Dopisi in novice. Pravila Cecilijinega društva v Ljubljani. Ime in sedež. §. 1. Osnuje se v Ljubljanski škoflji glasbino društvo pod varstvom sv. Cecilije. Imenuje se »Cecilijino društvo« in ima sedež svoj v Ljubljani. Namen. §. 2. Društvu namen je: povzdiga in pospešek katoliške cerkvene glasbe v smislu ter duhu sv. cerkve, na podlagi cerkvenib določb in ukazov. Skerb svojo obrača: a) na gregorijansko koralno petje, b) na figuralno mnogoglasno petje starejše in novejše dobe, c) na cerkveno orglanje, d) na cerkveno petje v domačem jeziku, e) na inštrumentalno godbo, kjer je, in kolikor ne nasprotuje cerkvenemu duku. Posredki. §. 3. Posredki k dosegu tega namena: a) priporočanje, naznanovanje, razširjanje v cerkvenem duliu zloženih kompozicij in podučnih muzikaličnih in liturgičnih spisov; b) ustanovitev orglarske in pevske šole; c) društveni zbori z razgovori soudov in s predstavami cerkvenih skladeb k pospeševanju društvenih namenov. Udje. §. 4. Ud društva je lahko vsakdo, ki a) po razmerju svojih moči in posredkov deluje za društvene namene, in ki b) plača vsako leto 1 gl. a. velj. kot letni donesek. Kedor verh tega vplača saj 10 gl., je ustanovitelj društva. Pravice. §. 5. Vsak ud irna a) pravico do društvenih daril, b) pravico, biti pričujoč pri očitnih govorih in predstavah veršečih se pri zborib: nadalje pravico, udeleževati se, staviti predloge, naznanjati svoje misli ter glasovati pri društvenih zborih, c) aktivno in pasivno volilno pravico pri društvenih zborih. Izstop in izključenjc. §. 6. Izstop iz društva je prost po poprejšnji oglasitvi pri predstojništvu. Izključiti kakega uda zamore predstojništvo, ako on opovera društvene namene. Vodstvo društva. A. Zavetnik. §. 7. Zavetnik društva je tačasni prevzvišeni knez in škof Ljubljanski. §. 8. Pravice zavetnikove: a) On poterdi volitev društvenega predsednika; b) prejema od tega vsakoletno sporočilo o društvenem delovanju; c) zamore vsak čas pregledati zapisnike društvene; d) njemu se ima predložiti v poterjenje vsaka sprememba društvenih pravil. B. Predstojništvo. §. 9. Predstojništvo društva je odbor udov: a) Predsednik, b) tajnik, ki zastopa predsednika, ako je ta zaderžan; c) glasbeni vodja; d) blagajnik, in c) 5 drugih udov. Predsedništvo se pri glavnih zborih z relativno večino glasov na tri leta izvoli. §. 10. Predsednik vodi in zastopa društvo na zunaj; vreduje in razdeluje v porazumnosti s tajnikom in glasbenim vodjem tekoča društvena opravila; sklicuje odbor in glavne zbore ter naredi zanje načert. §. 11. Tajnik oskerbuje dopisovanje in društvene knjige ter sprejema oglaševanja udov k pristopu k društvu.*) j 12. Glasbeni vodja ima v roki vodstvo in oskerbovanje muzikalično — tehničnega dela. §. 13. Blagajnik sprejema in sliranuje pritekajoče doneske in predloži skupnemu odboru in glavnemu zboru, kolikorkrat se snideta, računoprejemkihinizlogih. Društvcni zbori. §. 14. Odbor se po potrebi, glavni zbor pa saj na vsaka 3 leta ima gklicati po predsedniku z naznanili danimi o pravem času. ¦— Glavni zbor je brez *) Zač. predsednik jo prošt. dr. Anton Jarec, a zač. tajnik prefekt v Alojznici g. J. Gneida, ki sprejema uovo udo. ozira na število pričujočih udov sklepati zmožen. Tako v odboru, kakor pri skupnih zborih je k veljavnemu sklepovanju absolutna, pri volitvah pa relativna večina navzočih potrebna. §. 15. Predmet glavnega zbora: 1. Volitev predstojništva z oddajanjem listov od strani pričujočih udov. 2. Sprejetje opravilnega ter računskega sporočila. 3. Sklep o spreminu pravil po predlogu predstojništva. 4. Sklep o razpuščenju društva po predlogu predstojništva in v tem slučaju (primerljeju) obernitev premoženja v namene katoliške cerkvene glasbe. 5. Govori o cerkveni glasbi. 6. Glasbene predstave. §. 16. Glasbene predstave se zamorejo napravljati tudi razun glavnih zborov bodi-si v Ljubljani, ali na kakem drugem kraju v škofiji. §. 17. Eazpore, ki bi izhajali iz društvenih razmer, poravnava odbor. Pritožba zoper to pak se ima predložiti le sklepnemu zboru, ki v tem koncčno določuje. Naredbe ter (razglašanja) naznanila. §. 18. Naprave in naznanila vseh sklepovanj oskerbujeta predsednik in tajnik društveni. — Iz seje c. k. dez. šol. sveta v Ljubljani dne 8. marcija t. l. Predseduje c. k. dež. predsednik in navsočnih je 8 članov. — Ko so bile prebrane razrešene vloge prestopili so na dnevni red. — Župnija je prosila, da bi se ure odločene na teden sa ponavljavno podučevanje dekličev skrajšale, temu se ni priterdilo. — Tistih 8000 g]., ki jih je ministerstvo dalo za deržavne štipendije na učiteljiščib, se je razdelilo med 60 gojencev na učiteljiščib v treh tečajih, in med 11 gojencev na pripravljavnih tečajih. — Prošnja apotekarja, da bi smel napraviti izpit iz naravoznanske stroke za meščanske šole, se je predložila slav. miiiisterstvu. — Da sta bila dva namestna učitelja (suplenta) poklicana na tukajšne srednje šole, se je odobrilo in namestnina je bila njima odkazana. — Eazrešene so bile prošnje učencev na srednjih šolah za oprostenje o šolnini. — Prošnje vdov ljudskih učiteljev in ljudskega učitolja za milostni dar so se napotile deželnemu odboru. — Imenovanje Jožefa L e v i č n i k a za deflnitivnega učitelja v Železnikib in župnijskega adrainistratorja Ljudevita Vod o p i v c a za učitelja v Hotederšici, se je odobrilo. — Kranjskemu obertnijskemu društvu se je izreklo priznanje za vsakoletni poboljšek, ljudskim učiteljem v Bohinjski Bistrici, v Srednji vasi in Koroški Beli. — Eazrešene so bile pritožbe in prošnje za zlajšanje kazni, kar se tiče šolskih zamud pri otrocih dolžnih v šolo hoditi. —• Nagrade in pripomoč v denarju se je privolila. — Bne 22. marcija t. l. Ko so bile prebrane razrešene vloge, so prestopili na dnevni red. — Natečaj za spraznjena učiteljska mesta na tukajšnih gimnazijah in realnih gimnazijah se ima razpisati. — Zasebnemu učencu se je dovolilo podvreči se zrelostnemu izpitu. — Učenika verozakona na tukajšnji srednji šoli so stalno umestili z naslovom »profesor«. — Eazrešile so se prošnje za oproščenje šolnine učencem, ki so predložila ravnateljstva gimnazij v Eudolfovem, v Kranji in višje realke v Ljubljani. — Poldneven poduk se je dovolil na dvorazredni šoli v Studencu (na Igu) in v I. razredu 3razr. ljudske šole v Leskovcu. — Pomožni učiteljici se je pustila Leopold Philippova šolska ustanova za tekoče šolsko leto. — V II. in III. razredu ljudske šole v Sent-Jerneju se podučevanje v nemškem jeziku vpelje kot neobligatni predmet. — Odobrilo se je, da se je za tukaj izključil gojenec na pripravljavnici c. k. m. učiteljišča. — Šolnine ste bili oproščeni dve učenki na vadnici. — Eazreševale so se prošnje za nagrado in denarno pripomoč. — ¦— Iz kranjskega dež. odbora. Seja 17. marca. Sklepom dotičnih šol. občin je deželni odbor priterdil, da se trirazrednici v EatečahinvKeršk e m na štirirazrednici razširite. Tretjemu učitelju v Eatečah se odloči plača 400 gl.; učitelju za 4. razred v Kerškem pa 450 gl. Učiteljema v Ternji in v Gorjah se poviša plača od 400 na 450 gl. — Iz seje družbe kmetijske 25. marcija, v kateri sta pod predsedstvom barona Wurzbacha, ker so se obravnavale deržavne podpore, tudi bila pričujoča deželni glavar vitez K a 11 e n e g g e r in c. k. dež. vlade zastopnik pl. F1 a d u n g, naznanjamo sledeče: Tajnik dr. B 1 e i w e i s pred vsem poroča, da je sl. ministerstvo kmetijstva računske sklepe o podporah za podkovsko in živinozdravniško šolo, za vodnjake, za sadjerejo, govedorejo in ovčjerejo in pa čebelarstvo za 1. 1876. popolnoma odobrilo, ter predlaga, da se to na znanje vzame, g. blagajniku B r u s u pa zahvala izreče za tako korektno računovodstvo; — odbor soglasno priterdi predlogu. — Dr. P o k 1 u k a r poroča o dopisu, s katerim sl. ministerstvo izročuje 500 gl. p o d p o r e podkovski in živinozdravniški š o 1 i in zaobeta še 100 do 200 gl. za učne pripomočke tej šoli, — 400 do 600 gold. zapopotne kmetijske nauke, in da jesl. ministerstvu volja dati tudi podpore za nadaljevalni nauk v kmetijstvu na ljudskih šolah. Po obširni razpravi o navedenih 3 zadevah se je soglasno sklenilo: — a) podporo za živinozdravniško šolo ofberniti tako, kakor lani, — b) zarad popotnega nauka v kmetijstvu povprašati prof. Povšeta, ali ne bi hotel tudi letos prevzeti mandata popotnega učitelja, — c) prositi sl. minist. kmetijstva 2Q00 gl. podpore deloma za remuneracije takim učiteljem na ljudskih šolah, ki so sposobni za predavanje kmetijskih naukov, ali kjer bi takih učiteljev še zdaj ne bilo, v kmetijstvu izvedenim duhovnikom ali pa drugim strokovnjakom, deloma pa za nakiip učnih pripomočkov tem šolam; izbiranje takih učiteljev in določitev remuneracij naj bi sl. ministerstvo izročilo c. kr. deželnemu šolskemu svetu vzajemno z zastopniki deželnega odbora in pa odbora družbe kmetijske. »Nov.« — Iz seje mestnega odbora 5.t. m. — Sr. svet. g. dr. S u p a n poroča, da hoče gna. Marija F r o h 1 i c li podučevati na Mahu vsak četertek popoldne v ženskih ročnih dolih brezplačno, ako srenja dovoli 30 gl. za vožnjo, a 20 gl. za perve priprave. — Sprejeto. — Iz štajerske kmetijske družbe. Deželni šolski nadzornik, gosp. A. E o ž e k je izdelal načert za kmetijske nadaljevalne šole, ki se je izročil trem udom v pregled (v odborovi seji 5. febr.). — Pri občnem zboru 6. in 7. febr. sta dobila pohvalne diplome gg. učitelja Kovačič in Žinkov Središči, g. nadučitelj Marko v Veliki Moti pa darila od 15 gl. v srebru. Iz zapadnega Slovenskega. Učiteljski kandidati v Kopru. V po- sameznih razredih slovauskega učiteljišča v Kopru je po toliko-le Slovencev in Hervato.: I. razred ima 30 Slovencev in 8 Hervatov. II. » »18 » »3 » III. » »6 » »0 » IV. » »9 » »0 » Eazvidno je, da broj naših bodočili sodelovalcev na polju narodue prosvete v Primorju v obče od leta do leta raste, kar nas toliko višje veseli, da so na tem učiteljišču zmožni profesorji za predavanje, in kakor nam se javi, da so slovenski in hervatski učiteljski kandidati na tem učiteljišču pravi slovanski bratje, ter složni sodrugovi jeden poleg druzega. Vse to čini povoljnejša omika, dofiim pa smo se ono leto, ko je bilo še v Gorici učiteljišče, pisano gledali sami Slovenci celo: Goričani in Kranjci, kajti Goričan se je bal, da mu Kranjec pri deržavnih štipendijah kaj ne škodi. Isto tako se je Goričanu zdel nevaren konkurent pri kompetencah učiteljskih mest na Goriškem. To se zna, da vse to je bil prazen strah, kar je pa ipak škodilo solidamosti kandidatom taiste narodnosti. Da se pa Slovenci mnogo brigajo za vzajemnost na slovstvenem polju jugoslovanskega narečja, to nam dokazuje razvid pohajanja nezapovedanega predmeta, hervatskega narečja: I. tečaj nezap. hervatskega narečja ima 34 Slovencev. II. » » » » » 10 » Tudi Hervati bi se radi udeleževali nezapovedanega predmeta slovenščine, toda ta se neobligatno ne predava. Simpatija Italijanov do slovanščine se vidi jako malena, kajti v I. hervatskem tečaju nije nijeden Italijan, v II. tečaju pa samo 4, dočim pa hojeva k neoblig. predmetu, italijanščini v I. tečaj 32 Slovencev in 4 Hervati, v II. tečaj pa 15 Slovencov in 4 Hervati. In dasiravno bode več umej italijanskih učiteljskih kandidatov slovansko deco podučevalo, nego li jih se uči našega lepega narečja, ipak jim manjka poštene volje za to, česar se pa nam Slovencom ne može očitati. »Uč.« — Štcvilo šolskih otrok v Ljubljani l. 1876/7. D e č k o v je bilo 1314. — Od teh jih je hodilo v I. mestno šolo 310, v II. 494; v vadnico 128; v realko 94; v gimnazijo 103; v evangeljsko šolo 44; v Zollerndorfov zavod 5; v varovalnico 6; v Waldher. zavod 31; v kupčijsko šolo 1; v rokod. šolo 4; v rokod. pripravnico 21; v Huth. zavod 4; k sv. Petru 1; na Mah 31; v šolo pri predilnici 2; v Eehn. zavod 2; v Ekl. zavod 3; v unanje šole 11; doma jih je bilo podučevanih 8; bolnih je bilo7; nezrelih 4. — Skupaj tedaj 1314, mimol. 1875/6—1372—tedaj 58 manj. — D ek 1 i c je bilo 1206. — Od teh jih je hodilo na vadnico 102; v mestne šolo 266; k nunara 599; v Zollerndorf. zavod 13; v Eehnov 24; v Huthov 39; v varovalnico 26; v evangeljsko šolo 27; v predilnično šolo 8; v Ekl. zavod 1; na Mah 30; v unanje šole 13; doma so jih podučevali 39; bolnih je bilo 14; negodnih 5. Skupaj tedaj 1206 mimo 1. 1875/6 — 1232, tedaj jih je 26 manj. — — V evangeljsko šolo v Ljubljani je 1. 1876. hodilo 95 otrok (57 dečkov in 38 deklic); 23 njih je evangeljske vere, 3 so judje, drugi so katoličanje. Letos podučuje katoličanje v verouku vikarij gosp. E o z m a n, a prejšna leta so imeli za verouk pri katoliških svetnega učitelja. — — Na Francoskem je postavil minister kmetijstva in gospodarstva po vsi deželi pri potih, kraj gojzdov, na sprehajališčih table, na katerih je brati: Jež je miši, polže, kebrove ogerce, sploh živali, ki so kmetijstvu mnogoverstno v škodo. Ne pobijajte ježa! Krastača pokonča vsako uro 20—30 zaželk. Ne pobijajte krastače! Kert žre neprestano ogerce, bramorje, bube, zaželke vsake verste; v njegovem želodcu še niso nikdar najdli rastlinske izjedi; več koristi, kakor škoduje. Ne pokončajte kerta! Hrošč in ogerc (beli červ) sta največa sovražnika kmetijstvu. Hrošč leže 60—100 jajec, iz teh se narede najprej ogerci, potem pa kebri. Pokončajte kebra! — Tiči: Zaželke narede v vsakem okraji škode na milijone frankov. Le tiči jih morejo zmagovati, ker so veliki požeruhi merčesu in tedaj kmetu dobri pomagači. Otroci, ne razdirajte tičem gnezdov! — Gojitelji, varujte otroke pred strupom! Pred kakšnim? Otroci radi barvajo in stariši jim kupijo tružico z vodenimi barvami. — Več barv ima mišice v sebi. Ako otrnci z barvami napojen čopič v usta vtikujejo, ali perste oblizujejo, otvore se sami sebe, ker ta strup je že nevaren, ako ga tudi le nekaj pride v telo. Isto tako škodljiv je pisan papir, posebno svitlo zelen. V tak papir radi zavijajo sladčice, kako lahko se sladčica zmoči, ali barvina na papirju ostane. Kaj tedaj storiti? Svarimo otroke, ki rabijo vodene barve, da naj jih ne slinijo z ustnami, da čopič ne vtikujejo v usta, ali umazanih perstov ne oblizujejo. Kar se tiče sladčič, ki so zavite v zelen papir je najbolje, da se ne kupujejo otrokom. Ko bi to povsod obveljalo, bi prodajalci nehali devati svoje jestvine v take zavitke. Kako je ta razvada škodljiva, se ne more nikdar d osti zaterditi. — Iz dež. šol. sveta tirolskega je poklical nadškof Eder iz Solnograda dekana Majerja, ki je bil poprej vanj poslan. Tirolci tedaj še niso izdelali nove šolske postave. — Gosp. Matija Vrečko, deželni nadzornik za realistične predmetu pride na Avstrijansko; namesto njega pride g. A d a m, dež. nadzornik na Zgor. Avstrijskem. — Okrajni šolski svet za Ljubljano je volil v stalno komisijo za zdravstvo po tukajšnih šolah g. g.: mestnega flzika dr. Viljelma K o v a č a, pervomestnika kraj. šol. sveta ravnatelja M a h r a in raest. nadzornika prof. pl. G a r i b o 1 d i j a. — Grof Auerspcrgov dijaški zavod. — V svoji oporoki dne 24. januarija 1876 je vstanovil ranjki grof Anton Auersperg —Anastazij Griin — dijaški zavod 30.000 gl., kar so mu bila nesla njegova literarna dela, v zemljiščinih odveznicah. Dve teh vstanov dobivajo mladenči iz Kranjskega, in gledati se ima na potomce njegovili nekdanjih podložuikov na Kranjskem, dve pa dijaki iz Štajerskega, posebno iz Gradca. Te vstanove niso odločene kaki posebni učilnici, niti kaki posebni učni stroki. Ko bi kaj kapitala prirastlo, naj se zopet narede vstanove in sicer tako, da se leta 1878 morejo podeliti 4 vstanove po 360 gl. — — Pravicojavnostije dobila šola pri steklarni v Kočevji. (Ministerski odlok 2. marcija t. 1.) — Udje vdovskega društva vabiino na vplačevanju letnine za 1877. leto. Konec te»a mcsca je poslednji obrok.