OBVESTILA
REPUBLIŠKE MATIČNE KNJIŽNICE
Ljubljana, september 1973	št.	11
Vsebina
-	Razvoj samoupravnih družbenih, odnosov in knjižničarstvo - dr. Branko Berčič
)
RAZVOJ SAMOUPRAVNIH DRUŽBENIH ODKOSOV IN KNJIŽNIČARSTVO*
Dr. Branko Berčič
Živimo v velikem in zgodovinsko pomembnem času.
Priče smo dogajanju, ko se dokončno uveljavlja is ar e samoupravljanje kot osnovni temelj družbene*ga sistema in kot izhodišče v medčloveških, odnosih.
Po novih ustavnih določilih temelji socialistična družbena ureditev v Jugoslaviji na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvar= jalci materialnih in duhovnih dobrin ter kot nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev. Za zgra= ditev takšne družbe, ki je svobodna skupnost proizvajal= cev, razvijajo delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo, v kateri prehaja politična oblast na družbo. Temelj sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pa je samoupravljanje delovnih ljudi v vseh organiziranih oblikah družbenega dela in življenja.
Osnovni prvini družbenih odnosov sta delo in delovni človek: delo in uspehi dela, ki na podlagi enakih pravic in dolžnosti določajo materialni in družbeni položaj človeka; delovni človek kot nosilec dela, ki s samou= pravnim organiziranjem združuje svoje delo v temeljnih samoupravnih delovnih organizacijah, povezuje svoje delo in interese za nenehnim osebnim in družbenim napredkom v drugih samoupravnih delovnih organizaci j ali, interesnih in družbenopolitičnih skupnostih ter neposredno in po delegatskem sistemu kot instrumentu demokratičnega samou= pravnega povezovanja odloča o vseh zadevah, ki izvirajo
+ Uvodni referat na 5» skupščini Zveze društev biblio= tekarjev Jugoslavije. Beograd, september 1973.
iz njegovega dela ali se tičejo njegovih, osebnih, in v družbene odnose vključenih skupnih interesov. Pri tem je posebej pomembno, da gre za nenehno pospeševanje socialističnih samoupravnih odnosov, ki prispevajo k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti in k spoštovanju človeškega dostojanstva} za uresničevanje in zagotavljanje možnosti in svoboščin za vsestranski razvoj človekove osebnosti in za zbliževanje naših ljudi, narodov in narodnosti v skladu z njihovimi interesi in težnjami po ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbo; ter za kar najširšo in kar najbolj svobodno menjavo duhovnih dobrin, ki prispevajo k uresničevanju skupnih kulturnih interesov vseh ljudi, narodov in držav in še posebej k razvoju demokratičnih in socialističnih odnosov v mednarodnem sodelovanju in k splošnemu družbenemu napredku.
V	tem družbunem trenutku jo tudi za knjižnično delavce in za knjižničarstvo v Jugoslaviji, v vseh nji= hovih delovnih organizacijah, in strokovnih združenjih, ter v vseh interesnih in družbenopolitičnih skupnostih, ponovno nastopil čas, da "izmerijo daljo in nebesno stran", kakor slikovito pravi slovenski pesnik Oton Župančič. Sc pravi, da ugotovijo, do kod so v svojem razvoju prišli in v katero smer drži prava pot do novih ciljev; z drugimi besedami: da presodijo svoj sedanji družbeni položaj in da se aktivno vključijo v nadaljnji : tok družbenega razvoja.
Splošne ocene več kot dve desetletji in pol dolgGga povojnega razvoja knjižničarstva v Jugoslaviji ugotavlja= jo njegovo ponovno priznavano družbeno vloge in pomen ter velik razvoj in napredek knjižničarskega strokovnega dela. Knjižničarstvu jo priznan status družbene službo,., posebnega družbenega pomona, uveljavljeno je v vrsti pomembnih političnih dokumentov neposredno ali posredno kot dejavnost, ki je neločljivi element izobraževanja,
2
znanosti in kulture ter je kot takšno potrjeno z zakonskimi predpisi in uvrščano v družbene razvojne programe, kar mu je prinašalo tudi postopno izboljše= vanje materialne osnove. Knjižničarsko strokovno delo / je ujelo korak z delovnimi postopki v knjižničarsko j razvitih deželah in dobilo veljavo specialne poklicne ( strokovnosti, za katero se kadri oblikujejo na vseh stopnjah rednega strokovnega izobraževalnega procesa in z rednimi strokovnimi tečaji, tako da je opravljanje knjižničarske službe v pretežni meri profesionalizirano in na primerni kvalitetni ravni. Knjižničarstvo se kot družbena služba in strokovna dejavnost nenehno utrjuje in napreduje.
Ob vsem tem je knjižničarstvo po Jugoslaviji vse
•
predolgo ostajalo v sponah podedovanih tradicij, kar zadeva njegovo organizacijsko strukturo in vsebino njegovega dela, za kateri je značilna izrazita ločitev na posamezne tipe in zaprtost v krogu svoje vrste knjiž= nic ter izrazita ločitev med nižjim in.višjim kulturnim poslanstvom določene knjižnice in njena zaprtost v lastno delo. V zadnjih letih pa je med knjižničnimi delavci širom po dofnovini prevladalo spoznanje, da je treba knjižnice preobraziti v vsestransko odprta družbena žarišča za oboroževanje z znanjem ter da je neposredni cilj delovanja in razvoja knjižničarstva v sedanjem času in v prihodnjem obdobju odzivanje potrebam sodobnega delovnega človeka po tekočem spremljanju družbenih dognanj, po stalni rasti splošne-Sžobrazbene ravni, po sledenju razvoja na posameznih strokovnih področjih in po novih znanstvenih spoznanjih, na podlagi česar bosta knjiga in knjižni= čarstvo postala resnični sestavni del dnevnega življenja in družbenega razvoja. Gre za uveljavitev zamisli, po kateri je vsaka knjižnica predvsem široko odprta informativna in izobraževalna družbena ustanova
ter za izgradnjo in izpopolnjevanje celovitega knjiž= ničnega sistema in enotnega omrežja samoupravno organi= ziranih in med seboj poslovno in funkcionalno povezanih knjižnic v vseh družbenih sredinah. Začeti proces preoblikovanja knjižničarstva v okviru organiziranih sistemov enotnih javnih knjižnic (v občini, regiji, republiki, federaciji), knjižnic pri izobraževalnih zavodih in knjižnic pri delovnih organizacijah in v okviru njihovih medsebojnih interesnih povezav -odpira pot do končnega cilja, ki želi izoblikovati knjižničarstvo v moderno javno družbeno službo za učinkovito poslovanje celostnega informacijsko-dokumentacijskega sistema za stalno kroženje informacij in znanja za vsakogaršnje potrebe in v vseh smereh.
To hkrati prinaša dokončno vključitev jugoslovanskega knjižničarstva v razvojne poti in delovanje lcnjižničar= stva v mednarodnih razsežnostih.
Vendar je osnovni pogoj za nadaljnji razvoj jugoslovanskega knjižničarstva odvisen predvsem od tega, kako se bodo knjižničarski delavci in knjižnice usmerile v nove družbene odnose, kar zadeva vključeva= nje v združeno delo in v samoupravno urejanje, povezo= vanje in menjavo lastnega dela z delom in interesi drugih delovnih ljudi.
Vsakomur je zajamčena pravica do dela ter prosta izbira poklica in zaposlitve. S tem da se delavec vključi v organizirano obliko združenega dela, dobi neodtujljivo pravico do dela z družbenimi sredstvi, da kot svoboden in z drugimi delavci enakopraven dela za zadovoljevanje svojih osebnih in družbenih potreb in da odloča o svojem delu ter o pogojih in uspehih svojega dola. Temeljna oblika združevanja dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uveljavljajo svoje
družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenega in ekonomskega položaja, je temeljna organizacija združe= nega dela. Delavci imajo pravico in dolžnost organizi= rati temeljno organizacijo združenega dela, kadar njihovo združeno delo sestavlja delovno celoto, v kateri se da uspeh njihovega skupnega dela’ samostojno izraziti kot vrednost, to je kot zaokroženi oziroma zaključeni delovni rezultat, in preko katere lahko na tej podlagi uveljavljajo svoje družbenoekonomske in druge pravice v medsebojnih razmerjih, ko svoje delo in sredstva družbene reprodukcije samoupravno združu= jejo v delovnih organizacijah in v drugih oblikah , združevanja dela in sredstev, da bi pospeševali in razvijali lastno in skupno delo in poslovanje. Kadar pa se združuje delo, v katerem so delavci neposredno povezani z enotnim delovnim procesom, ki ne daje pogo= jev za združevanje in povezovanje dela preko temeljnih organizacij združenega dela, ustanavljajo delavci samostojne samoupravne organizacije združenega dela, v katerih uveljavljajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odgovornosti kot delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Pri tem delavci na eni strani zlasti odločajo o delu in po&lo= vanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih, ki se tičejo vseh odnosov v družbeni repro= dukciji, urejajo medsebojna razmerja, ki izvirajo iz dela in rezultatov dela, odločajo o dohodku, ki ga dosegajo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter si pridobivajo osebni dohodek, na drugi strani pa so vzajemno odgovorni, da uporabljajo družbena sredstva, s katerimi v združenem delu uresničujejo svojo pravico do dela, s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega združenega dela
nenehno obnavljajo in povečujejo.
Iz teh zgoščeno navedenih ustavnih določil o delu in združevanju dela, o pravicah in obveznostih delavcev ter o organiziranju in povezovanju delovnih organizacij izhajajo tri osnovne značilnosti:
- osnovne samoupravne delovne organizacije se ustanavljajo glede na povezanost delovnega procesa v celoto in na možnost samostojne določitve vrednosti rezultatov ustvarjenega dela,
- v delovnih organizacijah delavci samoupravno odločajo o vseh medsebojnih odnosih, o svojem delu in
o rezultatih dela,
- težnja po povezovanju osnovnih delovnih organizacij, da bi uspešneje razvijali lastno delo in s tem pospeševali skupno delo.
V	knjižnicah je delovni proces povezan v celoto in daje zaključene delovne rezultate, ki jim je mogoče določiti samostojno vrednost. Knjižnični delavci zdru= žujejo zato svoje delo v samostojnih samoupravnih de= lovnih organizacijah. Glede na namen in delokrog svojega delovanja so le-te, zaradi neposredne povezave lastnega delovnega procesa s skupnimi interesi delavcev	7oiCt>
v drugih delovnih organizacijah, lahko organizirane kot temeljne organizacij e združenega dela in združene v	^	vaj,
skupni delovni organizaciji. Ta možnost je na primer	eLoin^
odprta za fakultetne in univerzitetne knjižnice ter za širše organizirane knjižnice kot informacij škodo kumentaci j ske službe delovnih organizacij. Manjše sedanje nesamostojne knjižnice delovnih organizacij bodo poslovale kot oddelki oziroma delovne enote v okviru skupnih strokovnih oziroma splošnih služb in bodo knjižnični delavci v takšnih odnosih uveljavljali
svoje samoupravne pravice in obveznosti. Knjižnice, katerih delovni proces ni neposredno povezan z delovnim procesom delavcev drugih, delovnih organizacij, se bodo organizirale kot samostojne organizacije združenega dela.
Takšno možnost bodo uveljavljali na primer delavci v (	****■/
splošnih javnih knjižnicah in v nacionalnih knjižnicah. toir. bu S tem bo na drugi strani zadoščeno tudi določbam zakonov o knjižnicah, da morajo biti knjižnice, ki opravljajo javno službe, samostojne delovno organizacijo.
Pri zagotavljanju in izvajanju samoupravnih pravic in obveznosti delavcev v knjižnicah pa je treba biti pozoren še na neko ustavno normo. Skupščine rcpublilc in avtonomnih pokrajin so z zakoni o knjižnicah določile, da je knjižničarstvo dejavnost posebnega družbenega interesa. S tem so so izrekle, da je trajno in neprotr= gano delovanje te dejavnosti neogiben pogoj za življenje občanov in za delo na določenem območju tor so hkrati predpisale splošne pogoje in način za njeno opravljanje.
Polog toga izhodiščnega zakonskega določila sc uresničc= vanje posebnega družbenega interesa zagotavlja še.,., z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi med delavci v knjižnicah in drugimi delovnimi ljudmi in zainteresiranci (družbenopolitične skupnosti, samouprav= ne interesne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacijo) pri opredeljevanju in uresničevanju skupnih programskih ciljev na področju knjižničarstva. Posebon družbeni interes pa se uveljavlja s soodločanjem dolegatov uporabnikov knjižničnih storitev, njenega ustanovitelja in drugih zaintorosirancov pri določanju predmeta poslovanja knjižnice, pri sprejemanju in izvajanju njenih razvojnih programov in delovnih načr= tov, pri sklepanju o osnovnih pogojih za delovanje knjiž= nice, o osnovnih pogojih za oblikovanje dohodka in o
j i
osnovnem mnenju uporabe finančnih sredstev, pri imono= vanju in razreševanju individualnih ali kolegialnih poslovodskih organov ter pri drugih oblikrJh družbenega vplivanja na opravljanje knjižnične dejavnosti. Skup= ščina družbenopolitične skupnosti je lahko tudi poobla= ščena, da daje soglasje k. določbam statuta ali drugega splošnega akta knjižnice ter samoupravnemu sporazumu o zagotavljanju delovanja knjižnice ali o združevanju knjižnic z drugimi delovnimi organizacijami, kadar ni sama pri tem neposredno udeležena in kadar imajo takšni akti pomen, za uresničevanje posebnega družbenega inte= resa pri opravljanju knjižnične dejavnosti. Ob vseh teh pristojnosti družbenega vpliva in posebnega samouprav= nega organa pri upravljanju knjižnice pa njenim delavcem ni mogoče omejiti vseh drugih samoupravnih pravic, ki se nanašajo na delo, da urejanje medsebojnih razmerij pri delu, na upravljanje družbenih sredstev, na pridobiva= nje dohodka, na odločanje o dohodku in na pridobivanje osebnih dohodkov.
Kar zadeva družbenoekonomske odnose, imajo delavci v družbenih dejavnostih, so pravi tudi v knjižničarstvu ,i enak položaj kot delavci v drugih organizacijah združe= nega dela. To si kot sestavni del v enotnem procesu združenega dela zagotavlja s prosto menjavo svojega dola (rezultatov dela in njihov^- vrednosti) za delo delovnih ljudi, katerih potrebe zadovoljujejo in s čemer si pridobivajo dohodek. To menjavo dola in prido= bivanje dohodka uresničujejo delavci v knjižničarstvu ali neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe zadovoljujejo, ali s pogodbami, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori z delovnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopoli= tičnimi skupnostmi za izvajanje nalog in programov, ki
A
so skupnega interesa. Ker so dejavnosti posebnega družbenega pomena neogiben pogoj za življenje in delo občanov in prispevajo k zboljševanju življenjskih, razmer delavcev v združenem delu, skrbijo le-ti za zadovolje= vanjo teh skupnih potreb na ta način, da skupaj in enakopravno ter po načelih vzajemnosti, solidarnosti in socialističnega humanizma izločajo in združujejo del ustvarjenih finančnih sredstev. Ta skupni interes in finančna sredstvo se združujejo v samoupravnih intere= snih skupnostih (npr. za področja kulture, izobraževanja, raziskovalne dejavnosti) ter med drugim služijo tudi za uresničevanje programov knjižničarske dejavnosti in njenih delovnih organizacij. Celotni doseženi dohodek knjižnice, bodisi iz skupnih samoupravno združenih virov bodisi iz neposrednih odnosov z delovnimi in drugimi organizacijami in delovnimi ljudmi, je uspeh skupnega dela delavcev v temeljnih organizacijah zdru= ženega dela in celotnega združenega dela, se pravi del sredstev, ki se družbena lastnina in o kateri odločajo delovni ljudje. V knjižnici konkretno jo ta dohodek rezultat proste menjave dela njenih delavcev v enotnem procesu družbenega dela in materialno, osnova za pravico knjižničnih delavcev, da odločajo o pogojih svojega dola in delitvi dohodka in da si pridobivajo osebni dohodek. Ustvarjeni dohodek delavci v knjižnici razpo= rojajo za pokrivanje obveznosti svoje delovne crgani= zacijo v splošni skupni porabi, za razširitev materi= alnc osnove svojega dela, za dvig svojih delovnih zmožnosti, za potrebo operativne rezerve ter za svojo osebno in skupno porabo v delovni organizesiji. Osnovo in merila za razpolaganje dola dohodka za osebno in skupno porabo in za delitev za osebne dohodke določajo sami delavci v delovni crganizaciji, vendar v skladu z osnovami in merili, ki sc določena v somoupravncm
sporazumu 2 delavci drugih knjižničarskih in sorodnih delovnih organizacij in v splošnem družbenem dogovoru. Pri tem gre delavcu v skladu z načeli delitve po delu, v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnoga družbenega dela in v skladu z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu tolikšen osebni dohodek, kot ustreza uspehu njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je dal k povečanju dohodka svojo delovno organiza= cijo in celotnoga družbenega dohodke, s svojim sedanjim in minulim dolom, pri čemer je zagotovljena njegova materialna in socialna vrednost in stabilnost.
Interes vsakega delovnega človeka kot delavca in kot občana jo, da pospešuje in razvija tako svojo , lastno kot tudi skupno delo in poslovanje tor s tem čimveč prispeva k zadovoljevanju lastnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. Knjižnice so sicer v načelu samostojne samoupravno organizacije, ki so glede na namen in delogrog svojega delovanja organizirano ali kot organizacije združenega dela neposredno z enotnim delovnim procesom povezanih delavcev ali kot temelje organizacijo združenega dela, katerih interesi so pove= zani z interesi delavccv drugih temeljnih organizacij združenega dela v skupnem delu in prosto združeni v sestavu skupno delovno organizacije. Vendar so po svojem poslanstvu kot javna družbena služba široko odprte zadovoljevanju potreb in interesov delovnih ljudi na področju splošnega in posebnega izobraževanja, kulture, raziskovanja in znanosti ter so kot takšne
že vseskozi močno usmerjene v povezovanje s temi
področji družbenega dela. Zato se zdi na: v knjižnicah, ki delujejo na področjih izobraževanja, raziskovalne in znanstvene dejavnosti, njihovi delavci povezovali skupne interese z delavci teh področij dela
o, da bodo
ter se za uspešnejše izpolnjevanje svojih nalog in ciljev združevali v slcupnih delovnih organizacijah.
Načelno zavračati ne bi kazalo tudi povezovanja na področju kulture. Če analize dela in programov pokažejo, da je za večjo uspešnost pri doseganju skupnih interesov in ciljev smiselna ali celo potrebna združitev knjižni= co z drugo kulturno ali splošnoizobraževalno institucijo, kot so na primer druge knjižnice, kulturni zavodi, kulturni domovi ali delavsko univerze, potem je to na= loga in dolžnost delavcev teh delovnih organizacij kot odgovornih nosilcev splošnega družbenega razvoja in napredka. Poleg tega se odpira proučitev možnosti za združevanje knjižnic na določenem širšem teritorialnem območju oziroma delovnem področju: tako na primer združevanje knjižnic velikega mesta, določene občine ali širšega regionalnega območja v skupno organizacijo združenega dola; ali na primer združevanje fakultetnih knjižnic v okviru univerze oziroma knjižnic visokih šol v okviru visokošolskega združenja. V vseh navedenih in drugih možnih oblikah združevanja obdržijo knjižnice status temeljne organizacije združenega dela, njih pravico, obveznosti in odgovornosti, vključno s pravico do izločitve, pa se urejajo s samoupravnimi sporazumi o združitvi v takšno organizacijo združenega dela.
Poleg združevanja knjižnic 'v sistemu organizacij združenega dela je dana možnost in se potrjuje potrebo, po združevanju in vključevanju knjižnic v interesne skupnosti, ki so dvojne vrste: poslovno interesne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti.
Poslovno interesne skupnosti se v knjižničarstvu t»*S *
ustanavljajo zaradi pospeševanje. medsebojnega poslovnega sodelovanja, usklajevanja organizacije in strokovnega dela ter razreševanja drugih vprašanj skupnega interesa.
Pri obravnavanju strokovnih in organizacijskih, vprašanj se interesna skupnost knjižnic povezuje z republiškim oziroma pokrajinskim strokovnim organom (ccntrom) za pospeševanje knjižničarsko službo in stroke, pri obravnavanju razvojnih programov in družbenega poslan= stva knjižnicarstva pa s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Interesno skupnost knjižnic jo mogočo organizirati po strokovnem in po teriroeialnem principu kot na primer: skupnost splošnih javnih knjižnic ali matičnih knjižnic republik® oziroma avtonomne pokrajine, skupnost šolskih knjižnic določene stopnje izobraževanja, skupnost univerznih
«
oziroma visokošolskih knjižnic, skupnost specialnih knjižnic določenega strokovnega področja, skupnost nacionalnih oziroma osrednjih republiških in pokrajin= skih knjižnic. Odločitve interesne skupnosti, ki se nanašajo na strokovna vprašanja knjižničarskega poslo= vanja in službe, morejo biti sklenjeno samo ob soglasju vseh članov skupnosti, odločitve poslovnega značaja pa zavezujejo samo tisto knjižnice, ki so sc zanje izrekle.
V	interesni skupnosti povezane knjižnice so popolnoma enakopravno delovno organizacijo in uveljavljajo vse samoupravne pravico tor se podrejajo samo interesu za boljšo poslovanje knjižničarsko službo in za uspešnejšo uresničevanje družbenega poslanstva knjižničarstva.
Če se v knjižničarstvu oblikujejo poslovno interesne skupnosti zaradi usklajevanja interesov mod knjižnicami kot delovnimi organizacijami, ustanavljajo delavci v knjižnicah, zaradi organiziranega zadovoljevanja oseb= nih in skupnih potreb vseh delovnih ljudi in skupno z njimi samoupravne interesno skupnosti. V njih urosni= čujojo presto menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju določene dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo razvojno politiko, združu=
12
J gJ o finančna sredstva za pospeševanje te dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz naravo odnosov na področju, za katero je ustanovljena samoupravna interesna skup= nost. Knjižnični delavci so po naravi svojega strokovne« 3* S ga in družbenega dola vključujejo predvsem v samoupravno
interesne skupnosti za področja kulture, 'izobraževanja
in znanosti. Samoupravno interesne skupnosti urejajo medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovorno= sti zainteresiranih, po načelih enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, z njenim statutom in z medsebojnimi pogodbami. Knjižnični delavci bomo v samoupravni interesni skupnosti verifi= cirali delovne in razvojne programe za zadovoljevanje potreb vseh delovnih ljudi po storitvah knjižničarske dejavnosti in vključevali te programe v razvojne načrte celotne samoupravne interesne skupnosti, mate= rialno realizirali izvedbo programov in potrebnih storitev knjižničarske dejavnosti ter si pridobivali najširše soglasje zainteresiranih za sistematično organiziranost knjižničarske službo in za uresničevanje določenih njenih sociološko-političnih normativov.
Svoje interese bodo delavci iz delovnih organizacij s področja knjižničarstva v samoupravnih interesnih skupnosti uveljavljali po svojih delegatih, ki bodo v okviru danih jim pooblastil tu interese usklajevali z drugimi delavci in delovnimi ljudmi ter za svoje delo odgovarjali neposredno delavcem svoje de'lovno organiza= cijo, medtem ko jo samoupravna interesi^ skupnost, ki deluje na področju posebnega družbenega interesa kot celota za opravljanje svojo dejavnosti odgovorna družbenopolitični skupnosti.
Dclavci iz delovnih organizacij na področju knjižničarstva bodo uveljavljali svoj interes tudi v družbenopolitični-skupnosti-.. Kot delovni ljudje in občani se bodo povezovali v krajevnih skupnostih, na področju katerih prebivajo oziroma deluje njihova dc= lovna organizacija ter posebej vplivali na uresničevanje skupnih potreb, interesov in nalog na vselj. tistih po = dročjih družbenega dela v krajevni skupnosti (izobra= zevanje, kultura, prosveta, rekreacija), ki jih je mogoče pokrivati s knjigo in knjižnično službo. Preko krajevnih skupnosti in neposredno kot delavci v organi= ziranem združenem delu bodo knjižnični dclavci skupaj z drugimi delavci uveljavljali skupne interese za
«
poslovanje knjižničarske dejavnosti v občini in njenih samoupravnih organih. Za organizirano nastopanje v okviru družbenopolitičnih skupnosti bodo knjižnični delavci v svoji delovni organizaciji izvolili dologaci= jo, ki bo skrbela za neposredno uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi pri opravlja= nju funkcij družbenopolitične skupnosti. Zaradi omoje= nega sestava organov družbenopolitičnih skupnosti, ne bodo mogli biti njih člani delegati vsake delovne organizacije. Zato se bodo delegacije sorodnih delovnih organizacij združevale v konferenco delegacij., ki bo kandidirala ali delegirala v organe družbenopolitične skupnosti skupne delegate za posamezna vprašanja. Pri tem bodo delegacije posameznih delovnih organizacij, upoštevajoč smernice svojih delovnih organizacij, katerim so za svoje delo odgovorne, najprej zavzemale svoja stališča do posameznih vprašanj in jih nato po poti sjjorazumevanja na konferenci delegacij usklaje= vale z delegacijami drugih delovnih organizacij ter tako skupaj določale smernice za ravnanje delegata, ki bo sodeloval v delu organa družbenopolitične skupnosti.
Knjižnični delavci bodo preko delegatov svojih delov= nih organizacij uresničevali svoje pravice in dolžnosti pri opravljanju funkcij prosvetnokulturnega zbora in enotnega zbora združenega dela občinske in republiške (pokrajinske) skupščine, preko delegacij krajevnih skupnosti v zboru krajevnih skupnosti občine oziroma v zboru občin republike (pokrajina), po obeh linijah pa v splošnem zboru občinske oziroma republiške (pokrajin= ske) skupščino. Delegacije delovnih organizacij bodo tudi predlagalo kandidate za delegate v zvozni zbor federacije, ki jih bodo nato volili njih delegati v občinskih zborih samoupravnih skupnosti, medtem ko bodo CLelegati vseh zborov republiške oziroma pokrajinske , skupščine izmed sebe volili delegacijo republiko oziroma pokrajine v zbor republik in pokrajin federacije. Ker novi delegatski sistem izhaja iz temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in gradi opredeljevanje in odločanje o posameznih zadevah na spoštovanju interesov vseh samoupravnih organizacij in skupnosti tor širših družbenih interesov in potreb, pri čemer je vselej najnujnejša stvar sporazumevanje, so dane vso možnosti za enakopravno obravnavanje in uveljavljenje knjižničar= stva kot dejavnosti skupnega in posebnega družbenega interesa.
Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje postajata osnovna načina za reševanje medsebojnih odno= sov in splošnih družbenih vprašanj. S samoupravnimi sporazumi urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih inte= rosnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih naslednje pravice in obveznosti: združu= jejo delo in sredstva, določajo medsebojna razmerja v zvozi z združitvijo dela in sredstev, usklajujejo
medsebojne interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in morila, po katerih usklajujejo svoje posebno interese s skupnimi interesi ter določajo medsebojno pravice, obveznosti in odgovor= nosti in ukrepe za njihovo uresničevanje. Samoupravno urejanje in usklajevanje družbenoekonomskih, in drugih odnosov širšega družbenega pomena zagotavljajo in uresničujejo družbeni dogovori, ki jih sklenejo orga= nizacijo združenega dola in njihova združenja, samou= pravne interesno skupnosti, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične in drugo družbeno organi= zacije in skupnosti. Ob vsem tem sc sklepi in pravni akti organov družbenopolitičnih skupnosti nanašajo predvsem na politiko in odločanje o temeljnih vpra= šanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj, na sprejemanje družbenega načrta, proračuna, predpisov in drugih splošnih aktov, na obravnavanje vprašanj skupneg: pomena za organizacije združenega dela in druge samo= upravne organizacijo in skupnosti in na usklajevoaije njihovih odnosov in interesov, na dajanje pobud za sklepanje in na sodelovanje pri sklepanju družbenih dogovorov, na obravnavanje vprašanj narodne obrambe, varnosti in družbene samozaščite, na obravnavanje stanja in splošnih prcblemcv ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter na organiziranje in izvrševanje družbe= nega nadzorstva. - Kako se bo ta porazdelitev razreše= vanja družbenih zadev in odločanja o njih odrazila na urejanju problematike s področja knjižničarstva?
Pravni akti družbenopolitičnih skupnosti od fede= racije do občine se bode nanašali na knjižničarstvo vselej takrat, kadar bodo splošni in bodo obravnavali vprašanja, ki se tičejo vseh delovnih ljudi in delovnih
organizacij ter splošnih medsebojnih in družbenih odnosov. Knjižničarstvo bedo zadevali tudi širši re= publiški oziroma pokrajinski predpisi o kulturnih dejavnostih. Pričakujemo, da bo tudi v prihodnje lcijiž = ničarstvo kategorizirano kot dejavnost posebnega družbe= nega interesa, zaradi česar bodo republike in avtonomne pokrajine z zakonskimi predpisi delečale splošne pogoje in način za opravljanje knjižničarske dejavnosti. Glede na to, da bodo takšni predpisi mogli urejati zgolj temelgna vprašanja, ki imajo pomen za kulturno življe= nje in družneni razvoj, bodo mogli biti samo splošni in okvirni. Tako bi zakonski predpisi o knjižničarstvu mogli urejati predvsem družbeno funkcijo te dejavnosti in osnovna medsebojna družbena razmerja ter osnovno shemo organiziranosti in delovanja knjižničarske službe. Pri tom bi prvo obsegale namen, cilje, pomen in prc= gramiranjo razvoja knjižničarstva, drugo pa urejalo način ustanavljanja delovnih organizacij za opravljanje knjižničarske dejavnosti, zagotavljanje pogojev za redno delovanje, uveljavljanje družbenega interesa, osnovne naloge, strokovnost dela, vodenje in pospeševanje knjižničarsko stroke in službe ter načela za medseboj= no sodelovanje in povezovanje dela, sredstev in intc= resov. S prodpisi družbenopolitičnih' skupnosti oziroma njihovih upravnoizvršilnih organov bi bilo mogoče določati na primor tudi pogoje za ustanavljanje in delovanje knjižnic, za pridobivanje strokovnih kvali= fikacij in za verificiranje matičnih knjižnic ter funkcijo nacionalnih oziroma osrednjih knjižnic v republikah in avtonomnih pokrajinah. Zakonskih prcd= pisov o knjižničarstvu še belj pa predpisov o tisku se tiče tudi obvozno pošiljanje tiskov nekaterim knjižni= cam zaradi ohranitve tiskov in njihove dostopnosti za uporabo.
Knjižničarstvo pa je polog svojega posebnega družbenega interesa tudi ena izmed dejavnosti v okviru kulture, izobraževanja in znanosti, to jo na področju \ družbenega dela, kjer dolevni ljudje organizirano zago= tavlja^je svojih, potreb urejajo v samoupravnih. interes= nih skupnostih. Glede na to sc primerna metoda in oblika za urejanje in usklajevanje vprašanj širšega družbenega interesa in družbenoekonomskih odnosov na področju knjižničarstva družbeni dogovori, ki jih za zagotavljanje in uresničevanje toga interesa in odnosov na področju knjižničarstva sklepajo samoupravne inte= rosne skupnosti s področja kulture, izobraževanja in znanosti, družbenopolitične skupnosti, interesno sirup = nosti knjižnic in drugi zaintoresiranci kot na primer družbenopolitično orgonizacije, strokovne knjižničarske organizacije, v posebnih primerih tudi določene delovne orgcnizacije in njih združenja in druge organizacije. Družbeni degoveri bi megli urejati kratkoročne in dolgoročno razvojne programe knjižničarsko dejavnosti, sistem organiziranosti knjižničarsko službo, zago= t avl j an j o materialne o sne.'ve zanjo, sccicpclitične in kulturnopolitične normative v odnosih mod knjižničar^ stvom in družbo tor nadomestiti nekatere zakonske predpise kot na primor c ustanavljali ju in delovanju knjižnic ali pa o nacionalnih oziroma osrednjih republiških in polira j inskih knjižnicah; v primernem trenutku bi morda megli celo sam zakon o knjižničarski dejavnosti in knjižnicah nadomestiti z družbenim dogc= vcrom, ki bi bil izpeljan iz splošnega zakonskega predpisa c kulturnih dejavnostih.
Vso medsebojne odnose med knjižničarskimi do= lavsi in delovnimi organizacijami tor mod njimi in drugimi delavci in delovnimi prganizacijami bodo le-ti
uro j o.l i s s an cup ravnini sporazuni in n a njih. tonelječini pogodbeni. Pri ton bo sp ora sune vanj c potekalo na dveh. ravneh: znotraj knjižničarske dejavnosti sane ter ned nje= nini in drugini delovnimi organizacijami s področja drugih družbenih služb in gospodarstva.
Znotraj knjižničarske dejavnosti bodo,knjižnice s
j-- —	-	^
sanoupravnini sporazuni določale oblike, način, obseg in vsebino svojega nedsobojnoga sodelovanja in združo= vanjo ter ustanavljale interesne skupnosti knjižnic. V okviru pristojnosti teh skupnosti bodo s sanoupravnini sporazuni urejale poslovno odnose in skupna strokovna vprašanja kot na priner delitev in usklajevanje delov= nih področij in teritorialnih obnočij, izpeljavo orga= nizacijske strukturo knjižničarstva, opredelitev vrst knjižnic in njih strokovnega delovanja, strokovno delovne postopke in nemative za strokovno delo, ustanavljanje in delovanje skupnih tehničnih služb in servisov tor druga skupna organizacijska in strokovna vprašanja. Sanoupravni sporazuni ned člani interesne skupnosti bi nogli določati tudi načela za delitev dohodka in osebnih dohodkov v knjižničarskih delovnih organizacijah, kakor tudi nadomestiti nekatere predpise organov družbenopolitičnih skupnosti kot na priner o pogojih in postopku za verificiranje matičnih knjižnic ali o pogojih in postopku za pridobivanje knjižničarskih strokovnih kvalifikacij. Razumljivo je, da bi morali vsi sporazumi, ki zadevajo organiziranost in delo knjižni= čarske stroke in službe, temeljiti na strokovnih predpripravah republiške oziroma pokrajinske službe za pospeševanje knjižničarstva in na njenem soglasju.
S samoupravnimi sporazumi bodo delavci v knjižni= čarskih delovnih organizacijah urejali tudi združevanje
svojega dela z delom delavcev drugih, delovnih organi= zacij v skupni organizaciji združenega dela kot na primer v velikih delovnih organizacijah v gospodarstvu in družbenih službah ali na prodročju visokega šolstva.
Po poti samoupravnega sporazumevanja se bodo knjižnični delavci in njih dslovne organizacije vključevale v samoupravne interesne skupnosti, da bi skupaj z dru= gimi delavci in delovnimi ljudmi med drugim skrbeli tudi za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb vseh delovnih ljudi po storitvah knjižničarske dejavnosti. S samoupravnim sporazumevanjem v okviru samoupravnih interesnih skupnosti bodo verificirani azvojni programi in letni delovni načrti knjižničarstva in knjižnic kot sestavni del programiranja in načrto= vanje teh skupnosti. Isto velja za urejanje organiza= cijske strukture knjižničarske dejavnosti, za uveljavija= nje kulturnopolitičnih in strokovnih normativov pri funkcioniranju te dejavnosti in za njeno financiranje, ki bo neposredno urejeno s pogodbami med knjižnično delovno organizacijo in samoupravno interesno skupnostjo. Prav tako bodo potrebe, slu. ^ri in pogoji za uresničo = vanje posebnih želja posameznih delovnih organizacij po knjižničarskih strokovnih in organize. . jskih storitvah ali po medsebojnem povezovanju realizirane s samouprav= nimi sporazumi ali neposredno med knjižnicami in takšnimi delovnimi organizacijami ali mejd interesno skupnostjo knjižnic in temi delovnimi organizacijami oziroma knjihovimi združenji.
In kakšno je v sedanjem družbenem dogajanju mesto in vloga knjižničarske strokovno organizacije?
Knjižničarski delavci Jugoslavije so se mod seboj povezali v knjižničarsko strokovno organizacije, da bi
v njih in preko njih. obravnavali in razreševali stro= kovna in organizacijska vprašanja pri izvajanju nalog knjižničarstva kot samostojne stroke in znanstvene discipline in kot družbene službe. Potemtakem je osnovni vidik delovanje organizacije profesionalno strokovni. Knjižničarstvo pa je hkrati dejavnost, ki ^zadovoljuje osnovne in najgloblje izobrazbene, kulturne in razi= skovalne potrebe vseh izobrazbenih stopenj in starostnih slojev delovnih ljudi, pa mu je zato določen poseben družbeni pomen. Glede na takšen njegov družbeni položaj so knjižničarski delavci odgovorni javni družbeni delavci, dejavnost njihovih organizacij pa ima tudi
%
kulturne in politične razsežnosti. V Im j ižničarskih društvih združujejo torej knjižnični delavci svoje stro= kovno in kulturnopolitične interese za čim boljše lastno osposabljanje in za čimbolj kvalitetno opravljanje knjižničarske službe in njenega poslanstva. Pri tem je poleg sprotnega obravnavanja in uveljavljanja mesta in vloge knjižnic v tekočem kulturnem in družbenem doga= janju in njunem razvoju posebej pomembno zlasti sledo= njo sočasnemu svetovnemu razvoju knjižničarsko stroko, prenašanje tujih strokovnih dosežkov in izsledkov v domače kulturno in družbene pogoje, organiziranje in pospeševanje samostojnega strokovnega proučevanja in znanstvenega raziskovanja vprašanj knjižničarske teorije in prakse, skrb za redno in stalno strokovno osposabljanje članov in nad zahtevano strokovnostjo dela v knjižnicah, dajanje iniciativ za uvajanje novih, modernih in racionaliiejših delovnih postopkov in de = javnosti, koncipiranje razvojnih programov knjižni* čarstva kot javne družbene službe ter aktivno povezo= vanje med knjižničarskimi društvi v domovini in na tujem.
Na novih ustavnih normah in družbenih odnosih temelječa vloga in dejavnost Zveze društev bibliotekar= jev Jugoslavije more izhajati samo iz interesov vseh jugoslovanskih knjižničarskih delavcev in knjižničar® skih društev in mora biti vanje tudi usmerjena. Zato zveza te interese usklajuje in povezuje, organizirano , prispeva k skupnemu obravnavanju skupnih prganizacij® ' skih in strokovnih problemov in k iskanju, sprejemanju in uveljavljanju poenotenih odločitev, sociopolitičnih, kulturnopolitičnih in strokovnih normativov ter vpliva na koordiniranje dela med knjižničarskimi društvi doma in na njihovo enotno nastopanje pri sodelovanju s tujino. Posebej si zveza prizadeva za tovariške odnose
«
med vsemi knjižničnimi delavci v Jugoslaviji in za bratstvo in enotnost njenih narodov in narodnosti. Po® zitivni rezultati takšne usmeritve in delovanja zveze so prisotni v vsem njenem dolgoletnem obstoju in razvoju in so se ponovno pokazali prav v zadnjem času pri obravnavanju tako pomembnih vprašanj, kot je kon= ccpcija sodobnega razvoja knjižničarstva v Jugoslaviji in normativi za njegovo delovanje. Cilj delovanja zvezo je, da knjižničarstvo čim aktivneje prispeva k splošne= mu razvoju družbenega, gospodarskega, prosvetnega in kulturnega življenja v Jugoslaviji na temeljih znan= stvenega socializma in samoupravnih družbenih odnosov.
Poslanstvo knjižničarstva je, da z vsemi svojimi sredstvi in silami sooblikuje svobodnega, humanega in razgledanega napredno mislečega in odločujočega člo® veka. Na poglobljenih samoupravnih temeljih in odnosih urejena družba odpira takšnemu poslanstvu knjižni® čarstva nove in neslutene razsežnosti.
PRI NAHODITI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI LAHKO NAROČITE
ABECEDNI imenski katalog. Ljubljana 1967. Vez. 25 din.
BOHINEC, V.: Katalogizacija kartografskega gradiva. Ljubljana 1966. /Separat/ 2 din
LOGAR, J.: Uvod v bibliografijo, Ljubljana 1970.
Vez. 50 din.
•
OBJAVE Narodne in univerzitetne knjižnice št. 59/1960. Seznam publikacij prejetih kot nakup, zamena ali dar v II. tromesečju 1969. Ljubljana 1969. /Na zalogi so tudi starejši letniki./ Br. Brezplačno.
OBVESTILA republiške matične službe. /Bros. Brezplačno./
SEZNAM tujih periodik, ki jih prejemajo knjižnice v Sloveniji. Ljubljana 1962. Bros. 11 din.
SLOVENSKA bibliografija za leto 1959	/24 din/, I960
/32 din/, 1961 /32 din/, 1962	/32	din/,	1963
/32 din/, 1964 /32 din/, 1965	/36	din/,	1966	/44 din/,
1967 /44 din/, 1968 /80 din/.
VRANČIČ, R.: Uporaba knjižničnega gradiva in informa= cijska služba v knjižnicah. Ljubljana 1969. Bros.
15 din.
Izdaja: Narodna in univerzitetna knjižnica, 61001 Ljubljana, Turjaška 1, tel. 23-197-98 int. 008, p.p.259