V Ljubljani, dne 1. maja 1936, Cena posamezni številki Din 3'— Leto XVIII. m "NAŠ GLAS« Izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20"—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. »= Oglasi po ceniku.- NAS GLAS Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence Drug način borbe Iz zelo dobro urejevanega zagrebškega »Glasnika željezničkih činovnika« objavljamo v prevodu članek, v katerem obravnava pisec (R., Koprivnica) vprašanje sotrudnikov in vsebine navedenega strokovnega mesečnika, ki je nedavno sprožil to debato o načinu in smotrih strokovne borbe svoje organizacije. Naj govori članek sam: »Imeti moremo tudi dvesto sodelavcev kar bi pomenilo 20% članstva, kar ne bi bilo niti nemogoče. Obravnavati se more katerakoli še tako važna zadeva in vselej se bo za to našlo zadosti strokovnjakov in se bodo na papirju dosegli najidealnejši zaključki. To pa samo teoretsko — rezultat bo ostal zmeraj isti: mlačva prazne slame ali še bolje, da se izrazim: glas vpijočega v puščavi. Zdi se, da se to dejstvo v doglednem času ne bo niti spremenilo. Tistega, ki je pa poklican, da ga spremeni, se je bati, da ga ne bi spremenil spet »na svoj način«. Če je to sploh še mogoče, toda danes so možne tudi nemožnosti. Poslušajte, če vas zanima. Vemo, da smo uradniki slabo 'plačani, toda to nikogar ne moti, da se z nami ne bi vršili eksperimenti do onemoglosti. Vemo, kako se pospešuje populacija v Italiji, Nemčiji, na Francoskem in v drugih državah, prav tako pa tudi vemo, kako je glede tega pri nas. Italijani, ki jih je trikrat toliko kakor nas na le malo večjem ozemlju in ki se duše od preobljude-nosti in ki so zaradi reševanja tega vprašanja zagazili v nevarno in dosti predrago afriško vojno, skrbno varujejo družine z velikim številom elanov. Taki družinski očetje laže pridejo na boljša in odličnejša mesta, pa tudi družinska doklada jo zanje dvakrat tolikšna, kakor je bila pri nas (ki je pa pri nas zdaj spet nižja). Nemci, ki se prav tako duše zaradi preobljudenosti in ki so edina velika evropska sila brez kolonij, podpirajo populacijo v slehernem pogledu. Dovolj je, če navedemo, da dobivajo mladi poročenci ob poroki od države po 1000 mark (17.700 Din, kaj pa to pomeni bi bilo odveč navajati) brezobrestnega posojila na večletno odplačilo, družinska doklada je pa malone trikrat večja od naše. Francozi, ki sicer niso pregosto naseljeni, pa so vendar pravilno razumeli, da je bodočnost posameznih narodov odvisna od viška rojstev nad smrtnimi primeri, podpirajo populacijo z vsemi sredstvi, •ned katerimi je družinska doklada po- glavitna: za prvega otroka znaša po 604 Din (preračunano iz frankov po podatkih univ. prof. medicine v Beogradu, g. dr. Kostiča), za drugega otroka 1208, za tretjega 1612 Din na mesec. Na Angleškem je življenjski standard delavcev boljši kakor naše »elite« uradništva. Drugih manjših narodov nočem navajati, ker bolj ali manj, kakor v vsem drugem, tudi v tem posnemajo velike. Kako pa je pri nas? Malo prej sem dejal, da so pri nas nemožnosti možne. Od leta 1918. pa do danes torej v polnih 17 letih, je prirast prebivalstva tak, da plrej vzbuja skfb kot zadovoljstvo. Če dodamo k temu, da se uvaja »sistem enega otroka« na žalost že na kmetih in ne le v mestih, potem je kalkulacija zelo malo pomirljiva. Toda kaj se dogaja? Zdi se (vsaj zadnji dve znižanji plač tako govorita), da se pospešuje konkubinat, pri zakoncih, kjer oba služita, se pospešuje ločitev zakona, z eno besedo povedano': pospešuje se depopulacija. Če govorimo resnico, se uradnik dandanes ne sme ženiti, kajti kako naj živi z 900 pa bodisi 1200 Din na mesec ob draginji stanovanj, življenjskih potrebščin, sam in z ženo, a kako naj le misli na otroka! Perspektiva za prihodnost se očrtuje v še slabši prizmi. Ako taki ljudje prekoračijo trideseto leto, se več ne ženijo, ali zelo poredkoma, ker nimajo več idealov. »Izživeli« so se in tako jim je bolje, kajti čemu bi zdaj — pravijo — na starost iz enega siromaka delali dva. Daleč bi me zavedlo, če bi hotel to stvar podrobneje obravnavati, toda naj irečem še tole: zadnje znižanje plač ni prav nikomur prav nič koristilo. Nasprotno, na vse strani je povzročilo škodo: med drž. uslužbenci paniko, ki se je prenesla tudi na druge sloje, ker ti niso mogli, nekateri pa se od strahu niso upali kupovati, drugi pa prodajati in tako je prenehal obtok denarja ki se je od zapore bank v letu 1931. komaj malo oživel. Toda komu naj bi to pripovedovali? Vendar bi si mi mogli pomagati, če bi le hoteli. Ta čas, če bomo hoteli ali ne, bo sila razmer privedla. Kdaj? Mislim da kmalu. Ali se bomo organizirali, pa potem sodelovali z drugimi in tako nekaj predstavljali — ali pa bomo tako naprej životarili. Samo ta dilema obstoji in nobena druga. Z jadikovanjem se ne doseže nič. Mana ne pada več z neba — vsaj za nas ne.« Ustavitev izterjanja preplačil zadnjič smo na kratko opozo-s' 'inna Zc'(> va^en predpis IV. odst. i noveŠa ^n- zakona. Po tem se ° , ; aPrila 1936. dalje ustavlja vsako pokojninskih (in invalid-skih) prejemkov, ki so bili brez opravičenosti, pa tudi brez krivde prejemnikov in drž. uslužbencev izplačani do '■ aprila 1935. , , ^ako je treba pravilno izvajati to r° 0c°p, pojasnjuje sledeče navodilo 0 54 s 23 >» ,, 46 „ 24 ,, 33 „ 25 >> >> 45 „ 26 ,, 38 „ 27 »» J J 36 z 28 ,, yy 40 „ 29 ,, 14 s 30 4 prof., z več ka- kor 30 »» 10 profesorjev. Po noveli bi napredovalo 142 profesorjev v III./2 polož. skupino. Tisti s 26 in 27 leti imajo gotovo že vsi drugi periodski povišek torej s položajno doklado vred mesečno kosmatih 4070 dinarjev. V III./2 bi znašali ti prejemki 4720 Din. Osebna doklada pa znaša v IV./l 340 Din, v III./2 220 Din za Naš list je že ponovno obravnaval vprašanje o naknadnem predpisovanju in odtegovanju prispevkov za uradniški pokojninski sklad. Po nalogu finančnega ministrstva so se na zahtevo Državne hipotekarne banke pričeli lani predpisovati prispevki za ta sklad drž. upokojencem tudi od tistih prejemkov, katere so še kot aktivni uslužbenci neposredno pred upokojitvijo prejemali, ki jim pa zaradi raznih zakonskih odločb niso bili vpoštevani pri odmeri osebne pokojnine. Proti temu ravnanju, ki je bilo ravno nasprotno predpisom uradniškega zakona, so se številni upokojenci pritožili na finančno ministrstvo, proti negativnim odločbam le-tega so pa vložili tožbe na državni svet. Ta je v vseh primerih (kolikor mi 'jih je znano) tožnikom ugodil in razveljavil ministrske odločbe. V naslednjem navajam utemeljevanje ene teh razsodb, ki so si v ostalem sicer popolnoma enake. Državni svet je utemeljil svojo razsodbo tako-le: »Po 3. odst. § 136. ur. zak. so pri upokojencih podlaga za vlaganje v uradniški pokojninski sklad njihovi zadnji aktivni prejemki, po katerih jim je odmerjena pokojnina. Tožitelju je bila kot podlaga za odmero pokojnine vzeta samo polo- I. drag. razred oz. 100 Din za II. drag. razred. Od teh 74 profesorjev bi pridobil vsak na mesec efektivnih 550 dinarjev, vsi skupaj torej 40.700 dinarjev. Ostali imajo že.tretji periodski povišek, torej po 4320 Din mesečno, pridobil bi potem vsak po 300 Din na mesec, ali vsi skupaj 20.400 Din. Na leto bi znašal finančni efekt 733.200 dinarjev. Obremenitev proračuna bi bila tedaj tako malenkostna, da ne more biti razlog, da bi se finančni minister, temu protivil. Pač pa bi bil moralni efekt neprimerno večji in bi spodbudno vplival na mlajše in starejše profesorje. Zato se nadejamo, da bo novela v doglednem času definitivno stilizirana, posebno, ker vsebuje še mnogo drugih načel upravnega in tehničnega značaja, ki bodo služila napredku naše srednje šole. drp. žajna in osnovna plača in redna letna stanarina, ne pa tudi 15% povišek najvišje stopnje osnovne plače. Ker je bila torej tožitelju za odmero osebne pokojnine vpoštevana samo položajna in osnovna plača in redna letna stanarina, se mu po 3. odst. § 136., u. z. kot podlaga za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad mora vzeti samo položajna in osnovna plača in redna stanarina, ne pa tudi 15% povišek najvišje stopnje osnovne plače, ker so od zadnjih tožiteljevih aktivnih prejemkov samo navedeni služili kot podlaga za določitev količine osebne pokojnine. Zato je izpodbijano odločbo kot nasprotno zakonu treba razveljaviti.« Tak je bil torej pravni in dejanski položaj do 1. aprila 1936. Na podlagi takih razsodb državnega sveta je finančno ministrstvo vsem pritožnikom izdalo nove odločbe v smislu razsodb in jim že pobrane prispevke vrnilo. V § 103., lit. b), fin. zakona za leto 1936./37. se pa nahaja naslednja važna določba, o kateri je pisalo naše glasilo že v zadnji številki: »§ 136., odst. 3., u. z. in § 143., odstavek 2., zak. o drž. prom. osebju se spremenita in se glasita: Pri upokojencih so podlaga za vplačevanje njihovi zadnji aktivni prejemki, od katerih so vplačevali v urad- niški pokojninski sklad na dan upokojitve.« Od 1. aprila 1936 dalje je torej dosedanja nepravilna in nezakonita praksa postala zakonita in je od navedenega dne dalje treba vsem upokojencem — kolikor se to doslej še ni zgodilo — predpisati plačevanje prispevkov za uradniški pokojninski sklad tudi od tistih njihovih zadnjih aktivnih prejemkov, od katerih se jim pokojnina sicer ni odmerila, pa so jih do upokojitve prejemali. O tem za dobo od 1. aprila 1936 dalje torej ni nobenega dvoma več. Prav tako je pa jasno, da je bilo uvodoma opisano ravnanje upravnih obla-stev do 31. marca 1936 nasprotno pozitivnim predpisom tedaj veljavnega § 136 u. z. in torej nezakonito. Iz tega sledi, da so se taki prispevki od 1. aprila 1931 do 31. marca 1936 pobrali in predpisali brez zakonske utemeljenosti. Zato ni dvoma, da imajo upokojenci pravico zahtevati, da se jim pobrani prispevki za to dobo vrnejo, kolikor so bili predpisani preti tedanjim določilom uradniškega zakona. Da je to stališče pravilno, dokazuje že dejstvo samo, da je bilo treba v finančnem zakonu predpis 3. odst. § 136. u. z. sploh spremeniti. S tem je zakonodajalec tihoma priznal, da je bila dosedanja praksa nezakonita in Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru je imelo 29. marca v dvorani ondotnega Narodnega doma redni občni zbor, ki se ga je udeležilo okoli 200 upokojencev iz mesta in okolice. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik, dvorni svetnik v. p., gospod dr. Josip Kronvogel, ki je uvodoma toplo pozdravil vse navzoče, posebej pa še narodnega poslanca gospoda dr. Jančiča in zaupnike: gg. Kranjca in Žalerja iz Celja, Zelenka iz Ptuja, Ovčarja iz Slovenjgradca, Kocjanca iz Šoštanja, Bevca iz Slov. Bistrice, Pogorevca iz Poljčan, in Burgerja iz Ljubljane (Stairi trg 28/1). Sledilo je predsedniško poročilo, ki ga je podal I. podpredsednik višji poštni svetnik g. Matej Verbnjak. Mariborsko društvo se je posebno borilo da je bilo treba izrečne zakonske ureditve in spremembe veljavnega zakona, da se legalizira vsaj za bodoče dotedanje stanje. — Nasprotujoče mnenje, ki je bilo pred kratkim v nekem časopisu objavljeno, je zmotno in neutemeljeno. Prepričani smo, da bo državni svet tudi za naprej vztrajal na svojem stališču in branil zakonitost nasproti nepravilnemu razlaganju Državne hipotekarne banke, ki je hotela od upokojencev dobiti višje prispevke. Dostaviti je pa treba zaradi popolnosti ugotovitev, da ima navedena določba finančnega zakona, ki pomeni za vse sedanje in bodoče upokojence močno gmotno obremenitev, tudi svojo dobro plat. S tem, da se predpiše prispevek za uradniški pokojninski sklad od višjih prejemkov, čeprav upokojenec od njih ne prejema ustreznega odstotka pokojnine, se bo svojčas seveda sorazmerno zvišal tudi znesek rodbinske pokojnine, ker se ta določi po vplačilih umrlega upokojenca — vpla-čevalca, ki bodo po novi spremembi v mnogih primerih seveda višja. S tega stališča je torej ta določba za preostale svojce upokojenca ugodnejša, ker bodo prejemali za toliko višjo rodbinsko pokojnino. Po zatrjevanju Državne hipotekarne banke je bil to tudi poglavitni razlog za opisano dosedanjo prakso. za izenačenje prejemkov staroupoko-jencev, za razširitev voznih olajšav na železnicah in parobrodih, za odpravo kuluka, za redno izplačevanje pokojnin itd. Pozitiven uspeh društvenega prizadevanja je bil zaradi hude krize žal le malenkosten. Kot skromno izboljšanje je omeniti malo povišanje prejemkov staroupokojencev z lanskim L oktobrom. Društvo pa ni delovalo samo v zadevah, ki se tičejo vseh upokojencev, temveč je redno zastopalo tudi interese posameznih upokojeniških panog, ter zadevne spomenice (n. pr. glede zvišanja prejemkov oficirjev in vojaških uradnikov, glede izplačila pavšala za obleko 44 finančnim preglednikom, radi degradacije ustaroupokojenih učiteljic ženskih ročnih del v zvaničniško skupino itd.) predlagalo na merodajna mesta. Iv. R.: Še uradniški pokojninski sklad Pobiranje naknadnih prispevkov Mariborski upokojenci zborujejo Anatole France: Mravi in običaji Opazke na robu Plutarha. Tisti dan sem kosil pri N., bivšem ministru za nauk in lepe umetnosti, ki ima dom, kamor zahaja blesteča družba slikarjev, kiparjev, slovstvenikov, učenjakov, politikov in svetskih ljudi. Srečal sem tam slikarja Jarrasa, kiparja Lataillea, slavnega igralca N,, poslanca B. in dva ali'tri člane Instituta, ljudi, zelo različne po duhu in nraveh, ki so si pa podobni vsi po tistem pomirjenem izrazu, katerega imajo ljudje, navajeni na slavo. Po večini so se morali vsi hraniti po zdravniških predpisih in slatinske steklenice so pokrivale mizo. Vsakdo je pripovedoval o kakih boleznih želodca, jeter ali ledvic. Vsi so se zanimali za zdravstveno stanje slehernega in ga primerjali s svojim. Načenjali so prav vse predmete: __gledališče, slovstvo, politiko, umetnost, poslovne zadeve, družabne škandale, dnevne novice, toda vse tako po ovinkih in lahkotno. Ti ljudje so se bili z leti navzeli zelo blagih običajev. Čas jih je bil izgladil po površini. Vešče uporabljanje misli in prav tako nebrižnost vsakogar za sleherno misel, ki je bila tuja njegovim, jim je dajala ljubezniv videz strpnosti. Toda brž si spoznal, da so bili v bistvu različnih mnenj o vseh važnih vprašanjih, o verstvu, državi, družbi, umetnosti, da ni bilo med njimi nobenih drugih duhovnih vezi, kakor previdnost in nebrižnost. Če so se slučajno znašli enkrat, da so istega mnenja, je bilo to glede kakega vsakdanjega, preprostega vprašanja, katerega zaradi pomanjkanja pozornosti, bistroumnosti ali poguma niso nikdar preiskavah. Opazil sem tudi to, da so, če so pri kom, ki jim je ugovarjal, bo diši v najabstraktnejši teoriji ali v najteže izvedljivi utopiji, odkrili grožnjo njihovemu pokoju ali njihovim koristim, takoj odvrgli vso svojo običajno dobrohotnost in postajali krvoločni. Tako je rfccimo Jarras, ki je imel naročnike med plemenitaši, od groze prebledeval ih ga je od jeze oblivala rdečica, zgolj ob besedah socializem in kolektivizem. Če to odštejemo, je bila pa to najbolj preprosta dušica na svetu. Za mizo mi je bil za soseda pri kosilu starec, ki je bil slovel zaradi svojega zna- nja in uglajenega obnašanja, orientalist An-tonin Furnes, član Akademije starih napisov. Potem ko me je nekaj trenutkov ogledoval s porogljivo resnobo, mi je prišepnil na uho: »Delajte tako kakor jaz: sledite mojemu vzgledu! Poglejte, potrudil se bom, da ubijem jajce na debelem koncu.« »Zakaj?« »Da boste poštenjak. Mnogo sem potoval v življenju. Živel sem na vseh koncih cveta. Opazil sem, da je poštenost v tem, če se ravnaš po običajih. Iz tega sem sklepal, da velja človek, ki se ravna po njih v najmanjših stvareh, za dovršenega poštenjaka. Zato vam svetujem, gospod Noziere, ubijte svoje jajce na debelem koncu.« »Hvaležen sem vam za tako dober nasvet«, sem odgovoril. »Vidite, da sem pripravljen ubogati vas. Kakor vi, verjamem tudi jaz, da se z vljudnostjo in ravnaje se po običajih, zares najlaže pretolčeš na tem in na onem svetu, če je tam tudi kakšen. Toda oprostite mi, jaz sem močno raztresen človek.« »Če je tako,« mi je dejal stari orientalist, »nikar ne zahajajte k mogočnikom tega sveta in glejte, da ne boste nikoli potrebovali nič od nikogar.« . Čim dalj je trajalo kosilo, zmerom bolj živ in bolj zmeden je postajal pogovor in nič pomembnega nisem razbral iz njega. Toda po obedu mi je g. Antoniu Furnes, medtem ko je pil kavo, pripovedoval tole zanimivo zgodbo, ki vam jo obnavljam z njegovimi lastnimi besedami: »Ko sem bil pred tridesetimi leti v Parizu, me je obiskal neki Arabec, katerega sem bil leto prej spoznal v Maskatu, kamor me je poslala vlada s posebnim nalogom. Bil je zelo lep človek in književno izobražen. Imel je dokaj živ razum, toda popolnoma zaprt za vse, kar hi bilo duh njegovega plemena. Na vgem Vzhodu so Armenci edini, ki so sposobni razumeti evropske ideje. Turki nimajo te sposobnosti, Arabci še manj. Tale, ki me je bil sijajno .sprejel na svojem domu v Maskatu, je bil najolika-nejši in najobzirnejši, najslovesneiši človek. ki ga je mogoče najti. Povedal sem vam že, da je bil izobraženec. Zanimal se je zlasti za zgodovino. Mislim, da je bil najbolje vzgojen duh v Maskatu. Imel je skoro toliko modrosti, kakor naš Froissart. Rad ga primerjam Froissartu, ker je današnji Arabec po svojem deškem viteštvu precej podoben našim plemenitim gospodom iz XIV. veka. Ime mu je bilo Džeber ben Hamsa. Z dovršeno vljudnostjo mi je razložil, kaj pričakuje od mene. Prišel je v Evropo, da prouči nravi zapadnjakov in je pričel na Francoskem, zakaj ta narod ga je zanimal močneje od vseh drugih, ker je bil dokazal z neprimerljivim bleskom svojo mogočnost in pravičnost v Orientu. Nato je nameraval obiskati Angleško in Nemčijo. Želel je videti najboljšo družbo in prišel me je prosit, naj ga blagovolim predstaviti v vseh pariških salonih, kjer se zbira največ odličnega sveta. Zelo rad sem mu to obljubil. Tedaj je bila v Parizu očarljiva družba. Še danes mi spomin, da sem tam tudi jaz občeval, sladi življenje. Ne morete si predstavljati, kaj je v ti oddaljeni dobi pomenila umetnost razgovora. Res je, da Džeber ben Hamsa nikakor ni mogel biti deležen te naslade, ko je poslušal g. Gui-zota ali gospoda de Remusata, gospo X in gospo Y. Dobro je razumel angleščino. To je jezik, ki je precej razširjen med Arabci v Omanu, odkar so se Angleži zasidrali v Adenu. Toda znal ni niti dvajset besed po francosko. Tako sem pazil, da sem ga vodil večinoma po plesih in na koncerte. Mnogo so plesali takrat in videti je bilo veliko število občudovanja vrednih lepotic. Vodil sem ga na najbolj blesteče plese tistega leta, h gospe X, gospe Y, gospe Z. Lepota njegovih potez, resnobnost zadržanja, očarljiva kretnja, s katero se je dotaknil z roko glave in ustnic v znamenje vdanosti, slikovita govorica, s katero je v svojem jeziku izražal globoko hvaležnost in katero sem po najboljših močeh prevajal hišni gospodinji, skratka vse njegove navade, tuje in lepe, so vzbujale radovednost, zanimanje, neke vrste spoštovanje in naklonjenost. Dosegel sem, da so ga povabili na dvorni ples v Tuilerije. Predstavili so ga cesarju in cesarici. Ničemur se ni čudil. Nikdar ni pokazal presenečenja. Po šestih tednih slavnosti nas je zapustil, da obišče še ostalo Evropo. Nič več nisem mislil hanj, ko sem pet ali šest let kasneje prejel poročilo o njegovem potovanju, katerega si mi je dovolil poslati iz Maskata. Knjiga, natisnjena z arabskimi črkami, je prišla iz tiskarne Wil- son and Son, tiskarjev v Adenu. Zelo površno sem listal po nji, misleč, da v nji ne najdem nič bistvenega. Vendar mi je neko poglavje vzbudilo zanimanje. Naslovljeno je bilo: »O plesih in plesanju.« Prebral sem ga in našel v njem precej čuden odstavek, čigar smisel vam lahko natančno povem. Džeber ben Hamsa je tam dejal: »Zapadnjaki, zlasti Franki imajo navado, da prirejajo tako imenovane plese. Poslušajte, v čem je ta navada. Potem ko so svoje žene in hčere nališpali, da vzbujajo poželjenje kolikor le mogoče, s tem da so jim razgalili roke in ramena, odišavili lase in obleko, jih po polti pokrili z drobnim prahom, jih obložili s cvetjem in dragulji in jih naučili, da se smehljajo brez potrebe, gredo z njimi v velike in vroče dvorane, razsvetljene ,s 'svečami, številnimi kakor zvezde in opremljenimi z gostimi preprogami, globokimi naslonjači in mehkimi blazinami. Tam pijejo žgane pijače, se veselo razgovarjajo in se z ženskami predajajo naglim plesom, pri katerih sem bil večkrat navzoč. Nato, ko pride pravi trenutek, zadoste svojemu poltenemu poželjenju z veliko divjostjo, bodisi potem, ko pogase luči, bodisi da si pripravijo preproge na način, primeren njihovim naklepom. In vsakdo si izbere tisto, ki jo najbolj ceni ali ki so mu jo namenili. Trdim, da je tako. Ne da bi bil to videl sam na lastne oči. ker me je vodnik vselej odvedel iz dvoran pred orgijami, temveč ker bi bilo bedasto in nasprotno sleherni možnosti, da bi stvari, pripravljene, kakor sem prej povedal, mogle drugače končati.« Ta misel Džeberja, ben Hamse se mi je zdela precej zanimiva. Sporočil sem jo ženi enega tovarišev na Institutu, lepi gospe N. Ker se mi je zdelo, da se zbog tega ne razburja preveč, sem tiščal vanjo, naj mi odgovori in sem mislil, da jo bom spravil v zadrego, ko sem ji dejal: »Torej, gospa, zakaj, kakor opaža moj Arabec, parfumirate svoja gola ramena, zakaj se obkladate z zlatnino in dragulji in zakaj plešete?« 1 Pogledala me je pomilovalno: »Ceniu? Ker imam dvoje hčera, godnih za možitev.« Sicer pa je mariborsko društvo prav pred kratkim sporazumno z vodilnim društvom v Zagrebu izpopolnilo več spomenic glede: staroupokojencev, rednega izplačevanja pokojnin, odprave kuluka itd., ter so bile te predelane spomenice predložene merodajnim činiteljem. V splošni revščini upokojencev se zdi edino tolažilna izjava finančnega ministra dr. betice v senatu dne 23. marca t. 1-, kjer pravi med drugim: »Prejemki državnih uslužbencev so potisnjeni na minimum, v katerega ni več dovoljen noben poseg. Na minimum, ki ga bo treba popraviti s povišanjem, ko bodo to dovoljevale gospodarske in proračunske razmere v naši državi. Prav tako bo treba ublažiti sedanji obseg določb, ki jemljejo doklade in ovirajo zaposlitev upokojencev, tudi takih, ki morajo delati, da bi lahko krili svoje življenjske potrebščine, česar iz svojih pokojninskih prejemkov ne morejo storiti.« Končno je podpredsednik omenil, da bo mariborsko društvo upokojencev še v naprej sicer samostojno, vendar zmeraj sporazumno z drugimi bratskimi društvi delovalo za izboljšanje položaja državnih in samoupravnih upokojencev. Iz tajniškega poročila nadučitelja g. Antona Ogorelca pa je razvidno živahno organizatorično in socialno delo društva v minuli poslovni dobi. Glasom tega poročila živi v Mariboru okroglo 3600 upokojencev, od katerih je 1108 organiziranih. Celje ima 658 in 88, Ptuj 457 in 85, Slov. Bistrica 120 in 67, Ljutomer 114 in 48, Slovenjgradec Pa 236 upokojencev, od katerih je v Mariboru 66 včlanjenih. Iz raznih krajev Slovenije je 92 članov. Med letom je pristopilo 384, izstopilo 43 članov, umrlo 46, stanje konec leta 1339, današnje pa 1555 članov. Posmrtninski sklad je bil ustanovljen 1. maja 1935 in šteje zdaj že 518 elanov. Izplačalo se je 21 posmrtnin. Podpore je društvo razdelilo bednej-šim članom o veliki noči in o božiču ter za to porabilo 5941 Din. Tudi je Priredilo lepo uspelo božičnico, na ka- teri je obdarovalo 22 najpotrebnejših upokojencev. Ker sta to božično akcijo radodarno podprli Nabavljalna zadruga in Kreditna zadruga drž. uslužbencev in nekateri imovitejši člani, katerim se tukaj društvo javno zahvaljuje, ni bilo pri ti prireditvi nobenih stroškov, temveč še mal prebitek za društvo, kar se imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu agilnemu blagajniku, g. Koudelki. Blagajniške račune sta pregledala višji davčni kontrolor g. Masten in orožniški stražmojster g. Princi in jih našla popolnoma v redu. Razrešnica blagajniku in odboru je bila soglasno z zahvalo sprejeta. Pri debati se je oglasil šolski upravitelj g. Čonč, ki je grajal, da so se upokojencem lani v oktobru znatno : znižale doklade, dočim so se poslancem in senatorjem dnevnice celo zvišale. — Navzoči društveni član, narodni poslanec, je to netočno trditev pojasnil, hkrati pa obljubil, da se bo vedno zavzemal za upravičene težnje upokojencev, kakor je to že doslej večkrat storil, posebno pri raznih predlogih in amandmanih. Sledile so volitve. Na predlog učitelja g. Loparnika so bili z vzklikom izvoljeni večinoma dosedanji funkcijo-narji. Imena izvoljenih smo objavili že zadnjič. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več govornikov, med njimi profesor gosp. dr. Žmavc, ki je člane v ognjevitih besedah spodbujal, naj v lastnem interesu pristopijo k društvu, posebno pa k posmrtninskem skladu, ki nudi potomcem umrlih v tej hudi stiski lepo pomoč. Po izčrpanem dnevnem redu se je predsednik g. dr. Kronvogel zahvalil v imenu izvoljenih funkcijonarjev za ponovno zaupanje, poslancu dr. Jančiču pa za navedena izvajanja. Nato je zaključil tri ure trajajoči III. občni zbor Društva drž. in samoupravnih upokojencev v Mariboru. Društveno delovanje je lep primer tovariške vzajemnosti, medsebojne pomoči in socialnega čuta. Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru Računski pregled za 1.1935. Prejemki 1. Saldo iz leta 1934 2. Na članarini 3. Na obrestih 4. Na darilih . . 5. Za prijave . . Din 6.848,60 14.418,75 366,79 335,— 2.082,— Skupaj Din 24.051,14 Aktiva: 1. Gotovina v ročni blaga. i' ^ . poštni hranilnici ■ ri tajništvu za znam jluSosl- Posojilnici P- V Kredit, zadrugi drž. i 6. Vrednost inventarja 7. Zaloga prijav in dni tiskovin .... 289,25 215.38 100,— 480,— 8.590,75 4.111,— 1.015,— Čisto premoženje Din 14.801,38 Izdatki: 1. Za papir, ovitke, tiskovine in razne druge pis. potreb- ščine ......................Din 1.363,— 2. Za tiskovine in druge stroške p. hraniln..................... 887,51 3. Za znamke in koleke „ 1.240,25 4. Provizija pobiračem in zaupnikom ........................ 1-454,— 5. Za seznam upokojencev „ 705,— 6. Na potnih stroških . . „ 467,— 7. Prispevek v Zagreb . . „ 150,— 8. Na podporah . . . , „ 5.941,— ^9. Za prijave ............... 857,— i? ga povečanje inventarja „ 811,— H- Prispevek za kraljev spomenik .............................. 500,_ 12. Saldoprenos na leto 1936.' 9.675,38 Skupaj Din 24.051,14 Vestnik Posnemajte! Zaradi občutnega znižal Pmjernkov so v zadnjih mesecih posame: naročniki naš list odpovedali. Med nji Je zlasti več upokojencev, med temi ti eKaj, ki imajo razmeroma še precejšr - °nodke, nekateri celo za spoznanje z sane (staroupokojenci). Pa tudi razni i 'vni uslužbenci so odpovedali ali vrr ,st 2 utemeljitvijo, da zaradi znižanj zmorejo več naročnine, ki znaša na mes .fhn. So pa med naročniki tudi red t^k?]6’ ki se zavedajo, da je prav v t easih neodvisno skupno stanovs g asilo Potrebnejše kot kdaj prej. Med te so posamezni, ki prejemajo naravnost n zerne pokojnine. Tako smo prejeli od r 'ega starega zvestega naročnika dopisnic s 'ater° sporoča, da bo v obrokih pora np zaostanek na naročnini, ki je dosl mogel redno kriti. Piše nam: »Dosed , .° ni ^'1° mogoče, ker se mi je zniža pkca za 270 Din na mesec, nas je pa p višji davč Ptavitelj v pok., ki živi sedaj pri svoji Grazu, Heinrichstrasse 19/11. omoženi sestri, soprogi uradnega svetnika, šestdesetletnico. Jubilant je služil ves čas na bivšem Kranjskem in sicer pri davčnih uradih v Kočevju, Črnomlju, nato spet v Kočevju, pri davčnem referatu v Litiji, pri davčnem uradu v Škofji Loki, Kranju, pri pristojbin-skem uradu v Ljubljani in naposled 8 let pn davčnem uradu za ljubljansko okolico. Bil je izredno marljiv, natančen, zanesljiv in vesten uradnik, zvest tovariš in zaveden stanovski delavec. Gosp. Ketteju, dolgoletnemu našemu naročniku, želimo k šestdesetletnici vse najboljše! Bog ga ohrani še mnogo let! Ljubljanski upokojenci — pozor! V pe-deljo, dne 3. maja bo občni zbor ljubljanskega Društva državnih upokojencev dravske banovine. Zborovanje bo v Delavski zbornici in se prične ob 9. uri zjutraj. Opozarjamo vse člane na to važno zborovanje, katerega naj se polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu je razen poročil o delovanju društva v minulem letu tudi važna točka: volitev novega odbora. Zato vsi na zbor! Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine je preselilo svojo pisarno iz Križevniške ulice v Knafljevo ulico št. 9, v palačo Hranilnice dravske banovine. Vhod iz vestibula preko dvorišča. Uradne ure so vsak delavnik po- poldne od 3. do 6. ure. Telefonska številka 35-26. Pobiranje kuluka. Gradbeni jninister je odločil, da se bo odkupnina za osebno delo vsem državnim uslužbencem in upokojencem odslej odtegovala v dveh enakih obrokih in sicer v mesecu aprilu in septembru vsakega leta. Ker je kuluk za letos že pobran, se prične z novim pobiranjem prihodnje leto. — Doslej se je kuluk pobiral vsako leto od februarskih prejemkov, ker je februar najkrajši mesec in se je smatralo, da aktivni in upokojeni uslužbenci zato v tem mesecu najlaže pogreše zneske, ki se jim pobirajo kot odškodnina za osebno delo. Prošnja Društvu banovinskih uslužbencev v 'Ljubljani. Prejeli smo iz Maribora ta-le dopis: Že pred več meseci smo čitali v raznih časopisih, da je končno tudi nam banovinskim uslužbencem odobrena polovična Vožnja. Dasi je od tega časa poteklo že več mesecev, vendar se do sedaj na uresničenju tega ni nič storilo. Bliža se čas dopustov, marsikdo bi rad tudi opravil kako nujno pot v Ljubljano k centrali, itd., a vse to moramo odložiti na boljše čase . .. Prosimo tedaj društvo, da nam na tem mestu odgovori, kaj je v tem oziru ukrenilo v našo korist. — Mariborski banov, uslužb. Iz tovariškega tiska. Iz končne označbe izdajatelja in tiskarne dvojne 6./7. številke zagrebškega »Penzionera« je razvidno, da . je list dobil novega urednika, namreč g. I Lovra Kalašiča, upokojenega nadzornika fin. kontrole. Iz uredniškega dela lista samega sicer ta sprememba ni razvidna, niti razlog. Doslej je bil odgovorni urednik tega lista g. Dr. J. Dujmušič. Pri železnici ni služb.. Železniško ministrstvo je pred kratkim uradno razglasilo, da so v železniški stroki zasedena vsa pripravniška mesta, tako da je vsako vlaganje prošenj za sprejem v službo pri železnici brezuspešno. Nezaposlenost med učitelji. Do. 1. aprila je bilo v naši banovini približno 200 mladih učiteljskih abiturientov nameščenih v breme bednostnega sklada. Prejemali so nizke mesečne nagrade od 400 do 600 Din. Ker je bil bednostni sklad s koncem minulega proračunskega leta izčrpan, je bilo poleg mnogih drugih inteligentov odpuščenih tudi 183 mladih učiteljev in učiteljic. V vsi državi je iz prejšnjih let približno 1450 'učiteljskih absolventov, ki so brez posla, v dravski banovini jih je 86 in 440 abiturientk. Će prištejemo še ,19 bivših učiteljev, ki prosijo za reaktiviranje, je v naši banovini vsega skupaj 545 učiteljev brezposelnih. K temu je prišteti še teh 183, ki so bili pravkar odpuščeni. Letos pa bo dovršilo učiteljišči v Ljubljani in Mariboru vsaj 150 kandidatov, tako da bo konec šolskega leta, tudi če računamo da jih bo kakih 50 nastavljenih, ostalo še zmeraj nad 600 nezaposlenih. Pogledi učiteljskega naraščaja v bodočnost so torej temni. Iz organizacij Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vabi na XVI. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 3. maja 1936 ob pol. 13. uri v justični palači, soba št. 28 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo odbora in preglednikov. 2. Določitev prispevkov članstva. 3. Določitev podpor, nagrad itd. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Upoštevale se bodo vse točke § 10 društvenih pravil. Člani, ki se ne morejo osebno udeležiti občnega zbora, naj pošljejo pooblastila ter eventualne predloge zaupniku svojega okrožja ali pa kakemu ljubljanskemu tovarišu. Vožnja se povrne le zaupnikom na sedežu okrožnih sodišč. K obilni udeležbi vabi odbor. Zborovanje sodnikov. Ljubljanska sekcija Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 3. maja v Novem mestu. Zbo-rpvanje bo ob 10. uri dopoldne v poslopju D&ožnega sodišča. Občni zbor Jugosiov. profesorskega društva, sekcija Ljubljana, bo 10. maja ob 10. uri .v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Zemljiškoknjižno uredništvo. V nedeljo, dne 3. maja ima svoj redni letni občni I zbor Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov | kraljevine Jugoslavije, sekcija v Ljubljani. Zborovanje bo v dvorani št. 79 v ljubljanski justični palači ob 9. uri dopoldne. Učiteljske zaupnice. Izvršni odbor Jugosiov. učiteljskega udruženja v Beogradu je prejel izraz priznanja od okrajnih učiteljskih društev v Peči, Savniku, Kumano-vu, Velesu in Donjem Miholjcu. — Predsednik g. Ivan Dimnik je pa prejel izraze hvaležnosti za svoje udejstvovanje v korist stanovskih teženj od okrajnih društev v Sušaku in iz okrajev Gospić, Otočac in Gračac. — Ljubljanska sekcija JUU je dobila od društva za okraj Gradačac dopis z zahvalo za vztrajno delovanje, iz Savnika pa izjavo solidarnosti. Poštarsko okrevališče na Pohorju. Prvo okrevališče Združenja p. t. t. uradnikov v Kaštel - Imkšiču je zgrajeno. Organizacija je že razpisala natečaj za službo upravitelja tega počitniškega obmorskega doma, ki bo letos že služil svojemu namenu. V duhu zadnjega občnega zbora združenja je širši odbor organizacije sklenil, da odpre kredit v znesku 354.000 Din za drugo okrevališče, ki bo na Pohorju. Pričelo se bo v najkrajšem času s potrebnimi deli, da bo ta dom prihodnje leto članom mogel biti na razpolago. Upokojenec Zborovanje ljubljanskih' upokojencev. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani ima v nedeljo, dne 3. maja redni občni zbor, ki se bo vršil v Delavski zbornici. Pričetek ob 9. uri zjutraj. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev predsednika in odbornikov, zato je pričakovati obilne udeležbe. V interesu članstva je, da se občnega zbora svoje organizacije udeleže nrav vsi do zadnjega. Izplačevanje pokojnin. Zadnji mesec se je izplačilo pokojnin prav nenavadno zavleklo. Posamezne kategorije so jo prejele šele konec aprila komaj pred nekaj dnevi. Da je to za prizadete izredno mučno, za nekatere pa naravnost katastrofalno, ni treba ponavljati. Bil bi skrajni čas, da se to pereče vprašanje' uredi in izplačevanje pokojnin vrši točneje in pravočasneje. Treba bo, da se za stvar energično zavzamejo naši politični krogi, zlasti slovenski poslanci in senatorji, ki naj predoči jo odločujočim činiteljem veliko gmotno škodo za uboge upokojence, hkrati pa tudi vso občutno in nepopravljivo moralno škodo za prestiž državne uprave. — Kako naj bi se to vprašanje najenostavneje rešilo, bomo v eni prihodnjih številk skušali pojasniti. Dvomesečna posmrtna podpora. Opozarjamo, da zahteva v zadnjem času finančno ministrstvo od vdov oz. sirot po umrlih uslužbencih ali upokojencih, ki prosijo za dvomesečno podporo (po § 95 u. z.), razen številnih drugih listin tudi nravstveno spričevalo. Taka spričevala izdaja v mestih policija, sicer pa občine. — Predlaganje nravstvenih spričeval s prošnjami za dvo- mesečno podporo sicer ni nikjer izrečno predpisano, priporočati je pa vsem, da ugode ti zahtevi, ki pomčni novo nadaljnje kompliciranje itak že dovolj zamotanega in zamudnega postopka. Dalmatinski upokojenci se gibljejo. Odbor Udruženja državnih penzionera v Splitu je sklenil, da ustanovi društvena poverjeništva v Šibeniku, Trogiru, Hvaru, Korčuli, Makarski in v Metkoviću. Hkrati je društvo že začasno postaviio v teh mestih svoje poverjenike. Iz zagrebške upokojenške organizacije. Konec marca je bila v Zagrebu skupščina ondotne organizacije državnih in samoupravnih upokojencev. Na zborovanju je bilo po delegatih (članstvo izvoli za občni zbor posebne delegate, ki imajo potem edini pravico do glasovanja) zastopanih 4548 članov, t. j. 80% vseh. Zanimivo je bilo, da je predsednik nadzorstvenega odbora s posebnim dopisom zahteval preložitev občnega zbora, kar so pa zborovalci soglasno odklonili. Na zborovanju so ugotovili, da načelnik nadzorstvenega odbora vse minulo leto ni bil navzoč pri nobenem pregledu blagajne, niti ni prisostvoval občnemu zboru. Zborovalci so izrekli staremu odboru soglasno razrešnico. Na to je bil za društvenega predsednika izvoljen upokojeni banski svetnik g. Ernest Grabarič, ,za podpredsednika g. Zv. Jambrec, podpolkovnik v pok. — »Penzioner« imenuje to zborovanje . »naravnost divno«, ker so bili vsi predlogi sprejeti v popolni skladnosti. — Zakai preišnji zaslužni predsednik, g. senator Ljudevit .Gaj ni bil več izvoljen, iz poročila v navedenem listu ni razvidno. Stanovanjsko zadrugarstvo Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani je imela svojo VI. redno skupščino 7. aprila v restavraciji pri »Sokolu«. Otvoril jo je predsednik g. viš. tehnični svetnik ing. Otahal s pozdravom došlim zadružnikom, katerim se je tudi zahvalil za prostovoljna posojila Za- drugiN s katerimi je 'krila svoje obveznosti nasproti banski upravi. Sporočil je tudi pozdrave naše Zveze nabavljalnih zadrug, nakar je poročal tajnik g. viš/ rač. svetnik v p. Skalar o delovanju zadruge v 1. 1935. Ker posojila zadružnikov niso zadostovala za kritje vseh' že zapadlih obrokov poso- jila, katerega je dovolila banska uprava in ni bilo prav nobenega upanja, da bi prejela zadruga od Zveze že obljubljeno posojilo v znesku 1,000.000 Din, sta upravni in nadzorni odbor po treznem preudarku sklenila prodati dosedanje centralno ležeče stav-bišče na vogalu Janez Trdinove in Cigaletove ulice, pri čemer je tudi po kritju vseh zadružnih obveznosti ostalo še toliko denarja, da je bil mogoč nakup skromnejše stavbne parcele, na kateri bo Zadruga postavila prvi stanovanjski hiši. To ji bo omogočeno z vplačili zadružnikov samih, pa tudi zaradi pomoči banske uprave, ki je zadrugi tudi za novo zemljišče pustila ostanek posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Zadruga je lani prejela in odposlala 11>S dopisov. Po izstopu dveh zadružnikov je štela zadruga konec leta 17 zadružnikov s 17 deleži. Pričakovati je, da bo to število zdaj, ko ji bo omogočeno izvršiti začrtani program, zelo naraslo, zlasti če se uresniči pričakovanje zadružnikov, da bodo stanovanja cenejša, kakor so navadno v Ljubljani in da bo razen tega stanovanje ostalo zadružnikova last. Tajnik g. Skalar je kot vršilec dolžnosti blagajnika podal tudi blagajniško poročilo in prečital bilanco za 1. 1935., ter račun zgube in dobička. Prečital je tudi poročilo o lanski reviziji zadruge po Zvezinem revizorju g. Preglju, ki je našel poslovanje v splošnem v zelo lepem redu. Malenkostne revizorjeve opombe, so se v celoti upoštevale. Nato je v imenu nadzorstva predlagal Članom naših kreditnih ustanov! 1. Nalagajte vse svoje prihranke v stanovske kreditne zadruge, kajti te pridobe z njimi sredstva, da pomagajo tovarišem v stiski. 2. Svojo zadrugo, ki ti pomaga v sili, podpiraj s tem, da tudi nalagaš prihranke v njej. 3. Če si si izposodil denar, glej, da ga pravočasno vrneš. Ne dopusti, da te po večkrat terjajo, kajti s tem otežuješ poslovanje svojega zavoda. Iz ljubljanske stanovanjske zadruge. Kakor posnemamo iz časopisnih poročil, je zadruga drž. uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani nedavno kupila od g. Filipa Turka v Spodnji Šiški parcelo št. 471/1, ki meri približno 800 m2. Stanovanjska zadruga je plačala za stavbišče 120 tisoč Din. Ljubljanski učitelji — zadrugarji. V naši Nabavljalni zadrugi v Ljubljani, ki šteje zdaj že nad 1700 članov, je tudi 135 učiteljev. V upravnem odboru zadruge je že nekaj časa tudi učitelj g. Leopold Paljk Stanovanjska zadruga v Splitu. Na zborovanju članov nabavljalne zadruge v Splitu so sklenili zadrugarji, da ustanove posebno stanovanjsko zadrugo. Sklenili so tudi, da bodo od finančnega ministrstva skušali doseči, da bo izplačalo naši Zvezi nabavljalnih zadrug znesek 70 milijonov Din, katerega je država dolžna Zvezi od posebnih naših službenih odtegljajev, ki so nam bili pred leti odtegnjeni, in od posebnih taks, ki so bile svojčas predpisane. Iz te vsote naj bi se za ustanovitev in poslovanje stanovanjskih zadrug določil primeren del. Kdor potuje v Beograd, naj se posluži zadružnih prenočišč Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu. Preno- Obieke kemično čisti, barva, plislra g. univ. profesor dr. Ogris blagajniku in celotnemu upravnemu odboru razrešnico s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: v upravni odbor izžrebani član Skalar Josip, viš. rač. svetnilč v pok., na novo pa Gorkič Franc, ban. viš. računski inspektor, kot namestnika pa Špende Anton, ravnatelj zemlj. knjige v p. in Detela Anton, profesor v p. V nadzorni odbor sta bila na novo izvoljena Novak Lovro in Ivančič Ciril, višja davčna kontrolorja, kot namestnika Pohar Robert, urednik »Službenega lista« in Žitnik Josip, banovinski uradnik. Pri tej priliki se je predsednik g. ing. Otahal iskreno zahvalil odstopivšemu dolgoletnemu predsedniku nadz. odbora tehn. svetniku g. ing. Štolfi za njegovo nesebično sodelovanje. Skupščina je pooblastila upravni odbor, da sme zadrugo zadolžiti do zneska 6 milijonov Din, nadalje je bilo sklenjeno, da se prilagodijo zadružna pravila v vsem zakonu o zadrugah drž. uslužbencev ter se je pooblastil upravni odbor za izvedbo teh sprememb. Pri slučajnostih je prečital tajnik poslanico, s katero poziva Zveza zadružnike naj propagirajo zadružno misel med drž. uslužbenci. Z zahvalo navzočim za udeležbo, referentom pa za referate je zaključil predsednik g. ing. Otahal lepo uspelo skupščino. čišča so na razpolago v Zvezinih poslopjih v Dečanski ulici št. 12 in v Sarajevski ulici št. 26. Na razpolago so odlično urejene sobe z vso udobnostjo. Cena vštevši pristojbino za kopel in kurjavo, znaša od 10 do 25 Din za osebo. Za družine so na razpolago posebne družinske sobe. Posluževati se morejo teh zadružnih prenočišč vsi državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci, ki so člani naših zadrug. Stanovanjski problem Hišni lastniki za znižanje najemnin. Začetek aprila je v Celju zborovalo Društvo \ hišnih posestnikov. Zborovalci so apelirali na vse hišne posestnike, kakor so poročali dnevniki, naj upoštevajo slabi gmotni položaj nekaterih slojev, zlasti državnih nameščencev in da naj, kolikor tega doslej še niso storili, znižajo v svojih hišah najemnine. — Radovedni smo koliko celjskih hišnih lastnikov se bo temu prepotrebnemu in res umestnemu pozivu tudi odzvalo. Zborovanje stanovanjskih najemnikov v Ljubljani. Dne 17. aprila je bil občni zbor ljubljanskega Društva stanovanjskih najemnikov. Iz poročil društvenih funkcionar- jev je bilo videti, da društvo živahno deluje za omiljenje stanovanjske stiske. Vprašanje najemnin je izredne važnosti za življenje srednjih, zlasti stalno nameščenih stanov. Ker so najemnine pretirano visoke, morajo najemniki omejevati svoje izdatke pri hrani, obleki in pri drugih najpotrebnejših predmetih, da lahko poravnajo najemnino. V drugih državah plačujejo pripadniki srednjega sloja za stanovanje povprečno 15 do 20% svojih dohodkov, medtem ko pri nas običajno presega najemnina četrtino, tudi tretjino dohodkov, v posameznih primerih pa celo polovico. Ker najemniki niso tako čvrsto organizirani, kakor hišni posestniki, so nasproti istim sko- Že nekajkrat smo objavili, da je Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev uredila v Beogradu dvoje modernih prenočišč za člane vseh naših zadrug (nabavljalnih, kreditnih, stanovanjskih itd.) kjerkoli v državi. Prvo prenočišče Zveze je v Dečanski ulici št. 12, drugo pa v Sarajevski ulici št. 26. Obe prenočišči imata na razpolago 186 postelj, s čimer je v glavnem zadovoljeno potrebam naših zadrugarjev, ki prihajajo v Beograd. Cena prenočišču je za osebo, vštevši kurjavo in uporabo kopalnice, od 10 do 25 Din. Sobe so moderno in higiensko urejene in absolutno čiste. Za družine so na razpolago posebne sobe. Odbor Zveze, ki pazljivo skrbi za svoje članstvo in mu skuša prihraniti sleherno paro, je sklenil, da uvede avtobusni premet od prenočišč na kolodvor in obratno. Avtobus Zveze bo vozil iz Dečanske ulice na kolodvor iz kolodvora pa v Sarajevsko ulico, odkoder bo zveza spet s Dečansko ulico. Tako se bo omogočilo zadrugarjem, prihajajočim v Beograd, da se bodo za majhen strošek mogli poslužiti Zvezinega avtobusa, ne da bi jih nosači in taksiji izrabljali. Beograjsko poštarsko glasilo »Jugoslo-venska pošta, telegraf i telefon« objavlja pod prednjim naslovom »v razmišljanje« sledečo sličico iz poštne prakse: V razpisih št. 684 (P. t. t. vestnik 26/34) in štev. 282 (P. t. t. vestnik 10/35) so izdane naredbe sledeče vsebine: »Gmotna odgovornost za sprejeti ponarejeni denar pade v breme uslužbenca, ki ga je sprejel od stranke, ker državna blagajna za to nima potrebnih kreditov.« Ker imamo pred očmi okolnost, da je še veliko število sličnih razpisov, ki se tičejo falsifikatov, bodisi denairja ali ponarejenih in ukradenih vložnih knjižic, kakor tudi okolnost, da mora uslužbenec pri blagajniškem okencu svoje posle opravljati ro brez moči. Navzlic znižavanju prejemkov se najemnine prav nič niso zmanjšale. Odkar se je odpravila stanovanjska zaščita so najemnine povprečno narasle za 100%. — Končno so zborovalci sprejeli spomenico, katero so podpisala tudi razna druga društva in v kateri se stavlja predlog za javno podpiranje živahne stavbne akcije, ki naj bi se s sredstvi javnih teles čimprej in kar najživahneje izvedla. Društvo je pa poslalo tudi vladi obširno spomenico, v kateri predlaga, naj se pooblaste bani, da smejo urediti stanovanjsko vprašanje in določiti najvišje najemnine, kakor je to v skladu z razmerami v posameznih pokrajinah. 1. Odhod iz Dečanske ulice ob 6.30 na postajo, odkoder se ob 7.20 preko Sarajevske vrača v Dečansko ulico. 2. Odhod ob 10.50, povratek ob 12.20 (na enaki progi). 3. Odhod ob 14.30, povratek ob 15.30. 4. Odhod ob 19.30, povratek ob 20.35. 5. Odhod ob 22.30 na kolodvor k vlakom, ki odhajajo iz Beograda ob 23.05, 23.10, 23.25, 23.40 in 23.50. Cene za prevoz so sledeče: od postaje v Dečansko ulico ali nazaj 6 Din s prtljago vred, s postaje v Sarajevsko ulico pa 3 Din, prav tako s prtljago. V obratni smeri so cene iste. Opozarjamo na prednje vse zadrugarje. ki naj si to naznanilo shranijo, da se ga bodo mogli v potrebi poslužiti. V Beogradu dobe vsi zadrugarji tudi prehrano v menzi Zveze v Dečanski ulici št. 12. Kosilo stane 9 Din, večerja pa 7 Din. Naročiti se je mogoče že za 10 dni, na mesec pa velja kosilo in večerja 380 Din. Hrana je obilna in odlična. naglo in točno (naglo zaradi živčnosti in pritiskanja občinstva, točno pa da ne bi zaradi morebitnega spregleda moralno in materialno moral dajati odgovor), se začudeni sprašujemo, da-li je dotični, ki je izdal to zadnjo naredbo, pomislil na navedene okolnosti, kakor zlasti na posebno težavnost spoznati uspele Boškovićeve falsifikate? Čudna stvar: ali je mogoče zavarovati gmotne koristi države, katere ogrožajo Bo-škovič in slični, brez globljih in korenitejših varnostnih ukrepov? in — ali bi do-tičnik, ki je izdal tako odločbo, pokazal prav toliko zavednosti v svrho zavarovanja državnih interesov, če bi sedel pri blagajniškem okencu? In lika tovarna J O S. REICH. ti V N fi.M ca 4- 0 (0 O > fctfj O ^ fi N rt w t 0 u > Tovariši! Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki inserirajo v „NAŠEM GLASU" KNJIGARNA Ljubljana Frančiškanska ulica 6 Telefon št. 3397 RaCun poštne hranilnice SL 10.761 Maribor Palača Banovinske hranilnice Telefon št. 2628 Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT" za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državi! Učiteljske tiskarne priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. _Cene solidne! Postrežba toCnal Zahtevajte ceniki H, Manufakturna trgovina ABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. Zadružne vesti Zadružno prenočišče v Beogradu Za enkrat je določen naslednji vozni red: Kovnica A. D« Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z. L j ubijan a, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. 2421 Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreejuje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd. ' N1*! ' w ■ Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.