Nova cesarska postava za posle.*) Od 1. majnika tega leta začasno veljavna na deželi po Krajnskem. §. 1. Službena pogodba ali udinjanje je storjeno, ko gospodar poslu in posel gospodarju obljubi, da gospodar, posla v službo vzame, ta pa, da hoče v službo priti. Ara, ktero ima gospodar poslu dati, je kakor zastava, in dokazuje, tako reci, da je udinjanje storjeno. Ara ne sme dvajsetega dela udinjane letne mezde ali Iona preseči in gospodar jo zamore poslu zopet odvzeti, kadar mu pervo mezdo plača. Kjer je doslej navadno, da pri udinjanju da posel svojemu prihodnjemu gospodarju aro, naj ostane tudi prihodnje še ta navada, in če je prišel posel v službo, mu ima gospodar, kadar mu pervo mezdo plačuje, aro poverniti. §. 2. Gospodar in posel se moreta zastran službe pogoditi, kakor ju je volja. Pogoji, kteri lepo obnašanje pri hiši pohujšujejo, ali so zoper ustanovljene prepovedi, ne veljajo nič, in kaznovati jih je primerno nad gospodarjem in nad poslom. §. 3. Kar govori ta službena postava zastran gospodarja, to velja tudi njegovemu namestniku, kolikor ne zadevajo posamne odločbe te postave edino samo gospodarja. §. 4. Ako je vzel posel aro od več gospodarjev, je dolžan, k tistemu služiti iti, od kterega je najpervo aro vzel. Drugim je dolžan prejeto aro poverniti in plačati škodo, ki se da skazati, ako niso vedili, da se je že pred komu udinjal. Verh tega se ima primerno kaznovati. Ako se pa pri tem pregreši s kakim djanjem, ki je po kazenskih postavah prepovedano, je po teh postavah ž njim ravnati. Tudi gospodar, kteremu je bilo prejšno udinjanje znano, zapade primerni kazni in zgubi pravico do are, ktero je dal. Posel jo mora pa vendar poverniti, in ona pride v srejnsko dnarnico (§. 43). §. 5. Kdor zapelje kakega posla, da ne gre v službo, kamor se je udinjal, ali da službi, ktero je nastopil, slovo da ali jo zapusti, zapade primerni kazni in je dolžan poverniti škodo, ktera je gospodarja zavoljo tega zadela. §. 6. Po sklenjeni službeni pogodbi je dolžan gospodar, o odločenem času posla v službo vzeti, posel pa, v službo priti. §. 7. Ako se brani gospodar, posla vzeti, zgubi aro, ali pa mora, kjer jo je od posla dobil, mu dvakrat poverniti, in mora njemu mezdo in hrano, ako se je za eno leto udinjal, za četert leta, sicer pa za en mesec, plačati. Gospodar pa more iz tistih vzrokov od pogodbe odstopiti, zavoljo kterih bi imel pravico, posla pred pogojenim časom iz službe djati. Tu mu gre povračilo are. *) Kakor po več drugih deželah našega cesarstva je sedaj tudi za krajnsko oklieana postava za posle, ktera se ve tla pa obsega tudi dolžnosti gospodarjeve. Posebno važne vse postave so po naših mislih službi ne bukvice, ki jih bo vprihodnje mogel imeti vsaki posel in se ž njimi ves čas svojega življenja skazovati, kadar bo iz službe stopil v službo. Bojo te bukvice poslom res zlate ali pa čeme bukve. Vred. Ako je gospodarja samega ali pa njegovo gospodarstvo kaj zadelo, da ne more v službo vzeti posla, mora temu to koj vediti dati in mu ne le aro pustiti, in kjer jo je posel dal, jo temu dvojno poverniti, temuč tudi, ako je bil za eno leto udinjan, mu mezdo za en mesec, sicer pa za štirnajst dni plačati. §. 8. Ako se posel brani, v službo priti, ga je po okoljnostih kaznovati, in, če gospodar zahteva, tudi prisiliti, da pride služit. Gospodar pa sme tudi, če se to zgodi, od pogodbe odstopiti in tirjati, da se mu razun are tudi škoda poverne, ktero je zavoljo tega terpel. Ako je poslu brez njegove krivice dalj časa nemogoče, služit priti, mora gospodar s tem zadovoljen biti, da se mu ara poverne. Ako je pa poslu samo nekoliko časa nemogoče, službo nastopiti, je dolžan, koj ko mu je mogoče, službo nastopiti, če gospodar to zahteva. v §. 9. Čas službe se ustanovi za posle, kteri se udinjajo za kmetijske dela, za eno leto in sicer od Božiča do Božiča, za druge posle pa za četert leta ali ene kvatre* Ce se gospodar in posel posebej dogovorita, moreta od te odločbe tudi odstopiti, tode tak poseben dogovor se mora v pisani pogodbi ali pa pri županu zgoditi, sicer ne velja nič- §. 10. Posel je dolžan, gospodarju pokorn, prideny zvest, spoštljiv, pazljiv in resničen biti. Do gospodarjevih ljudi se mora spodobno obnašati, z drugimi posli v miru živeti, se prepira, raznašanja in opravljivosti do gospodarja ali njegove rodovine zderžatL Podvreči se ima vsemu, kar gospodar pri hiši ukaže. Spoštljivo in pohlevno mora poslušati gospodarjeve povelja, opomine in svarjenja. §. 11. Posel je dolžan, vse opravila, za ktere se je udinjal, in tudi druge, ktere se morejo po pravici in pameti med udinjane šteti, natanko in voljno tako opravljati, kakor gospodar ukaže. Prepire med posli, kteri njih ima kako delo ali kako službo opraviti, razsodi samo gospodarjeva volja. Tudi posel, kteri je bil samo za odločeno opravilo udinjan, mora, če gospodar tirja, druge opravila prevzeti, če jih posli za to najeti zavoljo bolezni ali zavoljo kakega druzega za-deržka ne morejo opravljati, ali če druge okoljnosti, kakor na priliko, poljske dela, ktere se ne dajo odkladati, to silno tirjajo. Noben posel se ne sme ob odpravljenih praznikih nikakor od dela odtegniti. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih se morajo navadne domače in pa tudi take dela opravljati, ktere se brez nevarnosti ne dajo odložiti. Obiskovanje službe božje se pa ne sme zavoljo tega nikdar kratiti. §. 12. Poslu ni pripušeno, njemu izročene opravila po kterem drugem opravljati dati, če gospodar v to ne privoli. Brez gospodarjevega privoljenja se ne sme v lastnih zadevah od hiše oddaljiti in ne čez privoljeni čas od doma ostati. ------ 123 ------ Ce gospodar prepove, ne sme posel nikogar k sebi v vas pušati, in ojstro mu je prepovedano, brez gospodarjevega privoljenja koga prenočiti, sicer ga zadene kazen. §. 13. Posel se ima vsake potrate v obleki, v razve-seljevanju in sicer varovati, ktera ni njegovemu stanu primerna, in gospodar ima pravico, tako potrato prepovedati. §. 14. Poslova dolžnost je, v vsaki priložnosti za prid svojega gospodarja skerbeti in kolikor mu je moči, ga škode in zgube varovati. Zlasti na ogenj in svečavo mora previdno paziti in ne sme v skednih, hlevih in v izbah ali na druzih krajih tobaka kaditi, kjer se lahko ogenj vname; v take kraje tudi ne sme z lučjo hoditi. Ce vidi, da drugi p6sli goljufajo, zmikajo in se nezvesto vedejo, je dolžan, to gospodarju povedati. Za škodo po njegovi krivici storjeno je on odgovoren po odločbah deržavljanskih postavnih bukev. Za goljufije, nezvestobo in zmikanje ga je po kazenski postavi pokoriti. §. 15. Brez vednosti in privoljenja gospodarjevega ne sme posel svojih oblačil, perila in sicer svojega blaga hraniti zvunej hiše, v kteri služi. Dopustiti mora, da gospodar priča njega in še kakega druzega njegovo skrinjo, zaboje ali sicer hrambe pregleda. §. 16. Poslova dolžnost je, ko iz službe gre, svojemu gospodarju vse pošteno odrajtati, kar mu je dal v nadgle-dovanje, oskerbovanje ali hranjenje, ali kar mu je sploh izročil, in če gospodar zahteva, reči, ktere kot svojo last sabo vzame, pregledati dati, preden jih odnese. (Dl. si.) List 17. Nova cesarska postava za posle. Od 1. maj ni k a tega leta začasno veljavna na deželi po Krajnskem. (Dalje.) §. 17. Kadar posel v službo pride, stopi v število hišne družine in torej v posebno oblast gospodarjevo. Gospodar ima posle k lepemu in spodobnemu obnašanju doma kakor zvunej doma zaderževati in zavoljo tega ima pravico, da se pokoj in red pri hiši ohrani in da se njemu dolžna pokornost skazuje, če resno opominovanje, svarjenje ali sicer bolj rahlo okrevanje nič ne pomaga, se bolj ojstrih sredstev domače pokorivnosti zmerno in tako poslužiti, da zdravje poslovo škode ne terpi. Nikdar pa nima gospodar oblasti, posle tako pretepati, da bi na životu škodo terpeli, ker bi se sicer z gospodarjem po kazenski postavi ravnalo. Gospodar ima posebno dolžnost, skerbeti, da hodi posel ob nedeljah in praznikih k službi božji. §. 18. Gospodar ne sme poslu ne več in ne težejih del nakladati, kakor jih more s svojo močjo opravljati. §. 19. Gospodar ima pogojeno mezdo ali Ion o odločenem času plačati. Ako se gospodar ni zmenil s poslom, kakošno in ko-likošno mezdo mu bo dajal, je plačati mezdo, kakoršna se v tistem kraji takim poslom sicer plačuje. ----- 130----- Darila (šenkenge) in pivninc (trinkgeld), ktere je dajal gospodar v posebnih časih ali ob posebnih priložnostih iz lastne volje, ga ne vežejo, jih še dalje dajati. Mezdo je plačevati, če ni bil izgovorjen odločen čas za plačilo, v obrokih ali brištih v tistem kraji navadnih, in če bi o tem ne bilo nič pogojeno, pa pri celoletni službi konec vsacih kvater, sicer pa konec vsacega mesca. §. 20. Hrana mora, kjer jo posli dobivajo, zdrava in dostojna biti. Prepovedano je, se posebej pogojevati, ka-košna in koliko ima hrane biti. Oblačila in perilo morajo, če so bile izgovorjene, poslom primerne biti. Oblačila in perilo, ktere so samo za lišp, ali ktere poslom niso primerne', se ne smejo zgovarjati. g. 21. Ako posel zboli, ima gospodar za njegovo postrežbo in za ozdravljenje skerbeti, in stroški za to se smejo samo takrat od mezde tergati, če je posel po svoji nemarnosti zbolel. Ako terpi bolezen čez štiri tedne, je s poslom, ko ta čas preteče in če je iz službe izpušen (§. 28, pod 11) in nima premoženja, tako ravnati j kakor s kakim drugim ubogim, kteri ni v nikakoršni službi, in treba je zavoljo tega to o pravem času županu na znanje dati. §. 22. Ako se da dokazati, da je posel po krivici gospodarjevi zbolel, ima gospodar ne glede na pravico, ktero ima posel do odškodbe, samo za hrano in ozdravljenje skerbeti in ne sme se mezda nikakor prikratiti. §. 23. Gospodar zna bolnika v lastni hiši obderžati, more ga pa tudi v kako javno napravo (bolnišnico) ali kam drugam oddati, če je to mogoče brez nevarnosti za bolnika. g. 24. Službena pogodba zna vsaki čas nehati, če se gospodar in posel zmenita. §. 25. Ce gospodar umerje, ugasne službena pogodba samo, če je dedi (erbi) nečejo dalje imeti. Ako se to zgodi, imajo dedi iz službe gredočemu poslu, če je bil za eno leto udinjan, mezdo in zgovorjene hrane za tri mesce, sicer pa za en mesec plačati. Ako je poslu že rajnki gospodar slovo dal (leto gor dal), gre poslu ta odškodba samo za tisti krajši čas, kar bi imela službena pogodba še terpeti. §. 26. To ima za družino pri gospodarstvu najeto tudi veljati, ko gospodarstvo po kupu, menjanju, najemu (štantu) ali po kakih družin pogodbah kak drug prevzame. §. 27. Ako ni bilo izrecno izgovorjeno, da ima nehati službena pogodba, ko pogojeni čas preteče, neha tajista, ko čas preteče, samo, če je dal pred gospodar ali pa posel slovo. Slovo se ima dati pri celoletni službi najmenj šest tednov, sicer pa najmenj štirnajst dni pred pretekom službenega časa. Ako ne da slovesa ne gospodar ne posel o pravem času, je službena pogodba molče za toliko časa ponovljena, kakor je bilo poprej izgovorjeno. §. 28. Gospodar zamore posla brez slovesa in koj iz službe djati: 1. če posel ni nikakor za opravljanje službe, za ktero je bil udinjan, bodi si iz kterega vzroka kolj; 2 če svoje službene dolžnosti gerdo zanemarja, zlasti če se poveljem gospodarjevim ali tistega, ki je čez posle postavljen, s stanovitno nepokornostjo in vkljubljivostjo zo-perstavlja; 3. če i a///al i gospodarja aLi njegovo rodovino ali tistega, kterega postavi gospodar čez družino, z djanjem, zmerjanjem in zabavljanjem ali z gerdim obrekovanjem, če posle zoper gospodarja ali posle zoper posle šunta, ali sploh hišni mir hudobno spodkopava; 4. če se stori tatvine, goljufije ali nezvestobe krivega ali druge posle v to zapelje ali gospodarju ne ovadi (pove) goljufij, nezvestob in zmikovanj, ktere so mu znane; 5. če z ognjem in svečavo neprevidno ravna, dasi-ravno je zavoljo tega večkrat svarjen; če njemu izročeni živini slabo streže, da škodo terpi, ali jo terpinči, ali če iz hudobnosti, nagajivosti ali gerde zanikernosti gospodarjevi lasti škodo dela; 6. če na gospodarjevo ime brez njegove vednosti dnarjev ali blaga na posodo jemlje; 7. če ga za več kot osem dni zaprejo; 8. če se pijanosti, igri ali drugem nemarnijam in ger-demu vedenju uda, zlasti če otroke ali žlahtnike gospodarjeve v to zapeljuje; 9. če brez gospodarjevega privoljenja čez noč kje ostane ali ptuje ljudi prenočuje ali se sicer zoper hišni red gerdo pregreši; 10. če s svojo krivico kako nalezljivo ali ostudno bolezen dobi, in 11. če je brez gospodarjeve krivice čez štiri tedne bolan. V vseh teh primerljejih ima gospodar to koj županu na znanje dati. Posel ima v teh primerljejih samo mezdo in hrano do tistega časa terjati, ko je bil iz službe spušen, ne glede na to, ali ima gospodar pravico do kake odškodbe ali ne. §. 29. Posel zamore pred časom brez slovesa iz službe iti: 1. če ne more brez škode za svoje zdravje dalje službe opravljati; nosečost sama še ne da poslu pravice, iz službe iti; 2. če stopi gospodar čez mejo oblasti, ktero ima do poslov, in je tako življenje ali zdravje poslov v nevarnosti; 3. če zapeljuje gospodar posle k nemarnim ali takim djanjem, ktere so zoper postave, ali jih zapeljati poskuša, ali jih ne varuje tacih djanj pred družino ali ljudmi, kteri hodijo v hišo in iz hiše; 4. če ima gospodar namen, na pot se podati, ki dalj časa terpi, kakor čas službe, ali če se preseli čez šest milj dalječ in hoče posla zoper njegovo voljo sabo vzeti. Toda ti vzroki se morajo županu naznaniti in verjetno dokazati, če gospodar zoper nje ugovarja. Brez privoljenja županovega ne sme posel službe zapustiti; če pa župan neče privoliti, se zna posel pri politični gosposki pritožiti. Posel pa sme vselej službo pustiti, če se mu je bati nevarnosti ali poškodbe za življenje. V primerljejih 2 in 3 gre plačati poslu mezdo in hrano za čas službe, ki še ostane, in če ta čas čez četert leta terpi, vsaj za četert leta. V primerljejih 1 in 4 se zamore hrana in mezda samo do tistega časa tirjati, ko posel iz službe gre. (Dalje si.) ----- 138 ----- Nova cesarska postava za posle. Od 1. majnika tega leta začasno veljavna na deželi po Krajnskem. (Dalje in konec.) §. 30. Posel zamore službo pred časom zapustiti, toda pri celoletni službi le, če šest tednov, sicer pa le, če stirnajst dni pred slovo da: 1. če dobi ženski posel po zakonu, možki pa s tem, da dobi za svoje lastno gospodarstvo ali lastno obertnijo dobro priložnost, ktero bi zamudil, če bi do konca v službi ostal; 2. če more posel zavoljo prejetja dedšine (erbšine) ali zavoljo kake druge posebne zadeve na drugem mestu dalj časa ostati; 3. če potrebujejo poslovi starši njega zavoljo tega, ker so se še le po nastopu službe njih okoljnosti premenile, da njih gospodarstvo ali obertnijo prevzame ali da jim streže, in na-nj ne morejo toliko časa čakati, da bi čas njegove službe iztekel. Tudi ti vzroki se morajo županu naznaniti in verjetno dokazati, če gospodar zoper nje ugovarja. Brez županovega privoljenja, in če se pri politični gosposki pritoži, brez privoljenja te, se ne sme posel oddaljiti. Spolnovaje to postavo sme posel, če je sila, tudi še pred tirjati, da se iz službe spusti, preden preteče šest tednov in ozeroma stirnajst dni po danem slovesu, če postavi druzega ugodnega posla na svoje mesto in se s tem zastran hrane in mezde tako zmeni, da gospodar nikakor škode ne terpf. Posle, kteri svojo službo očitno slabo, leno in ne-voljno opravljajo ali se sicer v svoji službi zavoljo tega neprimerno obnašajo, da bi gospodarja zoper njegovo voljo prisilili jih iz službe spustiti, je posebno ojstro kaznovati in z vso ojstrostjo zaderžati, da dolžnosti svoje službe spolnujejo. §. 31. Gospodar, kteri brez postavnega vzroka (§. 28) posla pred časom iz službe spusti, se sicer ne more prisiliti, posla zoper njegovo voljo zopet v službo vzeti, dolžan pa je, dati poslu mezdo in hrano za čas, ki še ostane, in če ta čas četert leta ali kvatre preseže, za četert leta. §. 32. Posle, kteri pred časom brez postavnega vzroka službo po svoji oblasti zapuste, je županu naznaniti, kteri jih bo zasledoval, in, če gospodar zahteva, tudi s silo pri-moral, se v službo verniti. Verh tega jih je še primerno kaznovati in dolžni so, škodo poverniti, ktero so s svojim nepripušenim zapušenjem službe storili. Ako pa gospodar neče tacega posla, ki je ušel, več v službo, zna namesti njega druzega posla udinjati in od unega tirjati, da mu poverne, kar je imel zavoljo tega več plačati. §. 33. Kdor posla, od kterega ve ali si vsaj iz okolj-nost misliti more, da je ušel, v službo vzame, mu službo preskerbi ali stanovanje da, ga je primerno kaznovati in dolžan je škodo poverniti gospodarju, ktero je imel za to, ker mu je posel ušel, kakor mora tudi s poslom, kteri je ušel, in sicer vsaki polovico, gospodarju plačati hrano, kar je je več dal drugemu poslu, kterega je v službo vzel. §. 34. Vsak posel se ima preskerbeti s posel-skimi bukvicami, ktere dobi pri politični gosposki svojega domovja in plača za nje: 6 kr. za štempeij in kar velja natis in vezanje teh bukvic. Dobi jih pa samo, če nič ne nasprotje pravici za udinjanje ali sicer nobenega zaderžka ni. Ako pa ta gosposka ni ob enem tudi politična gosposka kraja, v kterem živi, se bo ta po poslovi prošnji obernila na politično gosposko njegovega domovja, da ji da oblast, mu poselske bukvice dati. Posli, kteri pridejo iz dežel, v kterih nimajo poselskih bukvic, dobivajo te bukvice po politični gosposki tistega Kraja, v Kterem tavajo, toda le, ce se ji s potno izkazav-nico (posom) izkažejo. Zastran danih poselskih bukvic je treba natanjčeo zapisnik pisati. §. 35. Noben gospodar ne sme' posla v službo vzeti, kteri nima poselskih bukvic, sicer zapade kazni. Poselske bukvice ima gospodar prevzeti in shraniti, kadar pride posel v službo. §. 36. Kadar gre posel iz službe, ima župan po ust-mencui ali pisanem spričevalu (cajgnisu) gospodarjevem predelke (rubrike) poselskih bukvic popisati, se podpisati in prineseno gospodarjevo spričevalo prideržati. Spričevalo zastran zvestosti, pripravnosti, pridnosti in lepega vedenja se sme samo jemati, če za posla dobro govori. Ako pa v tej ali uni lastnosti slabo govori, je zadevne predelke samo prečertati. Ako pa gospodar v svojem spričevalu posla česar krivega ali sumnega dela, in župan po preiskovanju, za ktero posel prosi, spozna, da ni resnično, sme župan po tem. kar preiskovanje pokaže, v predelke zapisati, mora pa to v bukvice izrecno zapisati. Gospodarja, kteri da poslu s svojo vednostjo neresničoo pričevalo, je primerno kaznovati in je verh tega še dolžan, škodo terpeti, ktera zavoljo tega zadene posla. §. 37. Poselske bukvice so javne (očitne) pisma. Kdor jih ponareja, ali kdor se posluži tujih poselskih bukvic, da bi mogel izhajati, ali kdor zavoljo tega posodi svoje bukvice komu drugemu, zapade kazni po kazenski postavi. §. 38. Ako posel svoje bukvice zgubi, ima to naznaniti politični gosposki, v ktere okraji biva. Ta gosposka bo vse okoljnosti skerbno pozvedovala in, ako to pozvedovanje pokaže, da so bile bukvice gotovo zgubljene, nove poselske bukvice dala, ali bo pa, če je druga politična gosposka zgubljene bukvice dala, posker-bela, da ta nove bukvice da. V novih poselskih bukvicah je izrecno opomniti, da so druge. §. 39. Politična gosposka čuje nad posli in izpeljuje nazočo poselsko postavo. Pri tem so ji župani pripomožni. kterim je po navodu politične gosposke nad vedenjem, rednostjo in dobrim obnašanjem poslov čuti in zlasti paziti na posle, kteri so brez službe. Posle, kteri so ob službo in spadajo k soseski, ima župan z vso ojstrostjo naganjati, službo ali druzih dopu-šenih del iskati. Ako vkljub temu tega ne storijo, jih je tako dolgo k soseskenim ali očitnim delom zaderževati, dokler v službo ali delat ne grejo. Pri tem pa ni porajtati na izgovor, da so se zavezali delati svojim staršem ali drugim, zlasti pa takim ljudem, pri kterih prebivajo, ako je očitno, da pri teh nimajo nika-koršnega ali vsaj ne primernega dela. Ptuje posle, kteri so brez službe in kteri imajo priložnost za novo službo ali za druge dopušene dela, pa ne-čejo iti služit ali delat; kteri pohujšljivo, gerdo žive ali nimajo volje, si skorej službo ali drugo delo poiskati, s kterim bi se živili, je iz soseske odpraviti. §. 40. Kdor se s tem peča, da poslom službe iše (cupringa), ga je primerno kaznovati. Da se pa olajša poslom služba, in gospodarjem, poslov dobiti, je pri županu bukve napraviti, v ktere se zapisujejo posli, kteri službe išejo, in gospodarji, kteri hočejo poslov imeti. §. 41. Pravde med gospodarji in posli, ktere izvirajo iz službene razmere ali službene pogodbe, in se še v službenem času ali vsaj 30 dni pred dnevom vsnujejo, ko je služba nehala, grejo pred politično gosposko; pravde pa, ktere se po tem narede, ko je ta čas pretekel, se pred ------ 139 ----- sodno gosposko obravnavajo. Politična gosposka bo tudi sicer tožbo in pritoževanja v poselskih zadevah, kolikor bo mogoče, v kratkem razsodila in prestope te poselske postave soditi imela. §. 42. V tej poselski postavi namerjene kazni se imajo v dnarjih ali z zaporom ali pa s tepežem izgotovljati. Kazni z dnarji ne smejo pri poslih 5 gold. in pri družili osebah ne 25 gold. preseči. Zaperati se smejo do 14 dni in spolnovaje odločbe kazenske postave se zna zapor se s postom poojstriti. Tepsti se smejo samo posli. Tepejo se pa mladenči, kteri še niso 18 let spolnili, in ženske s šibami, odrašeni možki pa s palicami, in čez 15 palic ne sme nobeden dobiti. Tepsti se pa smejo še le, ko je popred zdravnik izrekel, da tepenje ne škoduje zdravju obsojenega. To se pa ne sme nikolj očitno goditi. §. 43. Dnarje kazenske je v soseskini dnarnici hraniti in posebej zarajtovati. Rabiti se pa smejo samo za podporo bolnih ali ubozih poslov, kteri ne morejo več delati. §. 44. Opravila, ktere so v tej poselski postavi županu izročene, se zamorejo, če je treba, kaki drugi osebi izročiti, ktera zaupanje zasluži. §. 45. V srenjah ali soseskah, ktere so v okraju kake c. k. policijske gosposke, ima ta gosposka opravljati opravila politične gosposke in župana, ki so v tej poselski postavi imenovane.