PAVLA REBERŠEK
Bruno Hartman
21. marca 1980 je v Mariboru umrla Pavla Reberškova, knjižničarka, katere delo je bilo trdno povezano z uspehi knjižničarstva v obdravskem mestu pred vojsko in po njej.
Rodila se je 30. decembra 1909 v Brežini pri Brežicah v železničarski družini. V osnovno in meščansko šolo je hodila v Brežicah od 1917. do 1926. leta, potem pa je v Ljubljani na Krištofovem zavodu opravila polletni administrativni tečaj. Nato je od 1. januarja 1927 do 31. julija 1931 delala kot uradnica v advokatski pisarni svojega strica dr. Alojzija Juvana, mariborskega župana, s 1. avgustom 1931 pa je kot članica Jugoslovanske strokovne zveze prešla v mariborsko knjižnico Prosvetnega odseka Delavske zbornice za Slovenijo. Knjižnica je bila namenjena predvsem delavstvu, organizacijsko zasnovo in knjižne sklade pa je imela usklajene z osrednjo knjižnico Delavske zbornice v Ljubljani. Knjige so bile skrbno odbrane. Bralce so seznanjale s tekočo slovensko knjižno bero, pa tudi z vrhunsko svetovno književnostjo, predvsem socialno kritično. Precejšen je bil delež strokovnih in znanstvenih knjig, ki so obravnavale socialne in politične probleme; med njimi je bilo kar dovolj marksistične literature. Mariborska knjižnica Delavske zbornice — ali kar Delavska knjižnica — se je v najkrajšem času povzpela v vrh mariborskih splošnih javnih knjižnic. V enem letu je sposodila tudi čez 40.000 knjig in postregla več kot 20.000 obiskovalcem. To obsežno in zahtevno delo sta opravljali le dve knjižničarki — Pavla Reberškova in voditeljica knjižnice Rezka Krištofova. Pavla Reberškova se je posebej posvečala izposoji in delu z bralci. Sproti je brala in prebirala nove knjige, da jih je spoznala in mogla o njih svetovati bralcem zelo pisane izobrazbene sestave. Naravna bistrost, umerjena in odtehtana osebnost ter velika nači-
tan0§tÄ> jo povzdignile v izjemno posrednico med knjižnico in jav-t' r»$stjo. Seveda pa je v knjižnici opravljala še druge, raznovrstne
* ‘TCnjtžnica£ty<l980)l-4	j	j	j
knjižničarske posle. Z okupacijo leta 1941, ko je bila Delavska knjižnica uničena, je bila zveza Reberškove s knjižničarstvom nasilno pretrgana.
Po osvoboditvi se je Reberškova leta 1947 vrnila med knjižničarske vrste: začela je delati v mariborski Študijski knjižnici in v njej ostala do upokojitve leta 1963. Zlasti v prvem povojnem obdobju je bilo treba knjižnico po razdejanju, ki jo je doletelo z okupacijo, na novo urediti in jo odpreti bralcem, ki so takrat imeli v Mariboru na vcljo le skromne četrtne knjižnice. Reberškova je opravljala različna dela: inventarizirala je knjige, kontrolirala dotok obveznih tiskov in samostojno vodila izposojevalni oddelek. Pomagala je izdelovati kataloge za občinstvo, sestavljala je sezname knjig, se seznanjala z novimi knjigami, dajala informacije bralcem, vodila statistiko poslovanja knjižnice in izterjevala nevrnjene knjige. Ravnatelj prof. Janko Glazer je leta 1952 v uradni karakteristiki Reberškove takole opisal njeno delo: »Tov. Reberšek Pavla je zaposlena z izposojanjem knjig. Za to delo je glede domače literature usposobljena odlično zaradi obsežne načitanosti in dolgoletne prakse... Ima pregled po bibliografskih, literarnozgodovinskih in drugih strokovnih pomagalih.«
Pavla Reberškova je v udarniških povojnih letih s kolegom iz knjižnice Franjem Avsenakom in ob pomoči sodelavcev leta 1949 uredila v poklicno ustanovo knjižnico KUD »Jože Hermanko«, kasnejšo Mestno knjižnico, jedro današnje splošnoizobraževalne Mariborske knjižnice.
V knjižnični skupnosti so bile izredno dragocene osebnostne prvine Pavle Reberškove: bila je modra, preudarna, ubrana, vneta delavka. S temi lastnostmi je pomagala uravnavati in utrjevati skupinsko zavest med knjižničnimi delavci.
Po upokojitvi je Pavla Reberškova od leta 1963 do 1971 še honorarno urejala in vodila knjižnico takratne Višje stomatološke šole.
Napisala pa je tudi nekaj prispevkov s področja knjižničarstva: še pred vojsko je prispevala najobsežnejši delež za tiskani Seznam slovenskih in drugih slovanskih knjig knjižnice Delavske zbornice v Mariboru (1940), v »Knjižnici« 1977 je objavila članek Delavska knjižnica v Mariboru (1928—1941), oprt na vire in obogaten s spomini, leta 1977 pa je v Glazerjevem zborniku ČZN objavila Bibliografsko kazalo za »Zoro« 1872—1878 in »Vestnik« 1873 do 1875, dve za literarno in kulturno preteklost Maribora pomembni publikaciji.
Pavla Reberškova je z ljubeznijo in vnemo opravljala svoje delo, ki zanj ni terjala priznanj. Bila je skromna in človeško topla.
Takšna je bila tudi ob svojem soprogu Karlu Reberšku, delavcu, soustanovitelju pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Štajersko 22. maja 1941, povojnem predsedniku mariborskega ljudskega odbora, direktorju tovarne avtomobilov, uglednem gospodarstveniku in politiku.