Šopek prijatelju na grob. (J. E. K.) Blagor ti8tim hlapcem, katere Gospod, kadar pride,najde ttgečel (Luk. 12, 87.) V tihi frančiSkanski celici na Južnem Tirolskem je dne 22. svečana t. 1. o 5 uri zjutraj sladko v Gospodu zaspal naS rojak č. o. FrančiSek Blanko Zagadin. Ker mu nismo mogli skazati zadnje časti s svojo prisotnostjo pri niegovem pogrebu, zato sa ga hočemo spomniti na tem mestu in mu v duhu na grob posaditi Sopek nepozabnosti. Šimen Zagadin je zagledal luč sveta v Sesteržah, župnije Majšberg, dne 28. vinotoka leta 1872. V Ptuju je zvršil nižji gimnazij in tu mu je odprla vijoliea pohlevne ponižnosti, ki je dičila njegovo duSo, in pa goreča želja postati duhovnik ter nositi križ Kristusov, vrata mirne meniške celice, kjer je našel v resnici svojo srečo. Dne 25. velkega srpana 1892 leta je zapustil zeleno Štajarsko in se odpeljal na Gornie Avstrijsko, kjer je stopil v frančiškanski red, ter bil v Pupingu pri Eferdingu ob Donavi novic. V samostanu je dobil ime Frančišek Blanko. Po končanem novicijatu je nadaljeval svoje študije na Ti- rolskem in sicer v Briksenu, Bolzanu in Švacu. Slovesno obljubo je storil dne 27. velkega srpana 1896. 1. Bogoslovec je bil v Solnem- gradu, kjer so ga dne 16. malega srpana leta 1898 Njih eminenca kardinal in nadškof Janez Evangelist Haller posvetili v mašnika. Naslednji dan je prišel po dolgih šestih letih spet v svojo domovino, lepo, zeleno Šta- jarsko, po kateri se mu je tožilo, kakor je priznaval s svojih pismih. Dne 24. malega srpana 1898 1. je pel novo sv. mašo v cerkvi sv. Miklavža v Majšbergu. cilavnostni govor so prevzeli velečast. gospod Davorin Žekar, župnik v Studenicah. Kmalu je zapuščal s težkim srcem svoj dom, svoje stariše, svoje rojake. Ni pa mislil, da jih ne bode videl nikdar več, marveč v njem je plamtela želja, da se kmalu vrne med Slovence blagovestit v čast božjo in v prid neumrljivih duš, kakor je to povdarjal skoro v vsakem pismu. Dne 22. grudna 1899 leta mi piše: «Z menoj je zelo žalostno; že črez leto dni me tlači neka huda in zelo nadležna bolezen. Iskal sem pomoči že na mnogih krajih, pa vse nič ne pomaga. Od 22. novembra do 10. decembra sem bil tudi v Gradcu pri usmiljenih bratih. Ker pa sem sprevidel, da so mi kopeli po Kneippovem nasvetu v Briksenu še najbolj pomagale, sem se spet podal v Briksen, kjer bom ostal, dokler ne bom spet popolnoma ozdravel. V torek, v sredo in 6etrtek tega tedna msem mogel maševati, tako mi je bilo hudo; a zdaj sem spet malo boljši.» Dne 3. prosinca 1900 leta pa mi piše:  od 23. pa do 31. decembra nisem mogel iz postelje in seveda tudi maševati ne, ampak vsak dan sem v postelji prejel sveto obhajilo. Zdaj sem zopet toliko boljsi, da moretn v domači kapeli maševati in tudi malo hoditi! O da bi mi še ljubi Bog odvzel to hudo bolezen! Ne da se skoro povedati, kako huda je ta bolezen, ampak če jo človek enkrat ima, potem še le ve, kaj je hudo in kaj ie Ijubo zdravje .... Veselim se že zopet spomladi, kajti potem bom gotovo zopet boljši; sploh imam zmiraj upanje, da še bom popolnoma ozdravel.> Toda zoper moč smtti nimamo rože v vrti. Vsakdo se prepriča o tej resnici prej ali slej. Dasi se je oklepal mladi menih z železno roko upania, da mu prinese cveteča, duhteča vigred zdravja in novega življenia, vendar je odpotoval v cvetu svojega živIjenja, dajat račun Najpravičnišemu o svojem hiševanju. Njegovo hrepenenje po spomladi se je spolnilo — prišel je v večno spomlad. Pokrepčan z duhovno močjo sv. zakramentov za umirajoče, se je preselil v večno domovino, kjer gleda od obliCja v obličje, kar je tukaj videl skozi zrcalo kakor v megli, kakor uči sv. Pavel (I. Kor. 13, 12.) «Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu! Odslej . . . naj počivajo od svojega truda.» (Skriv. raz^ 14,13.) Nam pa kliče rajni iz groba: »Srečno umreti je vrhunec modrosti.* Silno me je pretresla žalostna novica o njegovi smrti. In kako bi ne! Bila sva prijatelja! Nisem bil pri njegovi smrtni postelji, nisem se poslovil od njega, nisem stal ob njegovem grobu, nisem poljubil grudice in je vrgel na njegovo rakev z izrekom, ,lahka ti zemljica!' nisem ihteč zapuščal njega v globoki jami na tujem in to je britko! Otožnomilo in zaupno me tolažijo domišljeni zvoki krasne nagrobnice : Niujer tolažbe srcu ni. Le križ nam sveti govori, Da zopet vid'mo se Nad zvezdami, Da vid'mo v raju večnem se, Nad zvezdami!