Redakclfa »po dužnottl- med delom
KAKO NASTAJA GLASILO TERITORIALNE OBRAMBE
»Na okopih« se rodi čez noč
Vsak pripadnik teritorialne obrambe iz ob-čine Ljubljana Center pozna glasilo »Na okopih«, ki ga izdajajo enote TO. Glasilo nastaja v najtežavnejših razmerah, med sa-mimi.vajami. Če so vaje daljše, jih izide tudi več, pa celo samo ob dvodnevnih uspe »re-dakciji« izdati novo številko glasila, ki ponu-ja v kratkih predahih med vajo nekaj novic in razvedrila. Seznanja jih z namenom vaje ter takp bistveno prispeva k njenemu uspehu, z zunanjepolitičnim in notranjepolitičnim po-ložajem, seveda s posebnim poudarkom na splošnem Ijudskem odporu in družbeni sa-mozaščiti, seznanja z dogodki med vajami (kadar so daljše), skoraj vsaka številka pa razveseljuje bralce tudi s humorjem, največ-krat robatim, vojaškim, pa zato nič manj za-bavnim. Sodelavci, ki pišejo za list »Naoko-pih«, so sila različni; od priznanih poklicnih novinarjev, ki jim je pisanje v krvi, do aktivi-stov, ki so vajeni nastopati le »v živo«, od tihih opazovalcev pa do tehničnega organi-zatorja glasila, uslužbenca uprave za terito-rialno obrambo Iztoka Trčka, ki poskrbi tudi za bolj veselo plat s svojimi duhovitimi kari-katuratni. Toliko pomembneje je, da glasilo nastaja zares zelo hitro, tako rekoč v vojnih razmerah.
V sredo, 5. maja je nastajanje glasila pote-kalo takole: okoli 11. ure so starešinesezna-nili svoje moštvo na Igu, kjer je potekala vaja, da iščejo sodelavce za novo številko glasila »Na okopih«. Nekaj fantov se je prija-vilo in ob treh popoldne so bili prispevki zbrani. Če ne bi zamujal kombi, bi jih že prav kmalu pretipkavati v občinskem štabu za te-
ritorialno obrambo v Kresiji. Tako pa so pri-speli šele ob 17.30. Žal je bil na voljo en sam pisalni stroj, nihče od priotojnih starešin pa ni bil vešč tipkanja. Seveda ob taki uri na administrativno pomoč ni bilo moč računati. Po preizkusu znanja tipkopisa so za to delo soglsno izbrai Gregorja Mikliča. Ostala dva sta tačas prebirala \n popravljala ostale član-ke. Mikliču je šlo delo hitro od rok, napake so bile redke, pa še pri tem je pomagala bela tekočiria korex. Poznalo se mu je, da je bil pred desetimi leti edini ustvarjalec tovarni-škega glasila llirije. Ostala dva sodelavca nista imela s takšnim ali drugačnim časni-karstvom nobenih izkušenj. Damir Praprot-nik, dipl. ekonomist, je povedal: »Prvič sode-lujem pri tem glasilu (tnorda bolj iz dolžno-sti), pa tudi sicer nisem vešč novinarstva. Reči pa moram, da je kar zanimivo. Številka bo nekaj več povedala o pripravah starešin na vajo, najavila naslednjo, ki bo mordaizšla čez dva dni. Kdor je pripravljen delati, ta gre in piše.« Rafael Mariinčič je fizik. »Tudi jaz sem bolj ,na dužnosti", pa mi ni hudega in bom rad še sodeloval. Škoda, da ni šlo hitre-je, zaradi tehničnih ovir. S sodelavci pa ni težav: vsak starešina tako dobro pozna svoje Ijudi, da mu ni težko izbrati takih, ki znajo kaj napisati o določeni temi.«
V dobri uri in pol je bil časopis napisan. S fotokopirnim strojem so razmnožili kakih 50 primerkov, ostale pa naj bi prineseli nasled-nji dan za njimi na položaje sodelavci. Prve izvode je dobilo moštvo v roke že pred zajtr-kom.                                                       v. k.