „cacao" ter so rabili oboje to kot denar pri svojih kupčijah. Poleg te navade je njihova dvaj-setična osnova privzela nekaj udov pentadiškega in dekadiš-kega zistema. Z dvajsetično osnovo so računih tudi afriški Mandigas-i, Baski in Kymri. Tudi pri starih francoskih pisalcih se nahaja ostanek te osnove v besedi six-vingts = 6 x 20, kakor pomeni quatre-vingts = 4 x 20. Glede številskih znakov je omeniti, da so Rimljani, opiraje se na dekadiško osnovo številk, rabili od začetka I = 1, X = 10, C = 100, CIO ali M = 1000. Ker pa ni bilo lahko mogoče sestavljati mnogovrstnih številk s samo štirimi znaki, segli so Rimljani po pentadiški osnovi ter so vzeli iz nje V = 5, L = 50 in 10 = D = 500 in pridružili so te znake k prvi dekadiški osnovi. Bolj dovršena številska znamenja se nahajajo pri Arabcih, Hebrejcih in pri Grkih. Semitska ljudstva so uporabljala črke svojih alfabetov za številska znamenja, in Grki so prejeli svoj alfabet in rabo njegovih črk od Feničanov. Grki so zazname-njevali številke s sledečimi črkami: 1,2,3,4,5,6,7 ,8,9 10 , 20 , 30 , 40 , 50 , 60 , 70 , 80 , 90 P,(7>T»u)?>yCi<},iw><^ 100 , 200 , 300 , 400 , 500 , 600 , 700 , 800 , 900. Znaka za 90 in 900 sta se imenovala „koppa" in „sampi", pa sta izginila iz grškega alfabeta; znamenje za 6 se je imenovalo „bau" in rabilo se je tudi v pisanji za „st". Prašati nam je, kako so Grki s temi znaki zazna-čevali sestavljena števila? Prava vrednost številskega skladanja ne obstoji namreč toliko v posameznih znakih nego v načinu ali zistemu, po katerem se skladajo večja števila. Takih načinov je več. Grki so uporabljali tisti način, po katerem Jednote z desetice z stotice z se izpreminja vrednost številke s pristavljenimi pičicami ali črtami zgoraj ali spodaj k številski črki. Postavljajoč številske črke tikoma jedno k drugi pisali so Grki z omenjenimi alfabetnimi črkami vsako število do števila 999. Da bi mogli zapisovati števila naprej od 999 do 9999, pripenjali so črtice spodaj k prvim devetim črkam, te so jim veljale vsaka lOOOkrat več, namreč: a, = 1000; P, = 2000; f, = 3000; S, = 4000; = 9000. Pristavljena črtica je tedaj pomenjala Grkom nekaj jed-nakega kot zgoraj omenjene številske stopinje. Ko bi bili Grki od ft = 9 naprej grede koj postavljali a, = 10; a„ = 100; a,„ = 1000 in tako dalje % = 20; p„ = 200; p„, = 2000 i. t. d., zlajšali bi si bili svoje številsko pisanje in morebiti bi bili po tej poti prišli k navadni indij sko-arabski številski osnovi. Pa tudi ko bi bili Grki pristavljali od & naprej črtico spodaj stoječo s pomenom = lOOOkrat toliko kot pomeni številska črka, utegnili bi bili pisati števila do številke = 900.000; pa teh niso porabili. Mesto take, bi dejal najjednotnejše pomoči so vpeljali nove znake M ali Mu okrajšujoč za u.upii;, kakor so imenovali število = 10.000. Število mirijad pa so naznačili s tem, da so nad M postavljali tiste prvotne črke, ki pomenijo, koliko mirijad da je, n. pr. f a (i y 8 \M = 10.000; M = 20.000; M = 30.000; M = 40.000.. itd.; tako tudi f i v. \ |J. \M = 100.000; M = 200.000; M = 300.000; M = 400.000.. itd. Omeniti je tudi, da so Grki jednako kakor Arabci vselej, kadar so pisali številke med besedami, označili številske oblike, da bi se lože od besedij ločile, z vodoravno črto; Hebrejci pa so pristavljali iz tistega namena nad zadnjo številsko črko dve majhni kljukici. Posebno imeniten je staroperzijski način pisanja številk, posebno zaradi tega, ker so s silno malim številom svojih klinastih črt pisali besede in števila. Perzi so rabili v svojem pisanji s klinastimi črtami samo troja znamenja, in sicer navpični klin, vodoravni in pa dva klina tičoča se v podobi skrčenega ali vpognjenega komolca. Navpik stoječi klin je pomenil jednoto, komolčna klina pa pomenita = deset. Prvih devet številk so zaznamenjevali z navpičnimi klini, postavljajoč jih jednega tik druzega in jednega nad druzega in obračajoč jih, da so stali nekateri klini na hrbtu, drugi pa na ostrini. Števila od deset naprej so zaznamenjevali s komolčnim klinom, združenim z navpičnim, in sicer tako, da klin, ki pomenja manjše število, stoji vedno zadej za večjim na desni strani, in da se njegov znesek prišteva predstoječemu. Pri Indih se je skladanje številk razvilo po mnogovrstnih načinih, jednako kakor se pri Indih iz njih gibčnega dušnega življenja vse razvija s posebno mnogovrstnostjo Nekdaj se je po Evropi sodilo napačno, da so stari Indi poznali samo posebne številčne znake. To pa ni tako. Iz tega namena, da bi se njih spisi pri prepisovanji ne pokvarili, in da bi si jih lože zapomnil, kdor bi se jih iz glave učil, so Indi dajali spisom pesensko ali metriško obleko. Ker se pa pri številkah še lože vrine kak pogrešek nego pri besedah, in ker se številke ne vežejo v pesmi, jemali so Indi imena raznih stvarij, kakor jim je v glavo padlo, za določena števila. S časoma so se poprijela imena tako trdno števila, da so za naprej veljale za določeno število. Iz tega izvira prihaja za število 1000 milijonov ime: Padma (Lotus). — Kakor trdi Cantor, je pri Egipčanih Lotus znamenje ali simbol za 1000. Jednako pomeni beseda: oko številko 2; beseda: solnce ali Surya = 12, ker po indijskih nazorih vlada vsakih 12 mesecev na leto drugo solnce; beseda Manu = 14 je vzeta po številu indijskih pravoslovnih knjig. S pomočjo teh imen se je še celo vrednost številske stopinje vrinila v indijski jezik, tako da je Surymanu pomenilo = 1214. Zraven tega v podobe zlitega številskega jezika, kateri se nahaja že v najstarejših indijskih zvezdoslovnih knjigah, rabili so v istem času tudi še lastna številska imena. Od začetka je imel indijski jezik posebne številske izraze ali imena samo za prvih deset jednotnih števil, za desetice, stotice in tisočice; s časom pa se je jezik tako razcvetel, da so imeli tudi posebna imena za vsaktere jednote višjih številskih redov do 100.000 bilijonov. Slavni indijski zvezdoslovec Aryabhat't'a, ki je menda v prvem stoletji pred Kristusom živel in je že takrat trdil, da se zemlja vrti krog solnca, razširil je z nekimi črkami številsko zaznamenjevanje tako mogočno, da je bilo mogoče mu zapisovati in izrekati vsa števila od 1 do trilijona. On postavlja n. pr.: ka = 1, k'a = 2, ki = 100, ku = 10.000; ja — 30, ju = 300.000; in na dalje k ju = k'u+ju = 20.000 + 300.000. Prvotno skladanje večjih številk iz manjših. Preglejmo še posebej tiste načine, po katerih so skladala razna ljudstva velika števila iz majhne peščice prvotnih številk. Vse načine te vrste je mogoče združiti v sledeče tri glavne metode: 1. Pristavlja se številka tik številke s prištevalnim ali odštevalnim svojstvom. Rimljani so pisali število 60 s pomočjo številk za L = 50 in X = 10, torej: LX = (L + X) = 60. Število 560 so pisali D + L + X ali krajše DLX = 560; i. t. d. Od pričetka so značili Rimljani tudi številko 4 s štirimi I, namreč IIII = 4, pozneje šele so pridejali manjšemu znamenju, kadar stoji pred večjim, odštevalno moč ter so pisali 4 = IV namesto IIII v pomenu V—I. Tako tudi 40 = XL namesto L—X, i. t. d. Način tega skladanja številk so Rimljani še celo v jezik presadili, ker njihove številske besede: undeviginti, undetri-ginti i. t. d. pomenjajo v svojem duhu (akoravno ne v znesku) ravno to, kar oblike IV, IX i. t. d. Ko bi prav natanko po besedi bili pisali številke, bi bili morali pisati: undeviginti = IXX = (XX—I), v resnici pa so pisali 19 = XIX, to je = X + IX. Pristavljanje številke tik številke so rabili tudi Semiti in Grki; n. pr. t|/.(3 = 342. Ker pa Grki in Semiti niso bili tako ubožni številskih znakov kot Rimljani, jim ni bilo nobene sile obdajati številk z odštevalnim svojstvom. Tudi Indi in Meksikanci so skladali velika števila po tem načinu. 2. Izpreminja se vrednost številke, če se pristavljajo pi-čice in črtice pod ali nad številskimi črkami. Kako da so Grki skladali po tej metodi svoja večja števila, smo že pregledali zgoraj. V arabskem številopisu, ki se imenuje „gobaropis", se zaznačuje red ali stopinja številke s pičicami, katere se pristavljajo zgoraj k devetim prvotnim številkam, kakor na primer. naša številka 30 = 3' arabski 500 = 5" 8000 = 8- „ Videti je iz tega vzgleda, da ima v arabski obliki vsako prvotno število toliko pičic, kolikor ničel ima naše navadno število, kar je že Humboldt omenil. Ta arabska osnova številopisa je kaj podobna naši navadni osnovi; največji razloček med našim in med ,gobaro-pisom' pa se tam kaže, kjer stoje pri nas namesto ničel druge prvotne številke. Arabci obdrže tudi takrat svoje pičice in pristavljajo druge številke tikoma zraven. Aleks. Humboldt pravi: „Skoro bi bilo misliti, da so se temni spomini o za-znamenjevanji številk s pomočjo pičic in ničel z Aleksandrinci iz jutrovih dežel v Evropo zanesli." 3. Pomnožuje se številčna vrednost, če se predstavljajo druge številske oblike. Po tem načinu so pisali Rimljani 5000 = VM in 10.000 = XM. Tudi Diophantos in Pappos pišeta 20.000 = (JMu. Posnetek navedenih pravil in sklep. Iz vsega tega pregledovanja spoznavamo, da se navadno naše številsko pisanje od onega starih ljudstev loči posebno v tem, da podeljujemo številkam razen vrednosti njih znaka samega tudi vrednost njih stopinje, in v tem, da vemo porabiti znamenje ničle tako, da pridejo prvotne številke na svoje pravo mesto. Mislimo si, da bi živeli v takem starem času, ko še niso ljudje poznali stopinske vrednosti, in mislimo si, da bi poznali grško in arabsko metodo. Število: dva tisoč = 2M, osem sto = 8C, sedemdeset = 7X in šest = 61, bi utegnili zapomniti si z znamenji / M C X I l 2,8,7,6, kažoč z rimskimi številkami vrednost po vrsti stoječih številk. Ko bi češče tako pisali števila, bi se s časom pomen rimskih znamenj tako prijel prve, druge, tretje, četrte ... stopinje, da bi ga, okrajšujoč pisanje, samo v mislih obdrževali, pri pisanji pa izpuščali. Tako bi nam ostala današnja oblika številke 2876. Nekaj jednakega se je menda godilo pri zgodovinskih izpremembah številskega zaznamenjevanja. Da se je nekako jednako razvijalo skladanje številk, nam priča tudi staro računsko orodje, kakor tatarske in meksikanske računske vrvce, kakor vzhodno-azijski Swanpan s svojimi na žicah obešenimi kroglami, s katerimi, kakor se pripoveduje, Kitajci računijo hitreje nego mi. Jednako kaže tudi rimsko orodje po imeni Abakus. — Vse to orodje se vjema v tem oziru, da ima toliko žic, kolikor je poznalo dotično ljudstvo številnih redov ali stopinj, in da kaže s kroglami po teh vrvcah pripetih, koliko jednot vsakterega reda ima dotično število. — Ko bi se umnemu računarju tako orodje pokvarilo, bi ga lahko pogrešal, ako bi na tleh narisal po prahu ravne črte ter bi kroglice po njih naznačil s pičicami, izpuščajoč prazna tista mesta med črtami, kjer številu manjka številka dotične vrednosti. Mož bistre glave, po dolgi vaji izurjen, bi se naveličal toliko in toliko posameznih pičic ter bi skušal pridobiti si kaka znamenja za posebna števila pičic. Ta mož bi izumel prvotna številska znamenja po vrsti, po kateri gre njegov prosto izvoljen številni red. Menda bi postavljal računar od začetka pismene črke, vzete iz začetka besedij, ki pomenijo število kroglic, nazadnje bi pa utegnil mesto teh tudi izumeti posebna znamenja, ki nimajo podobe alfabetnih črk, ter bi si pridobil prvotne svoje številke, kakor so se iznašle s časom naše prvotne številke od 1 do 9. Kaj takega se je godilo menda svoje dni v Indiji, in od tamkaj se je zasejalo številsko pisanje v večerne dežele iz Azije v Evropo. Po imenih, katera se nahajajo pri rimskem Abakus-u, sodi Boethius, rojen 470 po Kristusu, da je Abakus orientalskega izvira. Boethius pravi namreč v svoji geometriji: Pitagorovci so si omislili tablo, da bi se z njeno rabo lože ogibali zmot pri svojih računih; imenovali so jo v čast svojega učitelja: „pitagorsko tablo"; njih nasledniki pa so imenovali to tablo: „Abakus". Z njeno pomočjo so račune tako natanko pred oči postavljali, da je bilo lahko razumeti jih. — Kakor nekateri trdijo, je stala na tej tabli zgoraj vodoravna črta, razdeljena na več jednako dolgih kosov; od razdelilnih pičic teh delov so bile potegnjene navzdol vzporedne črte ter so za-grajale prostor pod vsakim kosom vodoravne črte na obe strani. Na vsakem teh kosov ali nad zagrajenim prostorom je stalo rimsko znamenje jednega teh števil 1 = I, 10 = X, 100 = C, 1000 = M i. t. d. Tja v prostore, ki pod temi znamenji segajo med črtami navzdol, pa so postavljali s prva alfabetne črke, pozneje pa tudi posebna, našim številkam nekaj podobna znamenja, po imeni „apices". — Znamenja „apices" so pomenjala ali jednote ali desetice ali stotice in tako dalje, po tem, kakor so stale pod znamenji I, X, C, M. Zraven teh „apices" se omenja tudi raba znamenja: katero smemo vzeti za našo ničlo. Toda to znamenje ničle menda nima tiste starosti kot „apices". Na Abakus-u ničle niso potrebovali, ker so tiste prostore lahko prazne puščali, in znamenje naše ničle je Fibonacci šele trinajstega stoletja v Evropi uvedel. Če se ne motijo možje, ki so presojevali okolnosti grškega računstva, so menda Pitagorovci skrivali svojo računsko pomoč, sicer bi ne bilo razumeti, zakaj niso Grki, ljudstvo gibčnega in bistrega duha, porabili v pitagorski tabli naznačenega indijskega skladanja številk in zakaj se niso znebili s tem svojega neokretnega zaznamenjevanja. Pač so morali Pitagorovci skrivaj računiti z Abakus-om, da je taka bistroumna glava, kakor je bil Arhimed, sam moral izumeti poseben številski način, da je potem mogel skladati velika števila. Ali pa je vzrok te prikazni ta, da se ravno to, kar je na sebi najbolj naravno in najprvotnejša resnica, najdelj ne spozna? Ali pa si Arhimed ni vedel pomagati v pisanji z Abakus-ovimi številkami, ker mu je manjkalo takrat nepoznanega indij- skega znamenja ničle za prazne Abakus-ove prostore? Kdo bi mislil, da bi bilo znamenje ničle tolikega pomena pri skladanji številk, in vender je to gola resnica. Reči smemo, da bi naši otroci ne računili lože in hitreje nego so računili grški računarji, ko bi se ne bilo vpeljalo znamenje ničle v red naših številk. Ako vse to skupaj presodimo, ni dvojiti, da ima naše navadno številsko skladanje svoj rojstni kraj v Indiji, kakor so sodili učeni možje že ob času znanstvenega preporoda po večernih deželah starega sveta. — Kako pa se je presadilo indijsko skladanje številk v Evropo? V tistem času, ko je Pitagoras bival v Babilonu, so imeli sicer Indi že dovršeno svojo na številske stopinje in rede oprto skladanje števil, ali ničle takrat v računih še sami niso rabili, ker ničla se nahaja prvikrat šele v astronomskih delih indijskega zvezdo-slovca Varahamihira, kateri je živel med četrtim in petim stoletjem po Kristusovem rojstvu. Trdijo pa nekateri, da bi bila ničla pri Kitajcih znana že v starodavnih časih. Iz tega, da se naše navadne številke imenujejo arabske, se ne da tudi sklepati, da bi se naše številke po svojih podobah vjemale z arabskimi. Arabci so na primer rabili pičico mesto naše ničle, in naše številke so znamenjem po imeni „apices" bolj podobne, nego arabskim prvotnim številkam. Toliko je gotovo, da so Arabci prebudili to učenost po večerni Evropi in da so oni prvič tukaj rabili indijsko skladanje številk. Indijska številska osnova se nahaja namreč že v začetku devetega stoletja pri Mohamed ben Musa. S časom se je spoznavala velika vrednost indijskega skladanja številk, tako da se je preporod računstvene podlage ali številske osnove v začetku trinajstega stoletja dovrševal po večernih evropskih deželah. Tako počasi se je to zdaj navadno skladanje števil razširjalo, da so se te številke v javnih napisih pokazale šele od XIV. stoletja sem, v pismih pa malo pred XV. stoletjem. Popravki in dostavki spisu ,,Doneski k historični slovenski dialektologiji" II. Ker nisem mogel pri korekturi, kakor bi bil želel, primerjati izvirnika, ostalo je vzlic vsej pazljivosti nekaj pomot, katere hočem popraviti v sledečem: Str. 69 (separ. odtisek str. 4): Da je bil pisatelj le slabo vešč slovenščini, o tem nas takoj prepričajo take primitivne pomote kakor n. pr. ieft chiem dobro mefso inu bulfiga riba; ta cogn ie Terentiauu; k mifo (dat. sgl); coker fe ie Maria M. derzala, cadar To gno bili ti greki odpufchiene; da cogn bo imeu gnegoua potreba; colico mija Jo fe do tam etc. Za naš h piše mnogokrat k n. pr. kiffa (hiša), varoke, greke, kitit, grac. Tudi to je posebnost Italijana, kadar govori slovensko, saj je to uporabil že dalmatinski pesnik M. Držic, pri katerem govori neki Italijan kodi ovamo, dati jesti koliko trbuka nosi (pr. Sehu-chardt, Slawo-deutsches und Slawo-italienisches). Semkaj prištevam tudi poffluffale, poftnat, ftramota Str. 70 (sep. odt. 5) vrsta 8: V nekaterih primerih stoji v kratkih in nenaglašenih zlogih za polglasnik -b samoglasnik a, najbrž radi tega, ker se je tako govorilo tudi v tem narečji n. pr. pacou, pacu, zdaj palcu v kraškem narečji, lacco, zdaj lc/.hko. Tudi faniat je posneto po govoru, kajti v kraškem narečji se res govori sariat in ne kakor v mnogih narečjih simat. Temu pa nasprotuje nekaj slučajev kakor madloft, omadlet, ganit in najbrž tudi magne, kajti v kraškem narečji je najti v teh primerih kratek e; zmedi t, gsnit. Da se pisatelj pri svoji pisavi ni strogo držal domačega narečja, to nam kaže že to, da nahajamo mimo lagat tudi legat. Znano je, da v dveh, treh primerih nadomešča o stari slov. t, vzrok temu so deloma sosednji soglasniki. V naši knjižici beremo res mogla in poper, v prvem primeru ima kraško narečje my.gla, v drugem puoper. Str. 71 (6), vrsta 20: V /poueidnic se je ei za e pojavil vsled analogije, če se je sploh tam tako govorilo. Str. 73 (8) vrsta 1: Za a = e naj se dodajo še sledeči primeri: iaderno, macac, pa/t, poduaze, padigl (prim. hrv. pedalj), priat, priathie, podrapi/e, rap, vacchie, vffacnit, zaja in patec 22 b. — Vpliv italijanskega pisatelja zapazimo tudi v tem, da ne-kolikokrat zamenja i z e in narobej. Tako moramo razložiti i za e v 3. pl. bodio, bodiio, tako i m. e (e) v preuich in nozzichia. Posebno pa moramo semkaj prištevati' tudi to posebnost, da piše A. da Som. prav pogosto e za nenaglašen i, saj je v njem dosti več takih primerov, kakor v poznejših pisateljih iz so- sednjih in najbližjih pokrajin. Ta vpliv je morda tudi zakrivil veče število i za nenaglašeni š. Str. 74 (9) vrsta 23: Naj se prečrta pruti. — Morda se je tudi rt za a v vazou in v acc. sgl. a — deb. (str. 81—16) pojavil vsled italijanskega vpliva, prim. furl. sklabazz, madrcicc, kjer je a nadomestil naš o. Str. 75 (10) vrsta 3 : Samoglasnik r za ar nahajamo tudi v primerih leuicher in ker, oboje se glasi v kraškem narečji res tako: levic r in kr. — V preiemala odgovarja e najbrž naravnost stsl. e. Str. 76 (11) vrsta 4: Celo imper. mutie se najde, in res se govori v nekaterih kraških podnarečjih ivmuj in ivmoj, kakor tudi v prekmurščini. Dostavi se še naj chiuit. Str. 77 (12) vrsta 3: Naj se dostavijo še primeri: po-poufnit in pouz. — Vrsta 16: A da Som. piše tudi iapno in tako se tudi govori v kraškem narečji. Vrsta 39: Besedica jeclenkrat naj se prečrta. — Tudi pisava ggnefdo z mehkim h je posneta po govoru, kajti v kraškem narečji je n v tej besedi mehak. Isto velja o l v besedi fdravglie str. 78 (13). Omeniti hočem še nekaj besed iz slovarja, katere niso brez pomena pri določevanji Somar. narečja. Semkaj spadajo chiotat (čotat, hinken), chiaipola (v kraškem narečji tujka čajba), gufiffe (kraško guzica), laiben (kraško lajbn, Abort) ma (kr. ma) mazg (kr. mxzg, Maulthier), nunez (kr. nune, Pathe), passat (pzsat), pugnaua (lenzuolo, kr. poriava), pur (pure tudi v kraškem narečji), ribulla Proffecaua (kr. rsbula), roie (kr. ruje, grosses Feld), stegn (Docht, kr. st'eri), fpila (kr. špiPa), ftentat (kr. štantat), vzanfa (kr. užanca), autra (Halfter, kr. wawtra), zezou (paletta del fuoco, kr. žjžu, žežla). Str. 79 (14) vrsta 28: c m. c. — Str. 86 (21) vrsta 9: chuie m. chiuie. — Str. 94 (29) vrsta 30: cal m tal. — Str. 96 (31) vrsta 29: petec m. patec. — Str. 97 (32) vrsta 18: inu tiftiga m. inu Je tiftiga. — Str. 98 (33) vrsta 14: caudela m. candela. — Str. 100 (35) vrsta 29: cliuala m. cuala. — Str. 102 (37) vrsta 25: guefta m. guefte. — Str 103 (38) vrsta 12: za-putfit m. zapuftit. — Str. 104 (39) vrsta 7: vino m. vina. — Str. 110 (45) vrsta 20: braua m. brauo. — Str. 111 (46) vrsta 9: calcco m. caluo, — Str. 112 (47) vrsta 21: ca/tira m. caftita. — Str. 116 (51) vrsta 15: obaurouat m. obarouat. — Str. 120 (55) vrsta 10: ghiacco m. giacco. — Str. 122 (57) vrsta 20: otok m. otoc. — Str. 123 (58) vrsta 18: vachi m. vachie. — Str. 126 (61) vrsta 15: bhica m. bhucca. — Str. 126 (61) vrsta 18: decliffa m. declifa. — Str. 126 (61) vrsta 37: redounic m. re-daunic. — Str. 127 (62) vrsta 17: cuolo m. cuola — Str. 127 (62) vrsta 43: folpire m. /colpire. V. Oblak. Slovensko knjiStvo od 1. januvarja 1891. leta do 1. januvarja 1892. leta. Sestavil Ivan Tomšič. (Začetek slovenske bibliografije glej „Letopis" 1869. leta in tako dalje po vseh naslednjih »Letopisih" razven 1874. in 1875. leta, kjer slovenske bibliografije nij) I. Časopisi. Amerikanski Slovenec. Letnik I. 1891. Odgovorni urednik: Jo s. F. B u h. Tower. Minn. U. S. America. Izhaja vsak četrtek v veliki obliki na štirih straneh. Prva številka je izišla dne 3. kimovca 1891. 1. Brivec. (Humoristični list s podobami.) Leto I. 1891. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Dolenc. — Tiskarna Dolenc v Trstu. Brije vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu. Fol. (Meseca avgusta nehal izhajati.) Brus. (Humoristični list s podobami.) Tečaj III., 1891. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Železnikar. Tisk »Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Izhaja 5. in 20. vsacega meseca v 4°. Cerkveni Glasbenik. Organ Cecilijanskega društva v Ljubljani. Letnik XIV., 1891. Urednik Janez Gnjezda; urednik glasbenih prilog An t. Foerster. Tiskar R. Milic. Izhaja vsak mesec po jedenkrat v vel. 8°. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. X. tečaj. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Vreja in izdaje P. Stanislav Škrabec, mašnik fran- čiškanskega reda na Kostanjevici. V Gorici, Hilarijanska tiskarna 1891. Izhaja v zvezkih v nedoločenih obrokih. Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. XXXI. tečaj. Leto 1891. (S slovenskim in nemškim tekstom.) — Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. — Izhaja v nedoločenih obrokih v vel. 4°. Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradci, leto 1891. (S slovenskim in nemškim tekstom.) Tiskar „Leykam" v Gradci. Izhaja v nedoločenih obrokih. Dolenjske novice. VII. letnik, 1891. Odgovorni urednik, izdajatelj in založnik J. Krajec. — Novomesto. Natisnil J. Krajec. Izhajajo 1. in 15 vsacega meseca v vel. 8°. Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Letnik III, 1891. Odgovorni urednik A. Kalan. Tisk »Katoliške Tiskarne". Izhaja kot priloga »Slovencu" vsak prvi in tretji četrtek meseca v 4°. Dom in svet. List zabavi in pouku. Ureduje in izdaje D r. Francč Lampe. Leto IV. V Ljubljani, 1891. Tiska »Katoliška Tiskarna". Izhaja vsak mesec po jedenkrat na dveh polah v vel. 8°. Domovina. (Političen list za spodnje-štajerske Slovence.) Letnik I., 1891. Izdajatelj in urednik Drago tin Hribar. — Tisk »Društvene Tiskarne" D. Hribar v Celji. Izhaja 1. in 3. soboto vsacega meseca v 4°. Domovina je začela izhajati dnč 2. maja 1891. 1. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. XL. tečaj, leto 1891. Založnik c. kr. dvorska in državna tiskarnica na Dunaji. — Izhaja v nedoločenih obrokih v 4°. Duhovni pastir. VIII. letnik. V Ljubljani 1891. S sodelovanjem več duhovnov ureduje Anton Kržič. Založba in tisk »Katoliške Tiskarne". — Izhaja vsak mesec po jedenkrat v zvezkih v 8°. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Tečaj XVI., 1891. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. — Lastnik polit, društvo »Edinost". Tiskarna Dolenc v Trstu. — Izhaja po dvakrat na teden. Fol. Oospodarskiilist. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Leto X., 1891. — Urednik Viljem Dominko. Tiskar Paternolli v Gorici. Izhaja vsak mesec po dvakrat na pol pole v 8°. Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list s prilogo „ Vrtnar". Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine Kranjske. Leto VIII., 1891. Urednik Gustav Pire; tisk J. Blaz-nikovih naslednikov v Ljubljani. Izhaja 15. in zadnji dan vsacega meseca v 4°. Krščanski detoljub. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. — Letnik IV. Vreduje Anton Kržič. V Ljubljani, 1891. Tisk „Katoliške Tiskarne". Založba „Kat društvo deto-Ijubov". — Izhaja štirikrat na leto s prilogami za otroke. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. XI. leto. Uredil dr. Ivan Tavčar. Tisek „Narodne Tiskarne". Izhaja v zvezkih vsak mesec po jedenkrat v vel. 8°. Mir. (Političen list za koroške Slovence.) X. leto 1891. Izdajatelj in lastnik Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru; odgovorni urednik Filip Haderlap; tisk družbe sv. Mohorja v Celovci. — Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca v 4°. Nova Soča. (Političen list.) Tečaj III., 1891. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Izhaja vsak petek. Tiska A. M. Obizzi v Gorici. Fol. Novice gospodarske, obrtniške in narodne. XLIX. leto v Ljubljani 1891. Urednik Gustav Pire; tiskarji in založniki J. Blaznikovi nasledniki. Izhajajo vsako sredo na celi poli v 4°. Popotnik. Glasilo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". XII. tečaj. V Mariboru 1891. Izdajatelj in urednik M. J. Nerat, nadučitelj. Lastnik in založnik: „Zaveza". Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca na celi poli v vel. 8°. Rimski katolik. III. tečaj, 1891. Vrejuje in izdaja dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja. V Gorici. Hilarijanska Tiskarna. — Izhaja v zvezkih vsake tri mesece jedenkrat v 8°. Rodoljub. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani. Letnik I., 1891. Izdaja „Slovensko društvo" v Ljubljani; odgovorni urednik c. kr. notar Ivan Gogola. Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca v 4°. Slovanski svet. Letnik III. V Trstu 1891. Izdajatelj, lastnik in urednik: Fran P odgorn i k. Tisk tiskarne Dolenc. Izhaja 10 in 25. dan vsakega meseca na celi poli v 4°. Slovenec. Političen list za slovenski narod. — Letnik XIX., 1891. — Urednik Ig. Žitnik; tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. — Izhaja vsaki dan. Fol. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. XXV. tečaj. V Mariboru 1891. Izdajatelj in založnik „ICat. tisk. društvo". Odgovorni urednik B. F e r k. Tisk tiskarne sv. Cirila. Izhaja vsak četrtek na celi poli v 4°. — („Slovenski Gospodar" ima vsak mesec po dve prilogi, vselej po štiri strani obseženi: 1. Cerkvena priloga, priložena od „Katol. tiskovnega društva"; — 2 Gospodarstvena priloga, priložena od „Kat. tisk. društva.) Slovenski Narod. (Političen dnevnik.) XXIV. leto. V Ljubljani 1891. Odgovorni urednik: Josip Nolli; tisk »Narodne Tiskarne". Izhaja vsaki dan. Fol. Slovenski Pravnik. Sodelovanjem odličnih pravnikov, izdaje in ureduje dr. Danilo Maj ar on. VII. leto. — Tisk »Narodne Tiskarne" v Ljubljani 1891. Izhaja 15. dne vsacega meseca v 8°. Soča. (Političen tednik.) Leto XXI., 1891. Urednik M. Koršič; tisk »Hilarijanske Tiskarne" v Gorici. Fol. Učiteljski Tovariš. Glasilo slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". XXXI. leto 1891. Izdavatelj in urednik Andrej Ž u m e r, mestni učitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik. Tiska J. R. Miličeva tiskarna v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca na celi poli v vel. 8°. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Tečaj XXI., 1891. Založnik in urednik Iv. Tomšič; tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. Izhaja vsak mesec po jedenkrat v vel. 8°. Vrtnar. List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in za sadjarstvo. — Letnik III., v Ljubljani 1891. — Odgovorni urednik Gustav Pire. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Izhaja kot priloga »Kmetovalcu". Zakonik in ukaznih za avstrijsko-ilirsko Primorje. Tečaj XXXI., v Trstu 1891. Izhaja v nedoločenih obrokih. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Tečaj XLIV., 1891. Urednik Luka Jeran. Tiskarji in založniki J. Blazrtikovi nasledniki v Ljubljani. Izhaja vsak petek na celi poli v 4°. Zgodovinski zbornik. Priloga »Laibacher Diocesanblatt-u". Izdavatelj in odgovorni urednik Martin Pogača r. Tisk 15* »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Izhaja v nedoločenih obrokih na jedni poli. Laibacher Diocesanblatt. Jahrgang 1891. 4°. Urednik Martin P o ga čar; tiskala „ Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. — (Prinaša mnogo slovenski pisanih razprav.) II. Zborniki, enciklopedija. Drobtinice XXV. letnik. Uredil dr. Fr. Lam p b. Založila „Ka-toliška družba" za Kranjsko. V Ljubljani, 1891. Tiskala „Katoliška Tiskarna". 8°. 196 str. '(Cena 80 kr.) Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Izdal društveni odbor. Prvi letnik. V Ljubljani, 1891. Založilo muzejsko društvo za Kranjsko. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 8». 86 str. Jezicnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. E. XXIX. leto. Spisal J. Marn. V Ljubljani, 1891. Natisnila in založila J. R. Miliceva tiskarna. Lex. 8°. 65 str. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Založila in na svitlo dala „ Narodna Tiskarna". Uredil Fr. Leveč, X. zvezek. V Ljubljani, 1891. Natisnila »Narodna Tiskarna". 8°. 268 str (Cena 60 kr.) Vsebina: I. Rokovnjači, zgodovinski roman; TI. Moj prijatelj Jamralec; III. Po tobaku smrdiš; IV. Ženitev iz nevošljivosti. Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. Na svetlo daje in zalaga družba. VI. zvezek. PesniValentinaVodnika. Uredil Fr. Wiesthaler. V Ljubljani, 1891. Tiskala tiskarna J. Blaznikovih naslednikov 8°. 62 str. (Cena 20 kr.) Letopis Matice Slovenske za leto 1891. Uredil Anton Bartel. Založila in izdala rMatica Slovenska". V Ljubljani, 1891. Natisnila »Narodna Tiskarna,". 8°. 358 str. (Cena 1 gld. 20 kr.) Levstikovi zbrani spisi. Uredil F ranč. Leveč. I. zvezek. Poezije. I. 8°. 306 str. (Cena 2 gld.) — II. zvezek. Poezije II. 391 str. (Cena 2 gld. 50 kr.) Ljubljana, 1891. Ig. pl. Klein-mayr & Bamberg. Narodna Biblioteka Snopič 35., 36 , 37. in 38. Spisi Andrejč-kovega Jožeta IV. in V. zvezek. — Snopič 39. Solnce in senca. Povest. Priprostemu narodu v poduk in zabavo spisal J- Bed e n e k. Novo Mesto 1891. Natisnil in založil Jan. Krajec. 16°. (Cena vsakemu snopiču po 15 kr.) Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. XV. snopič. Spisal Josip Starfe, kr. profesor višje realke v Zagrebu. Izdala in založila „Družba sv. Mohorja v Celovcu". 1891. Tiskarna ,.Družbe sv. Mohorja" v Celovcu. 8». 401—574 str. (S 15. snopičem je delo završeno in je 5 zvezkov obsežno). Slovenska Talija. 56. zvezek: Svetinova hči. Igrokaz v treh činih. Poslovenil A. Tr stenj a k. 115 str. (Cena 45 kr.) — 57. zvezek: Revček Andrejček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: „'s Nullerl" spisal Kari Morre). Poslovenil J. Bede nek. Izdalo in založilo »Dramatično društvo" v Ljubljani. Tiskala »Narodna Tiskarna". 1891. 12°. 145 + 32 str. (Cena 50 kr.) Spisi Krištofa Šmida. X. zvezek. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Florentin Hrovat. V Novem Mestu 1891. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 73 str. (Cena 30 kr.) Zabavna knjižnica. Založila in na svetlo dala .Matica Slovenska". VI. zvezek: Pegam in Lambergar. Povest. Spisal Dr. Fr. D. V Ljubljani, 1891. Tiskala Blasnikova tiskarna. 8°. 187 str. (Cena 60 kr.) III. Teologiška dela. a) znanstveno-teologiška dela. Volčič Janez f duhoven ljubljanske škofije. Življenje prebla-žene Device Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa; popisal. Izdala in založila » Družba sv. Mohorja" v Celovcu. Z dovoljenjem visokočastitega Krškega knezoško-fijstva. X. snopič. V Celovcu, 1891. Tiskarna družbe sv. Mohorja. 4°. 10. snopič 145—251 str. (S tem snopičem je končan V. in zadnji del tega obširnega dela, ki obsega 1427 stranij.) b) molitveniki ter pobožno-vzpodbudne knjige. Kalan Andrej, duhoven. Šmarnice. Marijina visoka pesem ali magnifikat; sestavil. Z dovoljenjem prečastitega knezo-škofijstva ljubljanskega. V Ljubljani. 1891 Založila »Katoliška Bukvama". Tiskala »Katoliška Tiskarna". 12°. 302 str. (Cena 1 gld.) Maj ar P. Hrisogon. O. S. F. Svetišče Matere Božje na Trsatu. Z dovoljenjem duhovne oblasti; sestavil in izdal. 1890. 32°. 607 str. (Cena 1 gld. 20 kr.) Pavlič Peregrin Jak., knez in škof krški. Gospod, teci mi pomagat! Molitvene bukve; bolnikom spisal. Za Slovence priredil in z navadnimi molitvami pomnožil duhovnik krške škofije. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja" v Celovci. 1891. Tisek „Družbe sv. Mohorja" v Celovci. 8°. 332 str. (Cena 60 kr.) Volčič Janez, duhoven ljubljanske škofije. Jezus in Marija moja ljubezen ali nauki in molitve za pobožne Slovence; spisal. Šesti natis. V Ljubljani, 1891. Založil Matija Gerber. 16". 114 str. (Cena 70 kr.) Podobica svetega Alojzija ali njegova pot v nebesa. V spomin tristoletnice njegove blažene smrti. V Ljubljani, 1891. Založilo „Katoliško društvo detoljubov". Tisk „Katoliške Tiskarne". 16°. 36 str. Stezica v nebesa. Bukvice pridnim otrokom namesto podobic. Na svetlo dala in založila J. in Z. Četrti natis. V Ljubljani, 1891. Tiskala „Katoliška Tiskarna". Svete podobice s slovenskim berilom, izdelane v najlepših barvah, izdala je »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. (Sto teh podobic velja 3 gld. — Nekoliko manjših pa 60 kr.) IV. Dela spadajoča v krog pravnega in državnega znanstva, politike, narodne ekonomije. Klavžar E., deželni uradnik. Priročni zakonik za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško; izdal. Založila Coppag in Skert. Tisk A. M. Obizzi-ja v Gorici. 1891. 8°. 419 str. (Cena I. in II. delu 1 gld. 60 kr.) Vsebina: I. Del: 'Upravne postave. —JI. Del: Gospodarstvene postave. — III. Del: Šolske postave. — Šolske postave so tudi posebej tiskane za učitelje in se dobe za 60 kr. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 14. do 25. novembra 1890. 1. (Po stenografičnih zapisnikih.) 31. zvezek. V Ljubljani. Založil deželni odbor kranjski. Tisk Milicev. 4». XXXIX, XL, 388 + 466 + 224 str. Slovenski pravnik. VII. leto. 1891. (Glej: I. Časopisi.) V. Medicinska dela. VI. Filozofiška dela. VII. Pedagogiška dela. a) teoretsko-pedagogiške knjige: G a b r š e k Fran. Pedagogiški letnik; uredil. V. leto. 1891 —1892. Izdalo in založilo „Pedagogiško društvo" v Krškem. V Celji. Natisnil Dragotin Hribar. Vel. 8°. 236 str. (Cena 1-40 gld.) Gabršek Fran. Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. Teoretični del; spisal. V Ljubljani, 1890. Natisnil R. Milic. 8°. 134 str. (Cena 80 kr.) Posebni odtisek iz „Pedagogiškega letnika" za 1890. 1. Bezlaj J o s. Navod k poletnemu risanju in oblikoslovju. Metodična razprava za ljudske šole. V Ljubljani, 1890. Na*-tisnil R. Milic. 8°. (Cena 35 kr.) Posbeni odtisek iz „Pedagogiškega letnika" za 1890. 1. b) šolski učbeniki: Funtek Anton, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani. Obrtno spisje: sestavil. V Celji. 1891. Natisnil in založil Dragotin Hribar. 8». 165 str. (Cena 80 kr.) Lendovšek Josef, k. k. Professor am Staatsgymnasium in Villach. Slovenisches FAementarbuch fur Mittelschulen und Lehrerbildungsanstalten. K. k. Schulbiicherverlag. Wien. 1890. 8°. 228 str. Močnik F r. dr. vitez. Druga računica za občne ljudske šole; spisal. (Tiskana brez premene kakor 1. 1890.) Na Dunaji 1891. C. kr. zaloga šolskih knjig. Natisnil Karol Gorišek na Dunaji. 8°. 55 str. (Cena 12 kr.) Orožen Fr., profesor na c. kr. učiteljišči v Ljubljani. Zemljepis za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol; spisal. Prvi del. S 13 slikami. V Ljubljani, 1891. Tiskal in založil R. Milic. Praprotnik Andrej. Abecednik za slovenske ljudske šole; sestavil. Tretji natis. (Tiskal brez premene po izdanji od leta 1883.) V Ljubljani, 1891. Založil Matija Gerber. 8°. 78 str. (Cena 20 kr.) Razinger A. in Žumer A., ljudska učitelja. Abecednik za slovenske ljudske šole; sestavila. (Osmi nepremenjeni natis.) V Ljubljani, 1891. Tiskala in založila Kleinmayr & Bamberg. 8°. 80 str. (Cena 20 kr.) Sket dr. Jakob, c. kr. profesor. Slovenska čitanka za drugi razred srednjih šol; sestavil in izdal. II. V Celovcu, 1891. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. 8°. 200 str. (Cena 80 kr.) Keršanski katoliški nauk. (Tiskan brez premene kakor leta 1889.) Na Dunaji, 1891. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 8°. 170 str. (Cena 24 kr.) c) knjige za mladino: Ciril s ki. Pomladni glasi posvečeni slovenski mladini; uredil in založil. V Ljubljani, 1891. Tiskala »Katoliška tiskarna". Vel. 16°. 120 str. (Cena 30 kr.) Hrovat P. Florentin. Spisi Krištofa Šmida. X. zvezek: „Ludovik, mladi izseljenec"; poslovenil. V Novem Mestu, 1891. 8°. 73 str. (Cena 30 kr.) — (Glej: II. Zborniki.) Kosi Anton, učitelj v Središči. Narodne legende za slovensko mladino; nabral, izdal in založil. III. svezek. VPtuji. Natisnil W. Blanke. 1891. m. 8°. 39 str. (Cena 16 kr.) Kržič Anton. Angeljček. Otrokom učitelj in prijatelj; izdal. VI. zvezek. V Ljubljani, 1891. Tiskala »Katoliška tiskarna". 8°. 48 str. (Cena 10 kr.) Leban Janko, nadučitelj. Šestdeset malili povesti'j za otroke. Poleg italijanskega izvirnika; spisal. V Ljubljani, 1891. Založil Janez Giontini. Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 8°. 44 str. (Cena 20 kr.) Miklavčič Janja, učiteljica. Srce. Spisal Edmondo de Amicis. Z dovoljenjem pisateljevim; preložila. V Ljubljani, 1891. Založil Janez Giontini. V štirih zvezkih. 8°. Str. 82 + 68 + 65 + 89. (Cena posamičnim zvezkom 20 kr.) Planinski J. P. Zbirka ndrodnih pripovedek za mladino; spisal. I. zvezek. V Ljubljani, 1891. Založil J. Giontini. Tiskal J. R. Milic. 8°. 69 str. (Cena 20 kr.) Tomšič Ivan, učitelj na c. kr. vadnici in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. Nazorni nauk za slovensko mladino. 150 barvanih podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin; slovensko izdajo priredil. Druga knjiga. V Ljubljani, 1891. Založil in prodaja J. Giontini v Ljubljani. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. Folio. Wiesthaler F r. Pesni Valentina Vodnika. Na svetlo dala in založila »Družba sv. Cirila in Metoda". (Glej: II. Zborniki.) Naše domače živali. (12 ličnih barvanih slik na trdem papirji.) Izdal J. Giontini. (Cena 70 kr.) (Knjiga je namenjena slovenskim otročičem, ki so branja še nezmožni, i Prirodopis v podobah. Živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem naukn. Založil Kari Till v Ljubljani. Fol. 23 str. VIII. Filologiška dela in spisi iz književne zgodovine. Hrovat P. Ladislav. Pravila za pisavo. (Drugi natis z dodatki); spisal. Novo Mesto 1891. Založil P. Ladislav Hrovat. — Tiskal J. Krajec. 8°. 24 str. (Ta pravila za pisavo, obsezajoče nauk o enklitikah in besednem redu priobčena so bila vže 1867. 1. v izvestji novomeške gimnazije, a pisatelj je to svoje delce izdal v drugem natisku ter tudi nekoliko pomnožil svoje vzglede.) Marn J., Jezičnih. Knjiga Slovenska v XIX. veku. E.; spisal. XXIX. leto. V Ljubljani 1891. Natisnila in založila J. R. Miliceva tiskarna. Lex. 8°. 65 str. (Glej: II. Zborniki.) IX. Zgodovinska dela, životopisi, spominske knjige. Star 6 Josip, kr. profesor višje realke v Zagrebu. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo; spisal. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja v Celovcu". XV. snopič. 1892. Tiskarna »Družbe sv. Mohorja v Celovcu". 8° 401 - 574 str. (Glej: II. Zborniki.) Vrhovec Ivan, c. kr. profesor. Zgodovina Novega Mesta; spisal. V Ljubljani, 1891. Založila »Matica Slovenska". — Tiskala »Katoliška Tiskarna". 8°. 308 str. in dodatek 8 str. (Cena 1 gld. 20 kr.) Žirovnik Janko, nadučitelj. Blaž^ Potočnik. Spomenica ob petindvajsetletnici čitalnice v Šent-Vidu pri Ljubljani; sestavil. V Ljubljani, 1891. Samozaložba. — Tisk »Katoliške Tiskarne". 8°. 16 str. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Izdal društveni odbor. Prvi letnik. V Ljubljani, 1891. Založilo muzejsko društvo za Kranjsko. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani 8°. 86 str. (Glej: II. Zborniki.) Pred 125. leti. Zanimivosti iz prve d6be c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Nabral in o priliki kmetijske in gozdarske razstave v Gorici svojim rojakom posvetil Ernest Klavžar. Tiskala rHilarijanska Tiskarna" v Gorici. 1891. 34 str. X. Starinarska dela. XI. Geografska, potopisna, narodopisna dela. Lapajne Ivan. Domoznanstvo kranjske vojvodine. Samozaložba. Natisnil J. R. Milic. V Ljubljani, 1890. (Knjižica obsega kratek zemljepis naše dežele z nekaterimi opombami o metodi domoznanskega pouka.) XII. Matematiška in astronomska dela. XIII. Prirodopisna, fizikalna, kemiška dela. Schreiner Henrik. Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu; spisal. II. knjiga. 0 kemiji, s slikami. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1891. Natisnila tiskarnica „Družbe sv Mohorja" v Celovcu. 8°. 190 str. (Cena 60 kr.) XIV. Dela spadajoča v krog trgovine, obrta, indu- strije, rudarstva, arhitekture. Kune Matija, krojaški mojster v Ljubljani. Toaleta. Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame. Za samo-pouk in za podlago pri šolskem pouku. S 6 tabelami, 40 izvirnimi uzorci in merilno tabelo; spisal in izdal. V Ljubljani, 1891. Samozaložba. — Tisk „Narodne Tiskarne". 40 str. (Cena 3 gld.) XV. Dela, katerim je predmet ratarstvo, živinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, domače gospodarstvo. Dolenc Rihard, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. „Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami", da jih trtna uš ne more uničiti. Po naročilu deželnega odbora Kranjskega; spisal. Drugi po najnovejših skušnjah popolneni natis. V pojasnilo več slik. V Rudolfovem, 1891. Založil deželni odbor kranjski. — Natisnil Jan. Krajec. 8U. 54 str. (Cena 10 kr.) Black-Rot ali črna rija (trtna bolezen). Objavilo c. kr. kmetijsko ministerstvo. Dunaj, 1891. Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne. 8°. XVI. Vojaške knjige. Komelj Andrej pl. Sočebran, c. in kr. major v pokoju. Puška repetirlca (Repetier- Gewehr) v prašanjih in odgovorih s slovarčkom cesarskim in kraljevim vojakom v pouk; spisal in založil. V Ljubljani, 1891. Tisek „N&rodne Tiskarne". 8°. 40 stranij. (Cena 20 kr.) XVII. Leposlovna dela. Andrej evič Fran Zakrajski. Poezije. Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pri-podob, basnij, prislovic, epigramov, balad in junaških pesem; zložil. V Gorici, 1891. Založil Anton Jeretič. Tiskal A. M. Obizzi. 144 str. Bedenek Jakob. Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. Preprostemu narodu; spisal. V Ljubljani, 1891. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg 8°. 270 str. (Cena 1 gld. 50 kr.) Bedenek J. Revček Andrejček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih: poslovenil. (Glej: II. zborniki.) Funtek Anton. Luči-, spisal. Celje, 1891. Tisek in založba Društvene tiskarne D. Hribar. 8°. 127 str. (Cena 70 kr.) Nevesekdo dr. 4000. Času primerna povest iz prihodnjih dob. Po vzorih dr. Ničmaha; napisal. Ponatis iz »Ljubljanskega Zvona". V Ljubljani, 1891. Založil pisatelj. — Tisk »Narodne Tiskarne". Vel. 8°. 94 str. Samotar Peter. Drobiž; nabral. Na Dunaji, 1891. Založil in natisnil A. Keiss. 12°. 47 str. (Cena 50 kr.) Trstenjak Anton. Svetinova hči. Igrokaz v treh činih; poslovenil. (Glej II. Zborniki.) Med knjigami in ljudmi. Češki spisal S. Čech. preložil I. Skalar. — Doktor Holman. Božična povest. Ruski spisal M. Bojan, preložil I. J. Štefanov. Ponatis iz »Slovenskega Naroda". V Ljubljani, 1891. Samozaložba. — Tisk »Narodne Tiskarne". 12°. 145 str. (Oboje v jedni knjižici.) Dom in Svet. — (Glej: I. Časopisi.) Ljubljanski Zvon. — (Glej: I. Časopisi.) Vrtec. — (Glej: I. Časopisi.) Josipa Jurčiča zbrani spisi. — (Glej: II. Zborniki.) Levstikovi zbrani spisi. — (Glej: II. Zborniki.) Pegam in Lambergar. Povest. Spisal Dr. Fr. D. — (Glej: II. Zborniki.) Pesni Valentina Vodnika. — (Glej: II. Zborniki.) Spisi Andrejčkovega Jožeta. (Glej: II. Zborniki.) XVIII. Umetniška dela. (Glasbena, slikarska dela.) Laharnar Janez. Gorske cvetlice. Slovenski nape vi za čve-tero in petero mešanih glasov; zložil. Delo 4. Založil skladatelj. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki. V Ljubljani, 1891. (Cena 50 kr.) Obseg: 1. Pozdrav; 2 Planinska roža; 3. Vesela tovaršija; 4. Moje ptičice; 5. Potoki tecite! 6. Srcu; 7. Gorska cvetlica. Leban Janko. Skladbe Avgusta Armina Lebana; uredil in založil. III. zvezek. (Cena 40 kr.) Vsebina: 1. Prisega; 2. Brodar; 3. Mojemu zavičaju; 4. Zadnji večer; 5. Vojak; 6. Venec vipavskih narodnih pesmij. Nedvžd Anton Glasbena Matica. Trije mešani zbori; uglasbil. Zvezek XXII. Založila in izdala »Glasbena Matica" v Ljubljani 1891. Natisnila Jos Eberle in dr. na Dunaji. Vel. 8°. 9 str. Vsebina: 1. Naša zvezda; 2. Veseli pastir; 3. Vijolčin vonj. Nedved Anton. Glasbena Matica. Osem moških zborov, uglasbil XXIII. zvezek. Založila in izdala »Glasbena Matica" v Ljubljani 1891. Natisnila Jos. Eberle in drug. na Dunaji. Vel. 8°. 7 str. Vsebina: 1. Zastavenička (Kantata); 2. Ponočni pozdrav; 3. Ne zabi me; 4. Podoknica; 5. Ko gledam ti v oči; 6 Dekletu; 7. Nagrobna pesem; 8. Avstrija moja. Volarič Hr. Slovenske pesmi za sopran, alt, tenor in bas; uglasbil in velečastitemu gospodu Sim. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu posvetil Op 7. V Ljubljani. Lastna založba. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki. (Cena 70 kr.) Vsebina: 1. Slovanska pesem; 2. Pogovor z domom; 3. Ne zveni mi; 4. Pomlad; 5. Gospodov dan; 6. V noči; 7. Ljubav; 8. Na planine; 9. Poziv k petju. XIX. Knjige, za prosti narod koledarji, spisi prigodniki. Bedenek J. Solnce in senca. Povest. Priprostemu narodu v poduk in zabavo; spisal. (Glej: II. Zborniki.) Funtek Anton. Kako je izginil gozd. Povest. Spisal Hans Hopfen; preložil. V Ljubljani, 1891. Založil Jan. Giontini. Tiskala Kleimayr & Bamberg v Ljubljani. 8°. 56 str. (Cena 20 kr.) Knjižici je priflejana zanimiva razpravica „Varujte gozde!" katero je bil napisal Ivan Šubic za Koledar Družbe sv. Mohorja 1888. leta. Kalan Andrej. Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo; sestavil in uredil. Ponatis iz »Domoljuba". I. zvezek. V Ljubljani, 1891. Samozaložba. Tisk »Katoliške Tiskarne„ 118 str. (Cena 20 kr.) Kalan Andrej, urednik »Domoljuba". Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo; zbral in uredil. Ponatis iz „Domoljuba". II. zvezek. V Ljubljani, 1891. Založba tiskovnega društva Tisek »Katoliške Tiskarne". 120 str. (Cena 20 kr.) Tkalec Ivan. Tiun-Lin, kitajski pomorski razbojnik. Iz nemškega prosto poslovenil. V Ljubljani. Založil Janez Giontini. 1891. 8°. 75 str. (Cena 20 kr.) Hirlanda bretanjska vojvodinja ali zmaga kreposti in nedolžnosti. Podučna povest za stare in mlade. Po Krištofu Šmidu poslovenjena. Četrti natis. V Ljubljani, 1891. Založil Janez Giontini. Tiskal R. Milic v Ljubljani. 8°. 86 str. (Cena 20 kr. Slovenske Vecernice za pouk in kratek čas. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja" v Celovcu. Pet in štirideseti zvezek. Z dovoljenjem visokočastitega krškega knezoškofijstva. 1891. Natisnila tiskarna »Družbe sv. Mohorja" v Celovcu, 8°. 143 str. (Cena 40 kr.) Naš doni. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimosti itd. Zbira J. L. K. I. snopič. Celje, 1891. Natisnil in založil Dragotin Hribar, društvena tiskarna v Celji. 12°. 48 str. (Cena 20 kr.) Sveta grofinja Genove/a. Mična in ganljiva povedka. Sedmi natis. V Ljubljani, 1891. Založil Janez Giontini. Tiskarna R. Miliceva v Ljubljani. 8°. 48 str. (Cena 16 kr.) Dijaški koledar za prestopno leto 1892. I. letnik. Izdala in založila »Narodna Tiskarna". V Ljubljani, 1891. Tisk »Narodne Tiskarne". 8°. 111 str. (S podobo Miklošičevo.) Cena 80 kr. Bustrovan narodni koledar za prestopno leto 1892. Uredil in izdal Drago t in Hribar. V Celji, 1891. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 4°. 74 str. (Cena 45 kr.) Iz vsebine: Poleg navadnega kalendarija so na kratko opisani: Josip Marn, Jurij Šubic, dr. Fr. Celestin in Matija Maj ar (s slikami). Koledar »Družbe sv. Mohorja" za prestopno leto 1892. Na svitlo dala in založila »Družba sv. Mohorja" v Celovcu. V Celovcu 1891. Tiskarna družbe sv. Mohorja. 4°. 144 + 95 str. (Cena 60 kr.) Koledar katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za leto 1892. Namenjen zlasti slovenski duhovščini. Četrti letnik. V Ljubljani, 1891. Izdalo in založilo »Katoliško tiskovno društvo". Tiskala »Katoliška Tiskarna". 16°. (Cena 1 gld. 20 kr.) Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1892 s popolnim imenikom šolskih oblastnij^ učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1891/92. VI. leto. Izdal in uredil Mihael J. Nerat. nadučitelj in urednik Popotnikov v Mariboru Celje. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 8°. 190 stranij. (Cena 1 gld.) Velika Pratika za prestopno leto 1892., ki ima 366 dni. Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°. (Cena 15 kr.) Vsebina: Navadni kalendarij. — Sejmi. — Nadvojvoda Karol Ludovik. — Dr. Josip Poklukar. — Dr. Mihael Napotnik, knezo-škof lavantinski. — Deželnobranska vojašnica. — Pogovor pod lipo. — Mnogovrstne gospodarske skušnje. — Naznanila. Mala pratika za prestopno leto 1892., ki ima 366 dni. Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°. (Cena 13 kr.) Slovenska pratika za navadno leto 1892., ki ima 366 dni. V Ljubljani. Tiskala in založila KIeinmayr & Bamberg. 16°. (Cena 13 kr.) Stenski koledar za prestopno leto 1892 v štirih barvah, na trdem prilepku izdala in tiskala »Narodna Tiskarna" v Ljubljani. (Cena 25 kr.) Skladni koledar (Block-Kalender) za prestopno leto 1892. navajajoč katol., protest, in grško-ruske svetnike, praznike na Avstrijskem in žrebanja avstro-ogrskih srečk. Izdala »Narodna Tiskarna" v Ljubljani. (Cena 50 kr.) To je prvi koledar te vrste v slovenskem jeziku. Viseča pratika za leto 1892. V Rudolfovem. Tiskal in založil J. Krajec. XX. Različne tiskovine. Glavna in dodana pravila slovenske, rimsko-katoliške podporne družbe sv. Jožefa v Calume-tu (Michigan, Amerika). Tretji natis. Priredil Franjo Šetina, učitelj v Črnomlji. Založila družba. Tiskal J. Krajec v Rudolfovem 1891. 15 str. Deseto letno poročilo deške meščanske šole v Krškem Koncem šolskega leta 1890/91. (Na čelu poročila je J. Lapa j neto v spis »Valvazor in Dolenjsko pred 200 leti".) Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1890/91. Založila I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani. Tiskarna R. Miliceva. 8°. 27 str. Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1890/91. Založila II. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tiskarna R. Miliceva. 8°. 16 str. Letno poročilo mestne osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1890 91. Založila osemrazredna mestna dekliška ljudska šola v Ljubljani. Tiskarna R. Miliceva. 8°. 16 str. Letno poročilo štirirazredne ■ deške ljudske šole v Novem Mestu koncem šolskega leta 1890/91. Letno poročilo c. kr. rudniške ljudske šole v Idriji. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta 1890/91. Založila c. kr. rudniška direkcija v Idriji. Tiskarna R. Miliceva v Ljubljani. 8°. 20 str. Letno poročilo Franc-Jožefove ljudske šole v Črnomlji koncem šolskega leta 1890/91. Letno poročilo štirirazredne deške, trirazredne dekliške in obrtne nadaljevalne šole v Kranji koncem šolskega leta 1890/91 Letno poročilo štirirazredne deške ljudske in obrtno-nadaljevalne šole v Kamniku koncem šolskega leta 1890/91. Letno poročilo trirazredne dekliške ljudske šole nekaj s pdlu-dnevnim, nekaj s celodnevnim poukom v Kamniku o koncu šolskega leta 1890/91. Založil krajni šolski svet. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. 8°. 8 str. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Krškem. Izdalo šolsko voditeljstvo na konci šolskega leta 1890/91. Založil krajni šolski sv&t v Krškem. Tisk »Društvene tiskarne" D. Hribar v Celji. 8°. 20 str. Letno poročilo štirirazredne deške šole v Škof j i Loki koncem šolskega leta 1890/91. (Na čelu ima spis: »Nekoliko črtic iz zgodovine škofjeloške deške šole. Spisal Frid. Kramar.) Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Mengši koncem šolskega leta 1890/91. Ima na čelu zgodovinski spis: „Sv. Notburga v Grobljah". Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Metliki koncem šolskega leta 1890/91. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Postojini koncem šolskega leta 1890/91. Letno poročilo narodnih šol v ljutomerskem glavarstvu o šolskem letu 1890/91. Letopis »Narodne Čitalnice" v Ljubljani začetkom leta 1891. Založila »Narodna Čitalnica". Tisk J. Blaznikov. 8°. 26 str. Vestnih šolske družbe sv. Cirila in Metoda. V. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani, 1891. Tiskala »Katoliška Tiskarna"-m. 8°. 56 str. Sestavil Evgen Lah, društveni tajnik in knjižničar. Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" v dobi od 1. okt. 1891 do 31. okt. 1892. _ 90. odborova seja, v sredo dne 25. novembra 1891. Navzočni: Gg. J. Mam (predsednik); A. Bartel, P. Grasselli, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Pr, Lampe, dr. J. Lesar, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik, S. Butar, A. Senekovič, dr. J. Stari, I. Subic, J. Suman, dr. I, Tavčar, I. Tomšič, I. Vavru, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič in V. Zupančič (odborniki); E. Lah {zapisnikar). Skupaj 23 Zapisnik o 89. odborovi seji, ki sta ga pregledala prof. A. Bartel in S. Butar, ktera bosta overovatelja tudi današnjemu, se odobri brez ugovora. Na ogled je zapisnik o seji književnega odseka, ki se je zbral v posvetovanje v soboto 21. dan novembra. Predsednik se spominja v toplih besedah pokojnega odbornika, blagajnika in hišnega upravitelja Luke Bobiča, kte-remu je poklonilo društvo venec s trakovi in čegar pogreba, dne 10. avgusta, se je udeležilo veliko odbornikov in društve-nikov „Mat. Slov." Zahvaljuje se gospodom, ki so se v imenu društva udeležili Bleiiveisove slavnosti v Ljubljani, dne 12. julija, in Potočnikove slavnosti v Št. Vidu, dne 4. oktobra — Dalje se spominja pokojnega Kotnika ml., umrlega 2. avgusta letos, ki je društvu volil v svoji oporoki znatno svoto 1000 gld. — Dne 27. septembra se je vršila v Krapini Gajeva slavnost, pri kateri je obljubil bil v imenu Matice navzočen biti g. I. Hribar. — Konečno čestita govornik večletnemu odborniku, g. A. Kržiču, k njegovi novi službi in nekaterim odličnim gospodom k nji- hovemu godu soglasno s pričujočimi odborniki „Matice Slovenske". Letošnjim društvenim knjigam, ki se razpošljejo le na one društvenike, kateri so letnino poravnali, določijo se zatožne cene, in sicer: 1.) Letopisu za 1. 1891; uredil prof. A. Bartel, po 1 gld. 20 kr ; 2) Zgodovini „Novega Mesta", spisal prof. I. Vrhovec, po 1 gld. 20 kr.; 3.) »Pegamu in Lambergarju" (povest), spisal dr. Fr. D., po 60 kr. Odobre se nagrade pisateljem in korektorjem letošnjih knjig, večinoma po dotičnih nasvetih književnega odseka. Glede društvenih knjig za prihodnje leto se sklene, da izda Matica zopet tri, in sicer: 1.) Letopis za l. 1892. Urednik mu bo zopet prof. A. Bartel ; oblika in sestava, kakor doslej običajna 2.) Goriška, splošni opis; spisal prof. S. Rutar. 3.) Glede tretje knjige, ktere tvarina je Matici že na razpolaganje in ktera ima iziti kot VII. zvezek »Zabavne knjižnice ', se imajo zvršiti še konečni dogovori. Obširnejše poročilo o založnih knjigah, pri kterih Matica nima posebne sreče, se vzame po daljšem razgovoru na znanje in se določijo koraki, ktere je v tej zadevi storiti na društveno korist. Prošnji ravnateljstva c. kr. višje realke, Matica naj bi podarila ondotni dijaški knjižnici več založnih knjig, večinoma iz novejše dobe, se ima primerno ustreči, kakor nasvetuje književni odsek. Tiskarniški računi odobre se brez ugovora; istotako ne-ktere bistvene poprave v hiši in pa odpoved neki hišni stranki za mesec februvarij 1892. leta. Nameravane ali pa že izvršene spremembe v poverje-ništvu iz zadnje dobe (Št. Peter na Krasu, Ziljska dolina, Pazin, Logatec, Ribnica, Št. Lenart v Slov. Goricah, Črni Vrh pri Idriji in Sevnica) se vzemo na znanje. Prošnje za podaritev založnih knjig so se reševale po starem v Matici veljavnem običaji in društvu so dohajala na to od dotičnih obdarovancev primerna zahvalna pisma. Na podlagi razpisa častnega darila iz obrestij Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene je prejela Matica izvirno povest, ki se nahaja sedaj v rokah presojevalcev. Več društev, s kterimi je Matica v literarni zvezi, je poslalo Matici v zadnji dobi svoje pojave. Matica bo odgovorila s tem, da jim pošlje tudi svoje društvene knjige v za-menjo. Knjižnica se je pomnožila od zadnje seje za 77 knjig, zvezkov in časopisov. Dobila jih je 34 vsled daril, 43 po za-menji. Glede jezika jih je 41 ruskih, 13 slovenskih, 7 nemških, 6 čeških, po 3 srbske in hrvaške, po 1 sorbska, bolgarska, latinska in angleška. Darovalcem se je poslala iz predsed-ništva, kjer je bilo primerno ali potrebno, spodobna zahvala. Od zadnje seje je pristopilo društvu vnovič ali pa na novo 77 udov, in sicer 1 (izmed letnikov) kot ustanovnik in 7G letnikov. Za letos je plačalo udnino doslej 1721 letnikov. 91. odborova seja, v sredo 9. marcija 1892. 1 Navzočni: Gg. J. Mam {predsednik); A. Bartel, dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, Fr. Leveč, M.Pleteršnik, dr. L. Požar, S. Butar, A. Senekovič, dr. J. Stari, F. Stegnar, I. Šubic, dr. I. Tavčar, I. Tomšič, I. Vavru, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 23 Zapisnik o 90. odborovi seji, ki sta ga pregledala profesorja Bartel in Butar, ktera bosta overovatelja tudi današnjemu, se odobri brez ugovora. Na ogled je zapisnik o seji gospodarskega in pa književnega odseka, ktera sta se zbrala v posvetovanje dne 20. janu-varija in pa dne 5. marcija. Predsednik pove, da so mu došla nektera voščila Mati čarjev o knjigah lanskih in letošnjih; dalje omeni zahvalo slikarja Romana Fekonje, čegar Miklošičevo sliko je po Matičinem posredovanji kupil deželni odbor za muzej. Na znanje se vzame poročilo gospodarskega odseka o spremembah pri hišnih strankah in pa o računih zadnje dobe. Isti odsek se tudi pooblasti, ukreniti potrebno glede točnejše postrežbe v hiši. Glede letošnjih društvenih knjig se zjedini odbor za sledeči sklep. Matica izda letos troje društvenih knjig, in sicer : 1.) Letopis zal. 1892. Urednik prof. A. Bartel. Oblika in sestava, kot doslej običajna. Knjiga izide v „Narodni tiskarni". 2.) Goriška; sestavil prof. S. Rutar. Knjiga izide pri Milicu. 3.) „Z ognjem in mečem1', povest; prevel iz poljščine po Sienkiewiczu M. M. I. in II. del. Knjiga izide z ilustracijami v sloveči tiskarni F. Šimačkovi v Pragi. — Odbor si je v svesti, da bode ta knjiga, krasno opravljena, Matičarjem jako po godu. — Prvih dveh knjig se bo tiskalo po 2500, zadnje pa 2700 iztisov. — Obseg vseh treh knjig je preračunjen na 55 tiskovnih pol. Kot založno knjigo izda Matica letos Bezenškovo Slovensko stenografijo" v II natisu. Rokopis je že gotov in se nahaja v rokah presojevalcev v Pragi. Knjiga, ki ima postati šolska za pouk v stenografiji na srednjih šolah, izide, kakor l. natis, pri Albrechtu v Zagrebu; preračunjena je na 6—7 tiskovnih p61. Prirodopisa rastlinstva Pokorny-Tuškovega Matica ne bo več v tretjič izdajala in zalagala, ker ne pripuščajo tega dru- štvene denarne razmere. Predstojništva šolska se hočejo pogoditi z drugim založnikom, ki naj bi knjigo morebiti izdal z deželno podporo. Zamudne, člane, ki se z udnino oglašajo še le potem, ko so knjige že razposlane, je napotiti glede knjig na knjigo-tržce. Po § 3. društvenih pravil imajo knjige dotičnega leta zagotovljene le oni, ki redno v prvi polovici leta odrajtujejo svojo udnino. Poverjeniki ne morejo v jedno mer in vsacega posebej opominjati; torej naj društveniki sami njim pošiljajo udnino pravočasno. Na podlagi razpisa častnega darila iz obresti Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene.je odbor prejel povest pod naslovom „Dudka". Zaslišavši oceno presojevalcev je pa predsedništvo povest vrnilo, ker ni ustrezala zahtevam. — Druga povest „Mešetar", ktero je odbor lani vrnil pisatelju, da jo nekoliko preosnuje in popravi, se doslej Matici ni še predložila. Nove poverjenike sta dobila Črni Vrh in Št. Lenart v Slov. Goricah. Izpraznjene so Konjice in Trebnje vsled smrti dekanov poverjenikov: Mikuša in Freliha. Več prošenj za zatožne knjige v zadnji dobi je bilo iz pred-sedništva po starem, veljavnem običaji rešenih; Matica je prejela od obdarovancev tudi več zahvalnih pisem. Russelovi knjigotržnici v Miinstru se je poslalo iz pred-sedništva za njen katalog nekaj pojasnil glede Matičinih društvenih knjig. Knjižnica je narastla v zadnji dobi za 98 knjig, zvezkov in časopisov; 31 vsled daril in 67 po zamenji; po jeziku pa največ slovenskih, čeških in ruskih. Matica je izgubila v zadnji dobi vsled smrti 5 ustanov-nikov in več zaslužnih letnikov. — Za lansko leto je plačalo letnino 1747 članov, za letos doslej 359. Od zadnje seje je pristopil društvu 1 ustanovnik in 28 letnikov. XXVII. redni veliki zbor, v sredo dne 22. junija 1892. 1. Navzočnih krog 60 društvenikov; predseduje prof. J. Mam. Predsednik otvori zborovanje, pove, da predseduje v sedmič, in naznani sklepčnost. V svojem ogovoru primerja društveno življenje z življenjem posameznega človeka; v obeh se vrstita solnčna in senčnata stran. Tudi Matica ima svoje senčnate in solnčne strani. Lanskemu „Letopisu" se je očitalo, da je v njem preveč jezikoslovne tvarine; letos hoče biti to boljše. „Zgodovini Novega Mesta" se je reklo, da je preveč krajevna in da ugaja le Dolenjcem. Letos priobči Matica opis »Goriške" kot prvi zvezek opisov slovenskih pokrajin sploh; torej bo tudi tu boljše. Povest „Pegam in Lambergar" je bila prav primerna in je društvenikom tudi prav dobro došla. — Grajati mu je dostikrat nedostojno kritiko na jezikoslovnem polji (navede več prav primernih slučajev), priporoča več zmernosti in dostojnosti, vzlasti ne gre kar nepremišljeno napadati in v javnosti smešiti gospodov v literaturi zaslužnih, kteri so v višjih službah. Društvo nima sreče z zatožnimi knjigami, posebno s šolskimi. Tudi je hotela Matica postreči letos z zabavno knjigo s slikami, da preseneti društvenike, pa bo morebiti presenečena sama. — V gospodarstvu ima društvo nesrečo, pa brez lastne krivde (brivec, ekvivalent). V sedanjem času, ko se vse nekako meša, bi nam prav dobro došla „Logika slovenska"; žal da je gospodu, ki je sestavil „Vvod v modro-slovje" in „Dušeslovje", ne bo mogoče Matici podati do 1- 1894, ker je obložen s sedmimi drugimi bremeni. — Pohvali se z odborniki, kteri so ga vsigdar radovoljno podpirali in marljivo v seje zahajali, kakor je razvidno iz poročil o društvenega odbora sejah, kar je na čast Matici, pa tudi odbornikom. — Matica napreduje v knjigah: veliko jih je že popolnoma razpe-čanih, nekaj že skoro popolnoma. Matica napreduje v družnikih; vsako leto jih priraste društvu 100—150, kar sicer ni ravno posebno veliko, pa vendar dobro. Matica napreduje pri poverjenikih; snujejo se nova poverjeništva, presnavljajo stara. Ne-kteri poverjeniki so zelo marljivi in še celo iz svojega zakla-dajo. Da se Gorotan giblje, kaže se tudi pri Matici. Volitve se leto za letom udeleži več društvenikov in so še precej jednotne. Mesto pokojnega Robiča je dobilo društvo za blagajnika spretnega veščaka, ki je sam hišni posestnik. Toda ravno o početku svojega poslovanja ima težavno stališče, ktero se bo dalo sčasoma že olajšati. Tudi pravdni zastopnik ima v zadnjem času težko nalogo, toda upajmo, da jo s pomočjo gospodarskega odseka ugodno reši. Matica je postala vsled sklepa izvanredne odborove seje, dne 4. aprila t. 1, pogojni dedič po Anionu Knezu. Upajmo, da to ne bo kamen na grob pokojnikov, marveč, da bodo knjige, ktere izidejo iz te ustanove, spomenčice, ktere bodo na čast njegovemu imenu in v korist slovenskemu ljudstvu. Pohvali se s tajnikom, kteri vkljub obilemu drugemu poslu tudi pri Matici stori več, kakor je njegova dolžnost. Zahvali se presojevalcem društvenih računov, ki že več let zaporedoma in tako radovoljno opravljajo ta posel. Odobri se računski sklep za l. 1891 brez ugovora. Citanje se opusti, ker je bil na ogled v pisarni in ga imajo zborniki tiskanega v rokah. Po nasvetu člana dr. viteza Bleitceisa potrdi zbor z vskli-kom tudi za tekoče leto kot presojevalce društvenih računov sedanje presojevalce: gg. Ferd. Bradaško, G. Pirca in Drag. Žagarja. Odobri se proračun za l. 1893. brez ugovora. Čitanje se iz istih razlogov opusti, kakor čitanje računskega sklepa. Pri razpravi o ostalih računih predlaga predsednik, da se zanaprej opušča pridevek „ptuj"; naj se marveč reče „Račun o narodnih ustanovah" ter naj se tu vpoštevata »Jurčič-Tomšičeva" in »Anton Knezova". Zaklad za dr. Coste spomenik naj se pa prenese iz tega računa v račun o depozitih. — Blagajnik dr. Stare podpira ta predlog, ki se pri glasovanji soglasno sprejme. Tajnik prečita svoje poročilo o društvenem in odborovem delovanji v XXVII. dobi od 1. junija 1891. do 31. maja 1892. leta. Poročilo govori o osebnih premembah v upravništvu, o odborovih in odsekovih sejah, o lanskih in letošnjih društvenih in o založnih knjigah, o računskih in gospodarskih zadevah, o poverjenikih in društvenikih, o knjižnici in književni zalogi, o spominskih slavnostih, o volilih in ustanovah, o odličnejših pokojnikih in o umrlih društvenikih sploh. (Poročilo se odobri brez ugovora). Po prečitanem poročilu pozove predsednik zbornike, da vstavši izrazijo svoje sožalje. (Se zgodi). Izvrši se dopolnilna volitev v odbor. Skrutinij prevzemo gg. Stegnar, Tavčar in tajnik. Izid je sledeč. Oddanih je bilo 452 veljavnih glasovnic, oziroma glasov; nadpolovična večina znaša torej 227 glasov. Prejeli so gg. dr. A. Jarc, I. Majciger, M. Pleteršnik, dr. J. Sket in dr. J. Zupanec po 452 glasov; A. Bartel 451, dr. I. Janežič 449, I. Vilhar 448, V. Zupančič 447, Fr. Šuklje 445 in A. Senekovič 444 glasov, ter so tedaj izvoljeni po § 12. dr. pravil v odbor »Matice Slovenske" za dobo štirih let. — Razun njih so prejeli še gg. dr. I. Šušteršič 3 glasove, Gogola, Jesenko in dr. Mahnič po 2, Flis 1 glas. — Po končanem zborovanji je prejelo predsedništvo še dvoje glasovnic s 13 glasovi za priporočane kandidate. Župan Grasselli poroča v imenu upravnega odbora o posebnem predlogu. Razlaga namen društva, kterega je Matica izvrstno dosezala, tako, da so bile že v prvih letih društvenega obstanka trditve zlobnih ust, ktere so se nanašale na domače slovstvo, neresnične in so sedaj še tem bolj neosnovane. Slovstvo je napredovalo po količini in po kakovosti, napredovalo je v vseh strokah. Na znanstvenem polji so še vedno težkoče, v prvi vrsti zaradi terminologije, ki je pomanjkljiva. Tudi tu napredujemo, toda treba še veliko dela in truda. Sosebno na pravnem in upravnem polji so razmere še vedno žalostne. Po zakonih je sicer zajamčena ravno-pravnost. Po uradih se pa še vedno kažejo težave; opravi- čenih pritožb je ogromno. Društvo pravniško si je stavilo hvaležno in težavno nalogo, sestaviti slovensko pravniško terminologijo. Naloga je lepa, gradiva ogromno. Kdor pregleduje deželne zakonike od 1. 1881. sem in jih primerja s prejšnjimi, našel bo velik razloček. Svoje dni se je tiskalo slovensko besedilo le tako zaradi lepšega, jezikoslovne snovi je bilo v njem zelo malo. Sedaj sta kodifikacija in jezik uzorna. Naša Matica ima dolžnost slovstvo podpirati in na one može, kteri imajo za slovstvo zasluge, opozarjati. Da je temu tako, to je glavna zasluga, našega deželnega predsednika, g. barona TVinklerja. To je napotilo odbor, da zbor opozori nanj, ki v Matici ni tujec. Bil je med njenimi prvimi ustanovniki in prvih 12 let njen odbornik. Obljubil je, ako mu bo zdravje pripuščalo, od svojega zdravega in premišljenega sadu (že 1. 1861. je delal na to in dognal, da se je v Gorici pri deželnem odboru vpeljala slovenščina) podati o priliki tudi še kaj Matici. — Zbor torej pripoznaj zasluge barona A. Winklerja in ga voli v pripoznanje častnim članom; odbor je pa pooblastiti, da mu to izvolitev pristojno naznani. Predsednik podpira ta predlog in povdarja, kako je predsednik po očetovsko skrbel za deželo skoz več kakor 12 let. Znano je, kako je pod njim napredovalo naše slovstvo, vzlasti naše šolstvo. Da tega ne izve še le iz časopisov, bil je že včeraj osebno pri njem, in vest, da ga namerava Matica odlikovati, ga je vidno razveselila. Prosim, ako ste za ta predlog, vstanite. (Se zgodi). Ker se nihče več ne oglasi k besedi, povabi predsednik odbornike v sejo, ktera bo, kakor je bilo po časopisih že razglašeno, takoj 'jutri ob šestih pri Matici, in zaključi zbor ob šestih popoludne, zahvalivši se za mnogobrojno udeležbo zbornikom, g. županu pa posebej še za prepustitev mestne dvorane. 92. odborova seja, v četrtek 23. junija 1892. Navzočni: Gg. J. Mam (predsednik); dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. J. Lesar, M. Pleteršnih, dr. L. Požar, A. Praprotnik, S. Butar, A. Senekovič, dr. J. Stare, I. Šubic, I. Tomšič, 1. Vavru, Fr. Wiesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (|odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 17. Predsednik pozdravi pričujoče, naznani, da so nekteri gospodje zadržani po svojih opravilih, in pove, da se je odbor danes sošel v konstituiranje in v ta namen, da reši in potrdi več predmetov, kteri so bili na razgovoru v sobotnem posvetovanji, in to, kar se je vršilo od zadnje redne odborove seje. Današnjemu zapisniku bodita overovatelja odbornika dr. Lesar in dr. Požar. V soboto se je bilo zbralo v razgovor 20 gospodov. Potrdili so najpoprej tajnikovo poročilo o društvenem delovanji v preteklem letu, ktero se je podalo v odborovem imenu občnemu zboru. Po predsednikovem nasvetu sprejel se je soglasno predlog, da je g. deželnega predsednika barona Winklerja voliti častnim članom društvenim, in odbral se je kot odborov poročevalec v zboru podpredsednik, župan Grasselli. — V upravni odbor »Narodnega Doma" se na mesto umrlega blagajnika L Robiča izvoli kot Matičin zastopnik ravnatelj I. Subic. — Ponudba, da se za Matico naroči slika A. Knezova, se sprejme in se ima izvršiti iz ustanove, kedar se jej izroči v last — Ponudba, naj Matica založi „Slovnico o Volapiiku", se dene ad acta; istotako poslani pouk o rabi glagolski v slovenščini. Prelagatelju neke šolske knjige sklene se na njegovo dotično zahtevo odmeriti nagrado, kakoršno določa za tako delo opravilni red. Glede tretje letošnje društvene knjige naroči se predsedništvu, naj ukrene, kar je z ozirom na nujnost neogibno potrebno. Vabilu odbora za prireditev geografske razstave v Moskvi, julija in avgusta letos, Matica naj bi posredovala, da bi bile ondi tudi slovenske pokrajine primerno zastopane, sklene se odbor odzvati ter voli v ta namen posebni odsek, kteremu bodi naloga, storiti v tej zadevi, kolikor je pri naših razmerah mogoče. Nekaj zaostalih dolgov sklene se po pravdnem zastopniku na podlagi uradnih podatkov in pojasnil sodnijsko izterjati. Nameravana II. izdaja „Slovenske stenografije" se ima s tem pospešiti, da pisatelj sam presojevalce dotičnega rokopisa opozori na nujnost. Preide se na konstituiranje. Predsedništvo prevzame starosta g. dr. Jernej Zupanec, kteri povpraša, želi li kdo besede. Po predlogu ravnatelja Senekoviča se izvolijo sedanji predsednik in oba podpredsednika z vsklikom vnovič. Predsednik se zahvali za zaupanje, izjavlja, da po odklonjenih nekterih pomislekih izvolitev sprejme, prosi pa odbornikov prijazne in čvrste pomoči, kakor doslej, in predlaga, da odbor potrdi tudi vse ostale upravitelje. Le mesto g. Praprot-nika, kteremu naj se zaradi njegove bolehnosti prizanaša s posebnimi opravili v Matici, izvoli naj se kot drugi ključar novi odbornik g. dr. Janežič. Odbor soglasno pritrdi temu nasvetu. Na to se odbor posvetuje o diplomi, ktera naj se novo-izbranemu častnemu članu o svojem času primerno izroči. V ta namen se voli posebni odsek. Zapisnikar poroča o došlih kurentnih dopisih in pove, kako so bili rešeni. Nove poverjenike so dobili ali jih imajo dobiti: Zgornji Rož, Komen, Konjice in Ziljska dolina spodnja. — Knjižnici je prirastlo od zadnje odborove seje 89 knjig, zvezkov in časopisov, največ ruskih, slovenskih in čeških, nekaj pa tudi sicer slovanskih, nemških, angleških in latinskih; 58 od društev, s kterimi je Matica v književni zvezi, v zamenjo, 31 pa vsled daril. — Za lansko leto je vplačalo udnino 1754 letnih druŠtvenikov, za letošnje doslej 937. 0<1 zadnje odborove seje je pristopilo Matici 81 letnikov in 1 ustanovnik (izmed letnikov). Ravnatelj Senekovič opozori na to, da se bo po novem učnem načrtu rabila botanika že pri pouku v I. razredu, da bo torej treba veliko več knjig. Predsednik opazi na to, da se bode dalo to doseči le po časnikih, morebiti tudi po dijakih, kterim naj bi se dilo pred odhodom kako naročilo. Odbornik dr. Požar priporoča naposled še skrb za tretjo zabavno knjigo in predsedništvo obljubi o potrebi poprašati gospodov odbornikov po okrožnici, ali pa povabiti jih še v skupno posvetovanje. Na to se odbor poslovi. Društveni predsednik, prečastiti gospod kanonik Josip Mam, je bil po 351etnem marljivem in pohvaljenem službovanji tekom velikili počitnic na lastno prošnjo kot profesor umirovljen. Nj. Veličanstvo mu je v priznanju mnogobrojnih zaslug podelilo o tej priliki vitežki križ Franc Josipovega reda. — Močno je obradostila ta zaslužena odlika slovensko razum-ništvo sploh in „ Matico Slovensko" še posebej, ker je bilo ž njo počeščeno tudi društvo. Posebna deputacija odborova se je predsedniku zategadelj poklonila dne 14. septembra, čestitajoč in proseč, naj bi tudi v prihodnje svoje krepke pomoči ne odtezal društvu kot vrl in uzoren predsednik, čem.ir je slavljenec rad pritrdil z zagotovilom, da bo vedno rad delal v društveno korist, kolikor bodo pripuščale njegove skromne, moči. Lepo število odbornikov in članov sicer seje udeležilo tudi praznika slovesne izročitve križca na dan godu Nj. Veličanstva v tukajšnji višji gimnaziji, da se, večinoma njegovi učenci, s svojim preljubljenim profesorjem skupaj vesele. — Bog nam ohrani predsednika še mnogo let čilega, zdravega in krepkega: društvu v čast in korist, domovini v ponos, mladini kot uzor in v posnemo! ii. Računsko vseh dohodkov in stroškov »Matice Slovenske" za Dohodki V gotovini kr. skupaj gld. | kr. V obligacijah po kurzni vrednosti gM- jkr- Opombe l1 Imetek koncem leta 1890 2 Doneski društvenikov : a) ustanovnih . . . b) letnih..... 3 Obresti, in sicer: a) od obligacij . . b) od gotovine . . c) od intabuliranega kapitala .... 4 Dohodki hiše .... 51 Skupilo od književne za loge...... 6 Darila in volila . . . 7 Razni....... Prirastek na kurzni vred nosti obligacij koncem leta 1891 .... 305 3343 760 336 300 06 Skupaj . . ako se odštejejo stroški ostane imetka . . . 3433 3648 1396 2429 245 866 4 66 'A 06 48 24 27 38 12023 6371 09'A 42 Vi 5651 67 10963 261 K št. 4: Najemšcina od prostorov, ki jih rabi društvo zase, v tej svoti ni zapopadena. Potrositi se je smelo : k št. 2b) 3343'— k št. 3abc) 1396-06 k št. 4) 2429 48 k št. 6) 245 24 k št. 7) 4-38 skupaj 7418-16 potrosilo se je pa . 6371-42 1/2 torej manj 1046-73 1 /2 11224 11224 L&Lt poročilo. XXVII. društveno leto od 1. jan. do 31. dec. 1891. leta. Stroški V gotovini posebej g'*-1 h' skupaj Opombe Upravni stroški, in sicer: a) tajniku..... b) blagajniku . - • • e) pisarni..... Izdavanje knjig, in sicer: a) pisateljem m korek- torjem .... b) tiskarnam . . d vezava in ekspedicija Hišni stroški, in sicer: a) davki, gostaščina m vodarina . . ■ • b) poprave in druge hišne potrebe . . : Razni stroški . • • • Skupaj . . • 600 — 15| — 157198 1351 95 2375i21 400, — 772 4127 K št. i b): Nagrada pokojnemu blagajniku za I. četrtletje. K št. 1 o): V tej svoti je zapopa-deua tudi plača postrež- 16 1055', 22'/, 352,63 1407 85'/» 63 43 6371 42'/.. V Ljubljani, dne 31. decembra 1891. XDr. Tosip Stare, blagajnik. Pregledali, primerjali s knjigami in prilogami ter našli vse v najlepšem in v najnatančnejšem redu. V Ljubljani, dne 29. aprila 1892. F. Bradaška, Drag. Žagar, O. Pire. ,Matice Slovenske" za leto 1893. o Ls "T 03 D o h o d k V gotovini posebej : skupaj gld. jkr.jl gld. |kr. Obresti: a) od obligacij . . b) od gotovine v hranilnicah naložene c) od vknjiženega kapitala . . . Dohodki hiše: a) hišna najemščina b) 4 % gostašfiina c) 5 °/o vodna pri klada . . . 3 Doneski letnikov 4> Darila .... 51 Skupilo od prodanih knjig .... Skupaj . . 508 200 300 2310 92 115 I 1008- 2517 90 3800 — 10 — 300i- 7635 90 Opombe S t r o š k Upravni stroški: a) tajniku...... b) blagajniku..... c) pisarni...... Hišni stroški: a) davki...... b) gostaščina..... c) vodna priklada . . . d) pristojbinski ekvivalent ....... e) pristojbina od hidranta f) poprave in druge potrebe ....... Društvene knjige: a) pisateljske nagrade b) stavek, papir in tisek c) vezava in ekspedicija Razni izdatki..... Znesek prebitka .... Skupaj . . . V gotovini posebej jkr. skupaj gld. 600 — 60 — 180- 942 99 124 127 2 400 1600 2800 400 840 1696 4800 100 199 0-1 86 7635190 Opombe V Ljubljan i dne 31. decembra 1891. 3Dr. Tosip Stare, blagajnik. premoženja „Matice Slovenske" koncem leta 1891. Predmet Znesek: v gotovini knjižicah obligacijah gld. ' kr. Opombe I, Gotovina v blagajni . . 2t HranilniSke vloge, in j sicer: a) v kranjski hranilnici na knjižico št. 169385 b) v mestni hranilnici na knjižico št. 2402 in na knjižico št. 3691 Obligacija državnega loterijskega posojila z dne 15. marcija 1860, št. 18312 po kurzu 31. decembra 1891.1. . . 12 obligacij drž. srebrne rente po 1000 gld. št.: 147573, 147574, 147576, 147577, 147578, 219682, 219684, 329788, 354641, 354642, 379606 in 436624 po kurzu 31. decembra 1891. leta..... Skupaj . . . 5: Vknjiženi kapital . . . 6 Vrednost hiše na Kongresnem Trgu št. 7 . Vrednost inventarja po i odbitku 10% za obrabo ....... 8i Vrednost zaloge knjig . 9' čisti aktivum . . . . Stan premoženja 31. decembra 1891. leta . . 31. decembra 1890 je znašalo premoženje . . torej se je pomnožilo lani za...... 198 93 208080 I 1352 36 2019 58 148 — — 11076 — 198 93 5452,74 || 112241 - — — 16875 6000 67 •- — 29069 — — — 360 3000 414 74'/., — — 55719 41'/, — — 53824 21 V, — — 1895 2o bM I "SI S B > .2 -M CB S .a .£. « 3 ° es ® «3 s" £ £ O 3 "m .i a _ C 03 C ® o, B c So 2 M m m <& o I I: 3 -j o o .2 * u u m 00 J4 ► fl a S £ «3 O C ."M w o. q s a> -a H ® .a t, t; » OftO« V Ljubljani dne 31. decembra 1891. IDr. Tosip Stare, blagajnik. Račun o ptujem premoženji v društvenega odbora oskrbi za leto 1891. >o o M 7q l 1«QC> TTrprHl A Rf 18."Letopis »Mat. Slov." 19. Letopis »Mat. Slov." za 1. 1890. Uredil A. Bartel „„ „___„___________ za 1. 1891. Uredil A. Bartel 20. Letopis »Mat. Slov." za 1. 1892. Uredil A. Bartel . 21 J.Trdina: Zgodovina slovenskega naroda . . . 22. J. Krsnik: Zgodovinaavstrijsko-ogerske monarhije (II. popravljeni natis)......... 23. Erben-Rebec: Voj vodstvo Kranjsko..... 24 Erben-Rebec: Voj vodstvo Koroško..... 25. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. I. snopič . . 26. dr. Ivan Geršak: Slovenski Stajer. III. snopič . 27. Maj ciger-Pleteršnik-Raič: Slovanstvo I. del 28. I. V.: Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo srednjem veku........... 29. J. Jesenko: Prirodoznanski zemljepis .... 30. Rossmaessler-Tušek: Štirje letni časi . . . 31. Felloecker-Erjavec: Rudninoslovje..... 32. Pokorny-Erjavec: Prirodopis živalstva s podobami Knjiga prirode: 33. I. snopič — Schoedler-Tušek: Fizika 34. II. snopič — Schoedler-Ogrinee-Erja vec: Astronomija in Kemija .... 35. m. snopič — Schoedler-Zajec: Minera logija in Geognozija....... 36. IV. snopič — Schoedler-Tušek-Erja vec: Botanika in Zoologija .... gld. 50 kr. » 50 „ „ BO „ „ 50 . r 50 „ „ 50 „ „ 50 „ n 25 „ „ 25 „ „ 50 » „ 50 „ „ 50 » » n n » » n » 20 » „ 30 „ 11 M „ 20 „ n n „ 60 „ „ 20 „ „ 20 „ ,, 20 „ » 25 „ » 30 „ „ 50 „ - n 10 1 „ - - „ 40 - „ 40 1 „ 16 „ 40 „ „ 40 „ „ 40 » ,. 50 „ 37. J. Žnidaršič: Oko in vid.......... 38. Jules Verne-Hostnik: Potovanje okolo sveta v 80 dneh ............... 39. dr. M. Samec: Vpliv vpijančljivih pijač..... 40. Fr. Levstik: Vodnikove pesni........ 41. J Vesel-Koseski: Raznim delom dodatek . . . 42. A. Praprotnik: dr. Lovro Toman (s podobo) . . 43. V. Ur bas: dr. Etb. H. Costa (s podobo)..... 44. J. Marn: Kopitarjeva spomenica....... 45. M. ^Cigale: Znanstvena terminologija...... 46. J. Šuman: Slovenska slovnica po Miklošičevi pri- merjalni ............... 47. Woldf ich-Erj avec: Somatologija...... 48. dr. S. Šubic: Telegrafija.......... 49. I. Tomšič: Slovenska bibliografija (Let. za 1. 1881) 50. F. M. Štiftar: Pavel M. Leontijev....... 51. P. Kosler: Imenik mest, trgov in krajev . . . . 52. Turgenjev-Remec: Lovčevi zapiski. II. del . . 53. Spomenik o šest stoletnici začetka habsburške vlade 54. dr. Fr. Kos: Spomenica tisočletnice Metodove smrti 55. I. Vrhovec: Ljubljanskimeščanjevminulihstoletjih 56. Kraševski-Podgoriški: Koča za vasjo (Povest) 57. Gogolj-Podgoriški: Mrtve duše (Roman) . . . 58. J o s. Apih: Slovenci in 1. 1848 ........ 59. Fr. Dolinar: Prihajač (Povest)........ 60. Fr. Leveč: Erjavčevi pripovedni spisi (I. del) . . 61. J. Križman: Slovnica italijanskega jezika . . . 62. dr. Fr. Lampe: Dušeslovje (I. del)....... 63. dr. Fr. Lampe: Dušeslovje (II. del)...... 64. dr. Fr. Kos: Vzgojeslovje.......... 65. Fr. \Viesthaler: Val. Vodnika izbrani pripovedni spisi................ 66. I. Vrhovec: Zgodovina Novega Mesta..... 67. dr. Fr. D.: Pegam in Lambergar....... 68. S. Rutar: Goriška; opis. (I. del.)....... 69. Sienkie\vicz-Mrače: Z ognjem in mečem; povest. I. in II. del..............