St. 32. -V Gorid, v torek dne 21. aprila 1908. Letnik X. Izhftja Tsak torek in so bo to ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva pmnik ir.ide dan proj ob 6. zvečer. Staue po poiti prejeman ali v Gorici na dorn poliljin celolotno 10 K, polletno 6 K in jetrtletno 2'50K. ProdajasevGorici v to- bikarnan Schwarz v Šolskih tilicah, Jelleriitz t Nunskih ulicah in Le- bin na Verciijerem tekaliiču po 8 Tin. GOEICA i üredniütvo in nprayniStvo i« nabajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturiiii b. it. 9. Dopiie je nailoriti na uredniltvo, oglaie in naručnino pa na uprarniitvo »Goricec. Oglasi le raäunijo po petit- rritah in licer ako ie titkajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako »e TPČkra' titkajo, raču- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Sfarosfno zavarovanje. Težak porod iniajo take postave. Vlada ima vedno tisoč ozirov na razne strani. Ljudski poslanci so raorali zastaviti vsesile, da so spravjli zadevo v hitrejši tek. Vlada se je upirald, da bi bili zavarovani kmečki delavci. A kakor kaže> se bo vlada udala pritisku poslancev. In z veseljem lahko pov- darjamo, da so bili ravno naši poslanci v „Slovenskern klubu", ki so se zavzemali najtopleje za to, da se zavarovanje raztegne ludi na rokodelce in kmečke delavce. S tern bo mnogo pomagano knietu. Če bo enkrat vpeljano zavarovanje za starost, bo kmet lažje dobil delavcev. Kaj namreč žene naše ljiidi v tujino? Zaslužek je tani veqi. Vsak hoče več zaslužiti, da si za starost kaj pri- hrani. Če pa bodo ljudje zavarovani za sta- rost, ne bodo več tako silili v tujino, ampak ostali bodo doma. Važno je to zavarovanje tudi radi tega, ker bo zavarovan mali kmet. To bo velika polajšava za mladega gospodarja, ki bo prevzel za očetom dom in posestvo. Važno pa je posebno to, da so Za- varovani tudi drugi dehvci. Po tvornicahse je inučil in trudil celo življenje. Prislužil si je malo, prihranil nie. Ko postane star, pride zopet domov, kjer ga mora vzdrževati občina. Revež je on sam, ker ga ljudje grdo gledajo, trpi pa tudi občina, kajti številota- kih ravezev se množi in ž njimi stroški ob- činam. Vse to odpade po zavarovanju. Naj navedemo nekaj podrobnosti iz načrta te nove postave. Kakor znano je vlada kar se tiče starostnega zavarovanja tozadevni načrt iz- delala v glavnih potezah že pred nekaj leti, pa samo za tovarniško delavstvo. K rentain hoče država prispevati z 90 m. na leto in sicer brez protiobveznosti od strani zavarovancev. Zdaj pa mora vlada resno misliti na to, da svoj načrt razširi tudi na poljske delavce, na male samostojne podjetnike, obrtnike in kmete. Načrt vlade je sledeči: Kdor zasluži na mesec do 20 K, dobi po 10 letih zavarovalne rente 130 K, po dvajsetih letih 140 kron, po 30 letih 150 K, po 40 letih 160 K. Kdor zasluži 20 do 40 K, tega zavarovavna renta znaša po 10 letih 170, po 20 letih 190, po 30 letih 210, po 40 letih 230 K. Kdor zasluži 40 do 60 Kf dobi po 10 letih 210, po 20 letih 240, po 30 i?.tih 270, po 40 letih 300 K. Kdor zaslim 60 do 100 K na mesec, ima pravico do sledeče rente: po 10 letih 250, po 20 letih 290, po 30 letih 330, po 40 letih 370 K. Kdor ima 100 do 150 K na mesec, dobi po 10 letih 290, po 20 letih 340, po 30 letih 390, po 40 leiih 440 K rente. Kdor zasluži nad 150 K, ima pravico do rente: po 10 letih 330, po 20 letih 390, po 30 letih 450, po 40 letih 510 K. K temu bi morala prispevati Jelavec in delodajavec. Poljedelskih in gozdnih delavcev je dva in pol miljona. Vseh, ki bi se morali zavarovati, bi torej bilo šest inilijonov. Letni prispevek delavcev in delodajalcev bi znašal 100 milijonov kron. (Preje je bil proračun na 41 milijonov.) Seveda kod za- četka bo državni prispevek znašal samo 3 do 4 milijone in bi do navedene vsote narastel šele po 35 letih. Dopisi. lz Rihenberga. Opozorjen sem bil na sledeče vrstice v „Soči": Brje — „Dne 12. t. m. smo imeli posvetovanje, kako bi se vspešno vprli zidanju nove cerkve in župnišča v Rihenberku" in „na belo nedeljo bo velik javen shod, kjer se bo razpravljalo tudi druga go- spodarska in polit. vprašanja. Na shodi: bosta govorila gg. poslanca Gabršček in dr. Franko. Udeležba bo velika tudi od drugod". Taka posvetovanja in shodi so nad vse smešni in slepilni. Kdaj se je sploh mislilo na zidanje novega župnišča v Rihenbergu ? Nikdar in nihče. Čemu se posvetujete in napravljate shode proti nameravaiii malenkostni po- pravi župnišča, ktera je uže pred me- seci ustavljena? Čemu razburjate ljudstvo proti stvari, katere ni in je nikdar vsaj v daljni prihodnjosti ne bo? In pa še Gabrščok in dr. Franko, ki bosta govorila tudi o gospodarskih vprašanjih, bosta govorila tedaj tudi proti zidanju župnišča (gotovo misüte popravi župnišča). Lep predmet sta si fzbrala gg. postan ca za prvi svoj nastop! Gospodje posvetovalci in shodarji čujte: Je nekdo drugi pred Vanii ustavil popravo župnišča — in ta je g. Jožef Pavlica, župan rihenberški z drugimi. Kdo še tega ne ve? Da boie na shodu vendar vedeli I______________________________________________ _______________________ kaj povedati, Vam zadevo kratko po- jasnim. Konkurenčna obravnava za po- pravo župnišča je bila napovedana za 11. januvarja 1908 leta, a se jt kot omenjeno ustavila od glavarstva. Da pa še nadalje ne bote v „strahu", Vam tudi izjavljam, da za vselej opustim vsako priza- devanje za popravo župnišča kpnkurenčnim p o t o m t. j. na stroške občine. Upam, da Vam je sedaj stvar jasna, da so vsi tczadevni proti shodi in protiposvetovanja nepotrebni. V Rihenbergu Jne 16. aprila 1908. Josip Strancar, župnik Iz Vrtojbe. — Povedalo se mi je, da sem zrpet f „Soči". Oni dopis t „Gc- rici" z dne 4-. aprila je vrtojbenžkega dopisnika „Soče* močno ostrašil. Sam (!) hcče potajiti znanega grešnega liberelcp, ki je prvi doševni pobr*tim in sctrudnik „Sect.", a re\ežu ie to noče posrečiti. Djpisnik pravi, hoteč se opravičiti, da eed»] v Vrtojbi že vsak lahko pisari v „cajtengt*. P&č srečne oči! Ls žal, da zre dopisnik „SocV vsekako le pre- več na drobno po naäih možeb, kajti vsi ti ma inrgole, če so le količkaj agrar- no-liberalni, kot sami dopisniki— „S^če". Smešno! Toda vea ta njegova zvita hl- navščina meni pravega (!) dopisnika „So- če" §e ne skrije, ker poznam predobro njega in njegov značaj. Ali ni isti dopisnik ie lanako leto, kakor tadi prej, napadal mo jo osebo po „Soči"!— Ali ni tudi lani t nekem fcvojih dopisov n&pisal to, kar sedaj v prvem dopisn „Soče" pocavlja! Vkljub temn pa bom jaz ob prilikah, ko preč. g. vikarja ne bo dcm», še zahajal v fa- ro* ž, da bom tarn začasno jaz gospodaril. Rečem pa, da nad tako podlostjo in obrekovaojem ot»er, ki ne trobijo v nje- gOT liberalni rog, so mora v resnici v*ak treznomisleč človek, ki misli ie svojo glavc, zgražati in obsojati liberalno per- fidno8t dopisnikovo. Gianni povod onema sarovema do- pisn v ASoči" 28. sušca pa je menda ta, da Bern pri ožji voliUi dne 9. snača od- dal pomotoma d.e glasoTnici. — Stvar pa je bila U-Ie: Na volišča sem, zavedajoč se načel S. L. S., pridno za to 8gitiral. Imei sem ? roki reč glasovnic, katere sem oddajal rolilcem, ki so se dali prepričati o hioaričic i liberalnih agrarcer. Kakcr se čestokrat dogodi, da sp, posebno v knjigab, zlepita dva lista skapsj, tako se je pripetilo tadi meni, da sem namreč zv^il ne da bi to o p a- z i 1, torej nevedoma dve glasotnici skupa;. Naiemu g. iupana, predsednika volilne kcmisije pa se je zdelo, ko je dobil mojo glanofnico t roke, po debe- Iosti papirja, da mora biti to več gla- sofnic. la res. Poklical me je in mi po- kazal, da sem oddal mesto ene, dve gla- sovnici. Seveda sem se jaz pri tej priči opravičil, da se je zgodilo to od moje strani oehote in nevede ter prosil komisijo oprostitve. To je torej resnična zgodovioa onib dveh glasovnic. Če mi to l.beralni agrarci rcrjamejo ali ne, me ne briga. Pripcmnim pa. da če bi se bilo dogodilo kaj sličaega od strani kakega agrarca, bi bilo vae dobro. ! Na vaäa zasmebovanja, g. dopisnik, glede mojfga romanja na božje poti, ka- kor (ndi na druga obrekovanja pa se ne ! ozirara mnogo, ka.ti živeti hoöem i na- [ dalje z ifitim prepričanjem in istimi na- ; cell, kakor do danes. j Svetujem vam le, da se ne skrivate j tako bisavsko, ker vas poznam jaz, in ! poznajo vas tudi vrtojbenski — agrarci. ! — Napadi človeka, ki se je nekoč sarn f izjavil, dajezrervcloveäki po- I dobi, me ne ranijo, in pripravljen sem nazore takega človeka vsak čas stvarno ' pobiti. Seer pa jaz iz principa, ker sem • prepričan, da so možgani „Sjdinegb." dc- I pisnika jako zamotani, ma vsa Djegova zaemebovanja rad odpnščam. Jakob Gorki d. Novice. Nova društva — V Deskljah se ' je na relikonočni pondeljek popoidne I ustfcnovilo „E. s. izobražovalno društvo". Govoril je „Zvezni" odposlanec iz Gorica in domači 6. g. fikar. Tudi t R*vn;ci je bil velikonočni ponedeljek ustanovni shod „K. s. izobraževalnega društva". Govoril je tajnik S. K. S. Z. iz Garice. Po tern shodu se je ustanovila zavaro- valnica za govejo živino. — Taka zava^ rovalnica se je 7 ponedeljek popoladne ustanovila tudi v Grgarja. Na obeh krajih je govorii nadučitelj g. Rastja. LISTER. Cosfovanje članov l]ub- Ijanskega gledališča. (Komoc.) G. Moleku kot županu se je pač kaj poznalo, da za resne vloge ni; kadar nastopi g. Molek v kaki barki, je morda na svojem mesta — Eot žapan pa je bil že celo ponesrečena oseba. Kadar ni mogel burke uganjati, je pa deklamiral — a igralec ne srae na odrn deklamirati ; igralec — beseda sama pove — naj igra. — Še bolj ponesrečen je bil nastop učitelja Šnligoja. ŽanBke vloge, posebno vloga žo- panje (g. Danilova), so bile ? boljäih rokah. — Igralci Ijnbljanskega gledaliäda niso nadalje izpolnili svoje dolžnosti kot vzgo- jitelji. Pribito menda je, da veöina Ijud- 9*va ima za nmctrore ametniäke indivi- ' da»lnosti še malo smiala, saj celo med i inteligentnimi krogi so oni, ki imajo ažf- tek na dovrienih umotvorih še precaj ¦ redki. Na tern polju ima ravno g'ediice veliko nalogo, pripraviti občinstvo do^ra- znmevanja in uživanja ametnoeti. Za to je pa putreba, da se reptrtoar gledaliških iger skrbno sestavi, menjajoö lahko ra- znmljive in težje ruzumljive umotvore. Seveda to ne zadostuje — igralci morajo sami vsak nmotvor — naj si bode še tako težko umljiv — dobro razumeti, potem šele lahko nastopijo v lažjib igrah kot igralci in umetniki. Z neslaaimi barkami, kakor se jih je izvajalo tadi v Gorici, nam ne boste Ijndatva nikdar pripravili do raznuoe- vanja; s tern nam Ijadstvo, v katerem pa<3 tiöi mnogo aiLetniäkega inštinkta, od ometnosti le udvračate. Naj mi bo dovoljeno z ozirom na gostovanje Ijubljanskega gledišča citirati stavek, katerega je Cankar napisal v „Naših zapiakih" leta 1906 älev. 5, str. 67. „Ear se gledališča tiče, bi ga lahko spremenili v cirkns". Ako pregledamo perijodne kritike v „Ljublj. Zronu" viditno, da se na Ijub- Ijanskem g'ediscu dajejo boljše pn'dstave, kakor so se vprizorile v Gorici. Po kri- tikah posnemati, se jih tudi dobro igra. S tern pa, da so gostje l.ubljanskega gie- dišča uprizorili v Gorici veöinooca le slabše igre, so nam dokazali, da smatrajo goriike Slovence za icferiorne od Ijub- Jjanskib. Izgovor, da je oder v „Trgov- akem domuu pretesen, nima pomena, ker se l&hko nprizori tudi na majhnem odru dobre stvari, dokaz: aprizoritev Gankarjeve firsp. G jstom iz L;ubljane bi mcrali goriški Slovenci pokazati, da Be čutimo, kar Be tiče razomevanja umetnosti, enakopravne z Ljabljanöani. Mac go jih je, kateri so ¦ se izrazili gostovanju Ijnbljanskih igralcev nepohvalno. ! k rodoljubja ploskati in pri slabih burkah polniti dvorano, da igra'cem le povod, da izberejo za drug) gostova.ijo borke najnižje tritr. Pri prvi aprizoritvi operete „Mam- selle N touche" je neki akademik brizga!, kar ma neznani dopisnik v „SoÖi" zelo zameri. V gledahščih je pač navada ta — da pomeni pbskanje ^adovoljnost z upri- zorjeno igro, a brizganje nezadovoljnost. Iz tega je pač razvidno, da imajo vsi, ki običčejo gledišoe, pravico ploskati, de jim igra ngaja, a ravno tako pravico brugati, ie je igra slaba. A izrodol.ubja zmiraj le ploskati, kar zahteva, kakor se lahko čiU med tretain;, dotični dopisnik, dokazaje le nerazsodnrst v uaetnost-. Uoaetnost je ametaoat — in rodo- ljubje je čedaost, ki nima z amtnoitjo n kake stike. Datičnim, ki podpišejo besede do- pisnika v „Soči", posebno pa dopisnika sameiia svetojera, naj prav paz'jivo pre* čitajo Giukarjevo f*rso „ Pohajäanje", mogoče spoznajo, da ima tudi za nje Cankar — primerne izraze. Kaj pifie „Soča?" HSočtu i doe 14. t. m. piSe, da izobražan člorek ne gre na lim farovza in cerkvi. Farorž in cerkev tiščita ijadaUo. Zato treba Ijadstva pomagati, da se otrese rerig (!) „Tndi Djive in drago zemljiiče, katero je kaka brorana daia darovala cerkri (morda za to, da bi lažje zletela v nebeaa!) igra s ojo posebno politično alogo". Kdo ne vidi t tern hnjskanja proti cerkfi, kdo re vidi v zadojem stavka grdega in ostndnega norčevanja iz kršč. naaka t poamrlno ž.?ljenj\ Kior tako piše, more li ie biti dober katoli- čan? Kateri dober khtoličan more mol- čati na to? N;hče! 0 pač! Agrarci lepo molče; celo s „Soöinim" lastoikom pri- rejajo skapne shode proti f&rovža in cerkfi; pa bočejo biti dobri katoliöani. Kolik o časa bo še trajala ostadna hl nareka igra? Dolgo ne! Kak'o laže „Soča'*. „Soča" je pred cžjimi Tolitvami pisala, da je nekje neki .none* na prižnici gorori), da je papež padel t omedlevico. Kraja, kje se je to gOTorilo pa „Soča" ni navedla, pač pa „SioTenski Narcd', ki je pisal, da se je to zgodilo v Trnofem na Go- risk em. Opozorjen na tisto notico, je pOälal č. g. knrat Kodrič iz TrnoTfga pri Gorici „Soči" poprarek. A „Sjca*4 popravka ni sprejela, če?, da ni bilo mišljeno to Trnovo, ampak neko drago. Rer pa imamo na Goriškem dva Trnova, ostane torej še Trnovo pri Kobaridn. Tajniitvo obrambene z?eze se je obr- nilo na <5. g. vikarja Ferfoljo, ki je odgOToril id dne 27, marca. Valed za- poslenosti g. tajnika obrambene dah. zreze smo dobili dotično pismo ? roke še le eedaj in iž njega posnemamo, da sta „Soča" in „Naroda nearamno lagala. V Trnofem pri Kobarida nihče pra? n;- česar neve o kaki papeževi omedievici ne pred Tolii?ami ne p? volitvah. G. Tikar izja»lj8, da bi ma niti na am ce , mogla priti taka bedarija, kakoršna se j čita le T liberalaib listib. Res, ljadje ki j niso več normalni, eo zmožai pisati in verjeti take bedastoče. Pfičakojerao, da bodo „Soča" in „Primorec" in „Slov. Narod" sfoje laii preklicali. Po dose- danjih izkainjah soditi bo težko kaj z nas'm prieakovanjem liberalai. Listi pač lažejc, saj od tega zWe. Znatilno. — Torkora J,,Soča" na- znanja, da bosta na belo nedeljo v Brjah pri Rihemberka imela shod novoizro- \ ljena poslanca Gabršček iz Franko. Zia- j čilno je, da ta dva moža nastopita v i tako bratski vzajemnoati in da ta prti j Djajin skapni nastop je naperjen proti | cerkti in faroržn, Naj bi rajša j prežvekoTala golide tiste gaojice, s ka- tero eta se še pred kratkim tako jnnaško obmetavala. Gliha pač vkup štriha ! Proce§ija na Sv. Goro. — „Slo- TenBko kat. delavsko društvo" v Gorici, žensko drašiTO „Scalnica" in drngadm- štra priredijo tadi letoa tretjo nedeljo po Veliki noči prosesijo na S?. Goro. Tsidi letoa bodo za de'avsko ljadstro dahoTne vaje in sicer tridnevnica, ki se bo obhsjala t cerkvi sv. Ignacija v čc- trek; petek in aoboto pred tretjo nedeljo ' po Veliki noči. To dajemo na znanje ' bratskim društvom in Marijinim bratov- | ščinam po deželi, ki se mialijo adeležiti ! teb delavakih slovesnosti. Novi tiskovni zakon. — V zad- j njem zvezka „Drnštvenega govornika" ( priobčaje državni poslaaec dr. J. E. Krek gOTor o novem tisk. zakoaa in o kol- portaž'. Porsod r Avatriji se bo po nc- ] rem zakona razfilo novo življenje za knjigotrštvo in časnikaratvo : tiakalo se bode neprimerno več, nego aeje doaedaj. ! Potrebno je, da se z uovim zakonom, ki } bo gotovo ne bo biatreno ločil od na- , črta, ki ga imajo v rokah državni po- alanci čiihpreje dobro sezuanimo in se pripravimo za delocanje, ki ga bodo omogoöila večja svoboda t knjigoträlva in zlasti ? razširjanju tiskofiu. Priporo- ; čamo naäim drnštvom naj prirejajo pre- * davaoja o nojeun tiskoTiiem zakona in o kolportaži. — Bela velikonoč. — Imeli smo slabe velikočae praznike. Takaj v dolini je dežilo, r garah pa je anezüo. — V ponedeljek jo padlo ˇ Tolminn pol metra snega ; na banjäki planoti je metb, ka- kor bi canje trga'. — h Borca bo ae relikonočai pondeljek vozili v Čziočo a samni. Do 10 h zjatraj je padl > na Bjv- äkem 35 cm snega, snežilo pa je nepre- trgoma še naprej. — Vipavaki hribi, po- sebno Given in Djegovi sosednje imajo bela oblačila na sebi. — V Š^. Vida na Koroškem je padlo nad 1 m snega. Viaki so imeli zamade. Torej bela Yelikanoö 1 — Smrtiia kosn. — Pri S/. La- ciji je amrl po daljiem b3lthanju in ˇsled starosti 15. t. no. Aygaztin Kovačič, po dooiače „Dreja". Če koma, bilo je n;ema življenje res potovanje. Bil je ob- č.nški obbodnik nad 40 let, prehodil v Sretolac'jski obširni občini stokrat in stokrat ob vseb vremenih, ob aolnca in lani Tfe ceste, vse poti, vse steze, laze in prelaze. Pozaal vse ljadi, bil živa kronika, po pravici ga je žapnik ialjivo imenoval „tajnega svetnika" in „ministra [ zananjih poslov". Žapani so padali ali odstopali, itarejšinstva se menjala — on je ostal, saj brez njega novi žapan skoro ni vedel, ne kam ne kod. Bil je pošten mož, praviöen, delaven in trežen, po- seätnik kmet in kolar po rokodelstva. In na veliki petek ob eni popoldne je nastopil naš Dreja svojo zadnjo pot na hribček k Sf. Mavra. Štirje aamiljeni možje bo ga nesli tja gori, dva bivša še živeča žapana in sedanji žapan pospre- mili so 8rojega zrdätdga slažabaika v { duha na zadnjem pota — v daha! | Razglas. — Z ozirom na določbo § 58. zakona y osebnem davka od 25. ' oktobra 1896 1. drž. z št. 220 se nazaani, da bodo postavljeni 7 apogled davčnim zaveiZ'.Dcem izkazi odinerjenih davčnih posta?kov za priredbeno dobo 1908/09 onim, ki so podrrženi občoi pridobnini v priredbenih okrajih: okraj trgovinake zbornicd Gorica-Gradiška, (II. razred), Gorica mesto in Gorica dežela (III. in IV. razred), skozi 14 dni začenši s 25. t. no. pri davčnem oddelkn c. kr. okraj- nega glavaratva v Gorici (Via dei Gap- puccini št. 16, I. nadatropje, šola št. 6 med aradniroi nrami. Oi c. kr. okraj- nega ^lavarstva. j — Volivna rt:forma za Trst. — M. novo, ter ga pr^dloži p;dods ka. Do- , seddj je pododsek rešil toöke, ki se ' tičejo volivnega poatopanja in volivne j obveznoati ter predložil svoje aklepe, v j kolikor isti izpreminjajo vladni načrt. nameatniatra, da isto že sedaj izrazi vladno mnenje o teh izpremembab. Na- meatništvo jo obljabilo odgovoriti do srede ali četrtka. Ker se v pododseka ni do- segel apoiazaoa gledepolitičnc-narodnega dela rtfjrme, zaprosilo se je z ozirom na te točke posredoranja \lade. Priča- kovati je končnega sporazuma tadi glede teh prepornib točk. — Siovensko (asopisje. V L'nb- ljani je začel izhajati nov list „Sloven- ski meščan", ki bo glasilo trgovakega in obrtnega stanu. — Za povspeševanje tajskega prometa in obrta, poaebno go- stilničaratva, je začel izhajati v I/abljani li&t „Promet in gostilaa. — Vozni red na južni želcznici med Korminom iu Trstom od 1. maja t. 1. naprcj. — Oi 1. maja t. 1. naprej se nvede na južai žglezaici med Kormi- nom in Tiitom sledeči vozni red : i Viak št. 1012 a (oaebni vlak) od- haja iz Kormina ob 4.10 zj., prihaja v j Gir;co ob 4 34, v Nabrežino ob 6.35; osebni \l*k št. 10.12 odhaja iz Krmina ob 5.25 zj., pfihBJa ˇ Gorico ob 5.42, y Trst ob 7 42; osebni vlak it. 1025 od- haja iz Garice ob 5.55 zj., prihaja v Kormin ob 6.18; brzovlak št. 1002 od- h»ja iz Kormina ob 6.50 zj., prihaja v Gorico ob 7.07, r Trat ob 8.52; brzo- vlak št. 1003 odhaja iz Trata od 5.42 zj., prihaja t Gorico ob 7.16 v Korm'n oh 7.43 ; brzovUSc fi». 1010 odhajn iz Kor- mina ob 8.30 zj., prihaja v Gjrio cb 8.47, T Trat ob 10 38; osebni rlak št. 1011 odhaja iz Trsta ob 6 20 zj., prihaja ˇ G3rico ob 8 58; osebni v!ak it. 1014 odhaja iz Kormina ob 8.50 zj., prihaja v Gorico ob 9.07, v Trat ob 11.28; brzo- vlak št. 1005 odhaja iz Trsta ob 8.25 zj., prihaja t Gorico ob 10.04, v Koraiin ob 10.23 • oaebni vl«k sf. 1013 odhija iz Trata ob 9 zj., prihaja r Gorco ob 11.10, ˇ Kormin ob 11.36 ; osebni vlak it. 1018 odhaja iz Kormina ob 1.20 pop., prihaja v Gorico ob 1.45, t Trat ob 416; osebni vlak št. 1017 odhaja iz Trsta ob 12.25 pop., prihaja v Gorico ob 2 05, v Kormin ob 2.35; osebni vlak st. 1019 (zabavni vlak ob nedeljah in praz- nikih) odhaja iz Trata ob 2 45 pop., pri- haja v Gorico ob 4.22, v Kormin ob 4.44 ; osebni vlak št. 1020 oJhaja iz Korraina ob 4.55 pop., prihaja v Goric? ob 5.13, v Trat ob 7.46 ; osebni vlak st. 1021 odhaja iz Trsta ob 4 07 pop, pri- haja v Gorico ob 6.21, v Kormin ob 6.45 ; brzovlak št. 1006 odhaja iz Kor- mioa oh 5.12 zv., prihaja v G)rico ob 6.27, v Trst 8.35; brzorlak St. 1009 (novi vlak) odhaja iz Trsta ob 6.20 zv., prihaja v Gorico v 7.49; osebni vlak ät. 1022 odhaja iz Kormina ob 8.48 zv., izhaja v G)rico ob 9.05, v Trat ob 10.50; osebni vlak št. 1024 (samo ob nedeljah in prazoikih) odhaja iz Kormina ob 9.27 z7., prihaja v Gorico ob 9.51, v Trit ob 11.47; brzovlak št. 1001 odh»ja iz Trsta ob 8. z"., prihaja v Gdmco ob 9 52, T Kormin ob 10.08 ; oaebni tlak št. 1023 odhaja iz Trata ob 9.10 zv., prihaja v GDrico ob 10.47, Kormin ob 1109. Z?ezo imajo insicar: vlak št. 1012 v Tržiču farlanako železnicD vNabrežioi z Daaajem. Vlak št. 1025 v Kormioa z Baaetkaor. Viak št. 1002 v Trziöa 9 far- lansko žel. v Nabrežini z Danajem v Gorici iz Rodovščine. Vlak št. 1003 v Nabrežini iz Daaaja, v Tižiču s farlan- sko žel., v Gjrici z Ajdovščino. V ak št. 1010 v Tržičo a farlansko žel. Vlak it. 1011 v Nabrežini iz Danaja, v Tržiča z far», žel. Vlak ät. 1014 v Tržiča s far- lansko žel., v Nabrežini z Danajem. Vlak št. 1005 7 Nabrežini iz Danaja, v Tržiču s farlansko železnico v Kormina z Bo- netkami. Vlak št. 1013 kakor prejinja. Vlak št. 1018 v Gorici z Ajdoviöino. Vlak št. 1017 v Tržiča s far), žel. v Go- rici z Ajdovsöino. Vlak št. 1020 v Kor- mina iz Bsnetk, v Gorici z Ajdovičino, v Tržiča a far), žel. v Nahrežini z Da najem. Vlak ät. 1021 v Nabrežini z Da- naja, v Tržiča s sari. žel. y Gorici z Aj- dovšoino, v Kormino z Beaetkami. Vlak it. 1006 v Kormina z Benetk, v Gorici z Ajdoviöino v Nabrežini z Danajem. Vlak ät. 1009 v Tržiču s farl. žel., v Gjrici z Ajdovščino. Vlak it. 1022 v Kormina iz Vidma, v Gorici z Ajdovščino v Tržiča s far1, žel. Vlak it. 1001 v Nabrežini z Danaja, v Tržiča s farl. že'., v Korminu z B^netkami. Vlak St. 1023 v Tržiča s farl. žel., ob nedeljah in praznikih tadi z Ajdovščino. Loterijske številke. 19. iiprilii. Danaj ...... 63 64 35 70 47 Gradeo......33 80 20 67 61 Prva gorišfca tovarna unxetuih www mum ognjev s stro|uim obratom izdeluje: rakete, bcngaličnc Iuči, rimskc sveče, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, V. F. (i. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske z=zz= palace.) zzzzzzzi Odlikovana niixarska delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA -Trza ska ulica 18 - ANT. CERNI60J izdeluje: Za stavbe: Za sobe: ; Za cerkve: Vrata i Omare ; Altarje okiia J postelje j klopi podove j mize \ prižnice stornice ) umivalnike ] pulti prcgraje ; ponočne | klecalnike i. t. d. ; omarice \ i. t. d, \ stolice ____________! i. t. d._________________ ŽALOGA^ vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev, važcv itil. — Vsakovrstriiti rozbar.skih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na električno gouilno silo. H P0Z0R! |=---------1 P0Z0R! H Slamuikapska ^adruga v Mengsu, Kran j sko. priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in M M M M otroških slamnikov av m /a /a Naročite čimpreje da se more naročilo pravočasno zvršiti. Narodno podjetje! Solidna postre/ba! Ilustrovani ceniki franko in zastonj! Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ===^^^^ ogled, ako se to želi —-=^t^^^^. Išče se zastopnik za Goriško. Slovenci! Poslužujte se edino slovenske zadruge za slamnike! »I Svoji k svojim! Svoji k svojim! \i Ternne barve. Močno koncentrirano. Varčen v porabi. Ima okus mesa. Pošljite nam zavojček iz stanijola našega mesnega izvlečka in in. Vam dopošljemo kuharsko kujigo gospe Line Morgenstern. Pri odvzetju 12 zavojčkov razven tega velik kuhinjsk preclpasnik, vse zastonj in franko. ARMOUR & C± LJ5: LONDON Glavni zastopnik Heinrich Stössler, Dunaj, 1/20«