190
bil profesor. L. 1856. se je vrnil v Peterburg in je bil tam privatni docent na univerzi. Potem je odšel v Heidelberg, kjer je ustanovil kemijski laboratorij. V to dobo spadajo njegovi prvi znanstveni spisi. L. 1863. je bil imenovan za profesorja tehnološkega zavoda v Peterburgu; v ti dobi se je pečal z različnimi tehniškimi vprašanji. Potoval je po Kavkazu ter je proučeval nafto. V tem času je izdal „Himičeskuju tehnolo-giju", ki se je v kratkem izpremenila v »Tehničeskuju enciklo-pediju". Od te dobe se je šele prav razvila njegova znanstvena delavnost. V 1. 1868.-1870. je izdal svoje imenitno delo „Os-novy himii", ki je prevedeno skoraj v vse evropske jezike in po katerem je zaslovelo ime Mendelejeva po celem svetu. L 1876. je ruska vlada poslala Mendelejeva v Pensilvanijo proučevat tamošnje naftine vire in kmalu potem v Kavkaz, da bi tam po ameriškem vzgledu pripomogel k razvoju ruske naftine industrije. Leta 1890. ga je vlada poslala na Angleško in Francosko, da bi proučeval vprašanje brez-dimnega strelnega prahu. Po dveletnih študijah je Mendelejev iznašel najboljši brezdimni prah, takozvani pirokolodijni strelni prah Od 1.1893. je bil Mendelejev ravnatelj novo ustano\lje-nega državnega zavoda  za mere  in tehtnice.
—  Razen kemije se je umrli pečal tudi z drugimi znanstvenimi vprašanji, tako n. pr. let? 1887. je v balonu opazoval solčni mrk. Zanim; 1 se je pa tudi za socialnopolitična vprašanja. V zadnjih letih je izdal nebroj spisov, ki v njih izraža svoje misli o raznih vprašanjih iz političnega in družabnega življenja. Leta 1Q05. je umrli dobil v priznanje zaslug za 50 letno znanstveno delovanje angleško kolajno Copleva. Omeniti je tudi treba, da je bil Mendelejev edini in prvi ruski učenjak, katerega je 1.1889. londonski kraljevski znanstveni zavod dvakrat povabil, naj predava o vprašanjih kemije. Stari pregovor „Nemo propheta in pLtria4 velja tudi o umrlem Mendelejevu. Na ruskem niso priznavali zaslug Mendelejevih; včasih je moral celo pretrpeti neopravičene in neutemeljene napade. Skoraj neverjetno, a vendar resnično je, da Mendelej.v ni bil imenovan za člana ruske znanstvene akademije. Neki ruski list je napisal v Mendelejevem nekrologu: „Skon-čalsja D. N. Mendelejev, krasa i gordost rus-skoj nauki, krasa i gordost nauki vsega mira, elen vseh akademij nauk, za isključeniem toljko odnoj.....russkoj akademii."
Pobjedonoscev. 23. t. m. je umrl v Peterburgu Konstantin Petrovič Pobjedonoscev, najbolj tipični predstavitelj samodržtva in bizantinskega pravoslavja v Rusiji. Rojen v staro davni Moskvi, se je že zgodaj navzel duha, ki je določeval celo njegovo življenje in usodo Rusije, ki je bila skoro štiri desetletja v njegovih rokah. Njegovi stariši so bili preprosti ljudje — oče je bil duhovnik — sin pa se je z lastno pridnostjo in železno vztrajnostjo  povspel do  najvplivnejšega mesta v ruski državi
—  1. 1880. je bil imenovan za nadprokuratorja pravoslavnega svetega sinoda in odtedaj je on določeval smer tudi vsej cerkveni politiki. Na dvoru Aleksandra II. in Aleksandra III. je Pobjedonoscev, prej skromni profesor civilnega prava na moskovskem vseučilišču, postal vsegamogoč Predvsem je ta uspeh in ta moč pripisovati njegovemu izrednemu duhu, ki je bil globokoučen kakor malokateri drugi v Rusiji. Bil je mrk, hladen
in vendarle fanatičen mistik. Spisal je »Duhovno življenje" in prevel na ruščino Tomaža Kempčana »Hojo za Kristom8. Mnogi, ki so ga poznali od bližje, pravijo, da se je bil zelo navzel modernih idej zlasti protestantskih nemških mislecev in teologov, da je pa to izkušal v sebi zatreti in vso Rusijo obvarovati vsake najmanjše tuje, „zapadne" misli. Odtod njegova ekstremnost. Morda je s tem nekoliko zadet njegov sila komplicirani značaj, toda izčrpan ni. Za svoje ideje se je boril strastno in dosledno. Venomer je v svojih spisih pobijal „za-padno" svobodoljubje, nemško filozofijo, francosko brezboštvo in angleški agnosticizem. (Poznal je dobro Herberta Spen-cerja.) Njegovo najusodnejše delo je bila preprečitev ustave, katero je Aleksander II, kratko pred  atentatom,  ki je končal
;..»-si-:-F**,..''    ,......i ;..¦/. ,    "-F •¦<¦¦-,-,      :,:•: : .;.'.".; ¦;;;* ¦¦¦;¦-.p.
:,:      . .„¦;...   : ::..y    '  '   .                .     :. ¦ ;\ >
¦¦ ..;¦'•¦.•¦.-.¦.                                                                                                                              ' ¦;¦•¦¦ • ¦¦ . ¦ -.--.                                !       ¦¦¦--'¦.r/'.:/    :¦'
'¦ " '*U\.                                             : ":;¦•¦;¦'¦                                         ¦ .¦.. ,¦;.;;¦¦
RUDJER JOSIP BOŠKOVIČ D. J.
Sloveč matematik in astronom (* 1711, f 1788).
njegovo življenje, sestavil in ki jo je hotel Aleksander III. že podpisati, da ni posegel vmes Pobjedonoscev. 1 novembra 1. 1905. se je Pobjedonoscev moral umakniti iz svoje službe, kjer je dolgo vladal nad Rusijo kakor drugi car in ji prizadjal toliko gorja. Zadnje dni je 80letni starček preživel navidez v tihoti in mirno; njegovi nasprotniki — in to je vsa moderna Rusija - pa pravijo, da je do konca svojega življenja intri-giral proti dumi in ustavi, katero je do dna srca sovražil.
Petintridesetletnica   umetniške   delavnosti   M. L. Kropivnickega. Maloruski listi so se v zadnjem času s hva-