SI 34 ta Dogodki iz svetniškega življenja. Sv. Koleta. Sv. Koleta (6. marca) je bila hči preprostega tesarja na Fran- coskem. Ker so njeni starši na priprošnjo sv. Nikolaja Tolentinskega prejelt po- sebno milost od Boga, so dali svoji hčerki ime Koleta ali Nikolčta, kar po- meni po naše: inala Nikolaja. Dobri materl je bila skrbna vzgoja zelo o)aj- Sana, ker si je blago dekletce samo močno prizade- valo za otroške čednosli. Izogibala se je druščine; z otroci sc je le toliko igrala. kolikor je zahtevala vlju- dnost, a prejkomoč se je vračala v samoio. Najraje je bila doma pri materi in je z njo molila ali Ciiala svele knjige. Kakor vsi dobri otroci je Kolita nadvse čislala sveto čistost. Na to nas opozori na sliki knjiga in lilija. Nekaj posebnega )e bilo to, da si ni želela lepih L oblafil, raarveč je bila tem zadovoljnejSa in vcsclejSa, t Cim priprostejšo obleko so ji napravili starši. r Ob neki priložnosli se ie pa 5e posebej pokazala njena detinska pohlevnost in ponižnosl; obenem se je tudi razodelo, kako vfliko je bilo njcno zaupanje do Matere božje. KolSta je bila namreč prva leta jako zaosiala v rasti. Njeni siarSi so bili žalostni, da je ostala lako majhna, in ote ji je nekoč ncvoljen rekel: nKaj pa naj počncm s teboj? Saj ne boš nikoli mogla ftsd&nestoičti sroie ie pnletne mstece." — To očtttnje je zelo zabolelo dobrega olroka, ne zavotjo samega sebe, marveč zato ker staršem ni bi!o všeč. Napoti se torej na božjo pot k Marijini kapelici, kj je bila več ur \zven mesta. Tatn začne moliti v otroSki pre-prostosti: ..Sladka Maii Jezusoval Ti vidiš, kako so moji slarši ialoslnl radi moje malc poslave. Ako je zame bramba proti nevarnostim sveta, jo rada ohranira iz celega srca in jo hvaležno sprejmem kot milost tvojega božjega Sina. Če pa moja leiesna rast ni ne varna dušnemu zveličanju, te prosim, dodeli mi lo milost zavoljo žalosll, ki jo imajo moji slarši, in posebno S3 35 1=3 zato, da jim morem nakloniti vso ono pomoč, ki jo od mene pričakujejo v svoji starosll. Vendar ne moja, marveč zgodi naj se božja volja!" Tako vdana delinska molitev, opravljena iz Iju-bezni do staršev, je bila na priprošnjo Matere božje uslišana. Kolčta začne nenavadno hitro rasli, da vkrat-kem doraste svoje vrstnice. Pa še nekaj se pokaže: njeno obličje dobi neko plemenito lepoto, kakor bi ne bila lesarjeva hči, marveč iz imenitnega rodu. Sama se lega seveda ni zavedala, ker ni rabila zrcala, da bi se ogledova'a v njem. — Zgodi pa se nekega dne na poti v cerkev, da nekdo pohvali njeno lepolo, lako da je KokHa slišala. V svoji ponižnosti se ustraši te pohvale, ki jo spravi v veliko zadrego, ker se boji da bi je io ne pripravilo kdaj v veliko nevarnost. Takoj, ko stopi v hišo Oospodovo, začne prisrLno moliti, da naj ji Bog odvzame lo prednost in naj stori tako, da se bode gnusila svetu. Tudi to prošnjo ji usliši Bog, toda le na pol. Poprejšnja rdečica izgine in obraz ji obledi, da je skoro bel kot lilijin cvel, a dobi neko resnobo, ki napolni vsakega, ki jo vidi, s spoštovanjem. Starši }i zgodaj umrjo in po raznih poizkušnjah slopi Kolt'ta v red sv. Klare in umrje v veliki sv^tosti v 66. letu svoje dobe leta 1447. ¦ r-jr------——i Sv. FranCISka Romana Malo- Jft^ (0t krat potcče človeško življenje v tcj solz- S5*frJ^L Tfl iftHtttt t 'it/iVftS 'l^ptiVi iTl iVsTitlVli, 'l.th TkmBM je poteklo življenje sv. Franiiške 'IflflH R o',m a n e (9 marca). Imenuje se la sve- ^^^^H^ tnici zalo Romana, t. j. Rimljanka, ker JH^L je živela v Rimu, da se loči od drugih j^^^^^H svetnic islega itnena. Angelsko lepo je preživela lela deviSke tnladosli, zakon- skega in vdovskega stanu. Nenavadno zjodaj so se razvile njene dušne moči; v dobi, ko se drugi otroci šele začnejo ne-koliko zavedati, je že kazala izredno modrost in po-božnost v vscm, kar je govorila in delala. Misel na 3" Sst 36 V& Boga in božjo čast je povsod vodila njene stopinje. Kaj rada je molila in z malerjo pridno obiskovala razne cerkve v mestu, večkrat pa še izver> mesia ; pogostoma in z veliko vnemo je prejemala s»'ete zakramente. Svojim staršem je bila vedno pokorna in jim delala veliko veselje. Svoje male napake je objokavala z veliko žalosljo ; vsak najmanjSi madež na Sistem zrcalu njene vesii je moral takoj izginiti. Njena mali je večkrat rekla: ,NaSa Franika je res pr^vi angel." Ko ie odrasla, bi bila najraje Sla v samostan. Toda nl mogla preprositi očela,- da bi ji bil dovolil. Po goreči molilvi in posvetovanju z niodrim dušnim voditeljem je spoznala. da volja očelova jc ludi volja je vedela, da (udi za zakonsKi slan je najboljša pri-prava — sveto mladostno življenje. in da ta stan še bolj potrebuje prave. korenit« pobožnosli kot vsak drugi stan. Nadaljevala je sedaj sve'° življenje z isto na- I tančnostjo, kot se ga je bila privadila v svojih mladih I lelih, le da ga |e izkušala še bolj izpopolniti, prepričana, " da mora biti tem veLja pridnosl, čim vcčje so dol- žnosli! Kako zelo je bila. natančna v izpolnjevanju svojih dolžnosli, se kaže iz tega Ie sporočila. Nekoč jo pokliče njen mož. ko je ravno pisala; takoj vstane in gre, ne da bi do konca zapisala priiieto basedo, in kakar pristavi isto sporočilo, ie nj«n angel varih do- končal besedo z zlatimt črkami- | Kakor sama, tako je holela in skrbela, da bi bila F angclsko dobra in svcta tudi nj«"a dva otroka: (Janez) EvangelisU in Neiica. Njena želja se je po-polnoma izpolnila; tako sta t>Ha poslušna, nalančna m pridna v vscli ozirih, da si ni mogla želeli boljSih olrok. Toda oba sta na veliko Salost svete malere — umrla že v šolski dobi. Tolaiilo jo je le trdno pre-pritanje, da ima zdaj dva angela v nebesih. To njeno prepnCanje st )e polrdilo na jako ganljiv način. Frančiška je neko jutro molila prcd domačim altarekom, kar se razsvctli soPica z nadnaravno svc-tlobo: na eni strani zagleda svojega sinčka, prav la- at 31 ta ^^4 kega, kakor je bil v živlienju, le še neizmerno lepši ^ se ji zdi. Na drugi strani pa vidi slali poleg njega še drugčga otroka enake velikosti, ki je bil še veliko lepši. Frančiška se čudi in obsipa svoje Ijubo dcte z vprašanji: kje je zdaj, kako mu je, v kakšni družbi je ild. Evangelista odgovori, da naj nikar ne žaluje, ker se mu neizrečeno dobro godi. da jt satn kot angel v presrečni družbi angelov, katerih je več vrst itd. Potlej pa še pristavi: ,Ta le moj tovaris je pa višji angel v nebesiii; odslej bo spremljal tebe, dokler še ostaneš na zemlji." Nato izgine otrok. Angel pa ne izginc. Frančiška ga jc mogla vedno vid eti poleg sebe. Samo ona; drugim Ijudem je bil ncviden. Oblečen je bil v dolgo bliščeče oblačilo. zgornja 0-bleka pa je bila včasih bela, včasih rdeča, včasih pa niodra. Njegove oči so bilc navadno obrnjene proti nebu. To je bila pač velika milosl za sv. Frančiško, da je že tukaj na zemlji mogla videti svojega angela. Pa še več! Tudi pogovarjati se je mogla z njim. Ako včasih ni prav vedela, kaj Bog zahlcva od nje. je vprašala angela, tcr ji je povedal. Tudi sicer jo je poučil v imenitnih rečeh. Če je pa kdaj slorila kako napako, je angel izginil. Tedaj se je pre-strašila Frančiška in si mislila : ,,Kaj sem neki naredila ?" Pa se je spomnila ter obžalovala in se ponižno spo-vedala in takoj se je zopet ange! prikazal, Ijubezniv kakor poprej. Seveda se je svetnica potlej še bolj prizadevala. da bi ne žalila več svojega dobrega an-gela ludi z najmanjšo napako. Vti -sTTfiVi Vvti:ffc^-a -btfpi fcgii 'fi 1/VHallh it&tfititZTi v redu, ki ga je sama ustanovila, da je mogla v lem večji popolnosti preživeli tudi 5e vdovska leta in si prislužiti tem večjo slavo v nebesih. Umrla je I. 1440. v 56. letu. Mi nismo tako srečni, da bi videli s telesnimi očmi svojega angela, a njegov glas pa lahko slišimo v svojem srcu. ln blagor nam, Le bomo vsikdar zvesto poslušali ta nebeški glas, ki nas odvrača od hudega in vzpodbuja k dobremu.