Vodja evropskih republikancev mrtev. Na prelazi od starega v aovo leto dae 31. dec. o polaoči je bliza Pariza umrl glasovit ia silovit raož, katerega se je celo železai Bismark bal. Vodja fraacoskih pa sploh vseh evropskih republikaacev, po celem s**etu zaaai Gambetta, je po kratkej bolezai ae/ričakovaao od smrti bil pobraa. Za fraacosko, republiko pred vsem je to silai udarec, kajti oli jej je bil pravi oča, braaitelj in vodja. Porodil se je dae 20. aprila 1838 v mesta Cahors. Starši bili so ma italijaaaki priaeljeaci iz Geaove ter baje židovske krvi. Mladi Gambetta poatal je 1. 1859 advokat v Parizi, kder je vsled svoje predrztie zgovoraosti kot odvetaik političaih zločiaoev prvič ljadi aa se opozoril; zlasti republikaaci so ga čialali ia zoper kaadidate cesar Napoleoaove volili za poslaaca, Ko je cesar Napoleoa III. 1. 1870 bil v Sedaau od Prasov vjet, proglaaili so Fraacozje v Parizi aa predlagaaje Gambettovo: fraacosko republiko ter cesarstvo odpravili ia Napoleoaovo rodbino odstavili. Gambetta je postal miaister republikaaske vlade ter aa vso moč vojsko >aadaljeval zoper Pruse. Ker so ti Pariz zajeli ia obkolili, apustil se je drzao v baloau aa višiae ter srečno všel sovražaikom in potem v mestu Tours sestavil aovo republikaasko vlado. Od tod je spravil tri vojske na noge. Vse se mu je čadilo pa bilo je zastoaj. Pruako-aemška armada bila je presilna ia Fraacozi so morali udati ae. Skleaoli so mir, plačali 5000 milijoaov fraakov ia prepustili aera.škema ceaarju Alzacijo ia Loreaako. To pa boli vsakega Fraacoza. Gambetta je zaaaprej miaistroval samo eakrat ia le kratek čaa pa daša je bil republikancem ia je pred vsera skrbel, da Fraacoze ukrepi za aovo, maščevalao vojsko proti Nemčiji. Ia res, prizaati se mora, storil je čudovito velifeo. Fraacozi so v 10 letih meje proti Neraškej ailao utvrdili s šaacami ia kanoni, jihova vojska šteje uže sedaj več vojakov, kakor pnisko-aemška. Orožaaa pa je /. aajaovejšim ia aajboljim orožjem, tako, da se prusko-aemškim državaikom aže strahu lasi ježijo. To je tem bolje opravičeao, ker je med tem Bismark svoje stare zavezaike Rase aehvaležao razžalil, zab"raaivsi jim vzeti tarški Carigrad. Zato je zelo mogoče, da se Rusi kedaj s Fraacozi zvežejo zoper Bismarka. Gambetta je aa to gotovo deloval. Nameraval je romanako republiko oaaovati pod vodstvom fraacoake. Obsegala bi ta republika Fraacosko, Španijo, Portugalsko ia Italijo. Zveza tolike romaaske republike s slovaaskimi Rasi bila bi vsekako silaa aevaraost za Biamarkovo Nemčiio, ki ie med obema sovražaikoma aa sredi. Tega straha je sedaj Biamark rešea. Smrt mu je pobrala laai dva aajsrditaejša sovražaika, russkega geaerala Skobeleva ia fraacoakega rogovileža Gambetto. Novo leto 'se toraj dobro zacae za BismaTka. Gambetta je bil freimaarer ia sovražil katoliško Cerkvo. Zato jo je pregaajal prav po Bismarkovej šegi. Redovaike ia redovaice je pregaal iz dežele ia krščaaski aauk iz šol. Sam je živel pohotao ia požrešao, kar je tudi vzrok bilo ajegovej ranej smrti. Nagrabil si je veliko milijoaov ia živel razkošao. Samo ajegov kuhar je dobival letae plače 50.000 fraa. ali 20.000 fl. Prebival jp v palači, lepaej, kakor aekdaj francoski kralji. Vsemu koaec storila je sedaj smrt. Baje od ajega zapaščeaa žeaaka se je hotela vpričo ajega ustreliti. Gambetta jej izvije revolver, toda krogla ga rani v desaico. se odbije aa koati ia prasae v droboviao, ki se potem aevarao vae, ker je itak uže bila aavražeaa. Moral je umreti. Umrl pa je kot pravi freimaurer brez mešaika ia brez Boga. Francozi so pa vsakako v zadregah, zlasti republikaaci, kajti predsedaik republike, Grevy, je uže 73 let star. Drag republikaaec pa aima aobedea dovoljao veljave ia zaupaaja. Bati se je velikih liomatij.