Poitnin« plačana v gotovini. Rotamozna itavllka 4 Din. ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO LETO VII 27 ■ O *■=! ASILO SLOVENSKIH POSLUŠAVCEV Troelektronski aparat za kratke, normalne in dolge valove! Elektrodinamični zvočnik. Elegantna Mira-Bicolor-kaseta. Radi vdelanega zapornega kroga zelo selektiven. Izredno nizka cena Din 3.200*- reg. zadr. j o. j. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 Naše baterije Vam omogočijo mesece in mesece čist in nemoten sprejem Kupujte domače blago! Izboljšali smo jih do najvišje možnosti. Baterije znamke ZMAJ so vodilne Cene naših baterij so sledeče: 150 voltna anoda, dvojna, Din 255.— 150 voltna anoda, navadna Din 195.— 120 voltna anoda, dvojna Din 205.— 120 voltna anoda, navadna Din 155.— 90 voltna anoda, dvojna Din 155.— 90 voltna anoda, navadna Din 115.—■ 24 voltna mrežična baterija Din 42.— 15 voltna mrežična baterija Din 25.— 12 voltna mrežična baterija Din 15.— Zahtevajte pri svojem trgovcu edino le znamke ZMAJ ŽMAJ tovarna j a ga Iva nične elemente in elektrotehniko ^ Ljubljani Rad IO 24. novembra 1935 27 VII. Ljublj sna Inž. A. St.: Naš radio (Nadaljevan je) Druga točka zahteva moderno tehnično ureditev radio-oddajne postaje v Domžalah in radio-studija v Ljubljani. Naša radio-oddajna postaja v Domžalah res še ni bogve kako stara in hi ji sodeč po njeni starosti mogli prisoditi še nekaj let obstanka. Ali kar se tiče konstruktivne starosti, je pa postaja nedvomno zastarela, nemoderna in nezadovoljiva ter potrebna nujne preosnove. Cela naprava datira iz prve povojne dobe; mislili bi torej, da je ona produkt najnovejših tehničnih izkustev in še za dolgo dobo delasposobna. To pa ni tako. Pomisliti moramo, da je naprava dobavljena iz reparacijske zaloge, iz katere je naša država prejemala marsikaj neprvovrstnega in zastarelega. Tako je tudi v tem primeru. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da je ravno radiotehnika v poslednji dobi bila v stalnem razvojnem deliriju in da je ravno ta poslednja doba prinesla toliko novega, da za njo ne veljajo običajni pojmi starosti tehnične naprave. Razvoj v radiotehniki je tako silen in nagel, da mu skoro ne more slediti literatura. Komaj je napisana knjiga o sodobnem položaju radiotehnike in njenih modernih naprav, že iste niso več moderne in še ta knjiga ne odgovarja novim izumom, ki so se med tem časom natiska knjige pojavili. Ta razvojni napredek pa tudi naši oddajni postaji v Domžalah ni prizanese! in je zato že popolnoma zastarela. A ne glede na to nezadovoljujočo okolnost ima naša postaja v Domžalah še eno veliko, glavno hibo in to je njena majhna delazmožnost, ki današnjim razmeram nikakor več ne odgovarja. Postaja je z njenimi 2.5 KW preslaba za ves njen oddajni teritorij. Povečati isto radi zastarelosti ni mogoče, pride v poštev le radikalna preosnova, to je nova, mnogo jačja postaja, najmodernejšega sistema. Vprašanje je torej, kako naj uredimo lo zadevo, da bo postaja za daljšo dobo vsem potrebam slovenskega radia odgovarjala in da ho v bodočnosti kos konkurenčnim vplivom sosednih radijskih postaj? Rešitev tega problema bi bila zelo enostavna in lahka, ako bi ne prišla v poštev finančni moment in pa delna nesamostojnost naše postaje, v kolikor se tiče prostega razpolaganja o preureditvi postaje. Zdi se mi, da je predvsem glavna težava v tej nesamo-stojnosti; država »je namreč zgradila prvotno postajo v Domžalah in bi tudi v bodoče odločala, ako se more ista preurediti in kako se bo smela preure- Naročnina : Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140. Za inozemstvo: tromesečna Din 48.—, polletna Din 96—, letna Din 192—. Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. OPOZARJAMO NA NAŠE ZAVAROVANJE APARATOV IN ŽIVLJENJA! diti. Skoro gotovo je, da bo radijska postaja v Belgradu najmočnejša postaja v državi. Hrvatje gotovo ne bodo žrtvovali svoje postaje v Zagrebu in bodo to posestno stanje branili in še utrdili; še manj govora o žrtvovanju postaje je pa pri nas Slovencih, ker smo radi posebnosti lastnega jezika še mnogo bolj navezani na potrebo lastne radijske oddajne postaje. Zato je popolnoma jasno, da hi poleg nove belgrajske postaje od 100 RW današnji postaji v Zagrebu in v Ljubljani (Domžalah) radi svoje šibkosti ne mogle eksistirati, radi česar je primerno povečanje obeh postaj nujna potreba. Poleg tega pa pride za Ljubljano še ta okolnost v poštev, da smo odvisni i od jakih sosednih inozemskih postaj; zato moramo še posebno mariborski obmejni okraj z dobrim oddajanjem preskrbeti, to je, treba bo Mariboru predvideti posebno ojačevalno oddajno postajo. Ker bo, kakor gori omenjeno, država odločala o načinu in obsegu te preureditve, moramo označiti lo zadevo za narodno potrebo in od odločujočih političnih strank zahtevali, da to kulturno potrebo našega naroda postavijo na eno prvih mest njihovega politično-gospodarskega programa. V okviru te razprave seveda ni mogoče podati obširen načrt in podroben predračun za vso preosnovo; omejil se bom zato le na glavni obris in na približne skupne stroške za eno, po mojem mnenju najprikladnejšo in dovolj močno varijanto. Mogočih varijant odnosno kombinacij je več, tako glede delazmož-nosti kakor tudi glede tehnične izvedbe; razlikujejo se med seboj le v tem, da se več ali manj upošteva faktor šted-Ijivosti in s tega vidika poedine vari-iante veže na hornejše izvedbe, manjše kapacitete in drugovrstni materijah Tehnični in reprezentativni momenti pa govore vsi za radikalno in popolno rešitev tega problema, katero v sledečem predlagam. Refitev celega problema obstoji iz treh elementov, in sicer iz: radio-studija v Ljubljani, glavne oddajne postaje v Domžalah in relejne postaje v Mariboru. a) Radio-studio v Ljubljani. Današnja provizorna baraka in provizorna notranja ureditev že sedaj ne zadostujeta, ter zahtevata takojšnjo obnovitev odnosno definitivno izgraditev. Treba bo postaviti odgovarjajoče poslopje na lastnem zemljišču in sicer na istem mestu, kjer stoji današnja baraka in z modernimi aparaturami urediti novi radio-studio. Stroški te investicije bi znašali približno Din 2,500.000.—. b) Oddajna postaja v Domžalah. Današnjo preslabo postajo bo treba zamenjati z novo, moderno postajo od 20 KW delazmožnosti in zgraditi novo, zidano poslopje za to postajo. Lesena stanovanjska hiša v Domžalah na i bi služila še tako dolgo za stanovanja nameščencev radio-postaje, dokler bo vzdržala, ker je še v dobrem stanju. Pozneje, ko hi ne odgovarjala več tem svrham, se ta postajna stanovanja opuste in si naj nameščenci sami preskrbe v bližini postaje lastna stanovanja, ker ni nobenih nujnih razlogov, da bi vse osebje moralo prebivati v postaji. Nova 20 KW postaja z zgradbo vred bi stala približno Din 4,500.000.—. c) Relejna postaja v Mariboru. Za Maribor bi se porabila današnja oddajna postaja v Domžalah. Predvideni stroški za demontažo na obstoječem mestu, prenos postaje in montažo v Mariboru, zgraditev primernega postajnega poslopja, postavitev atenskega stolpa in priključek na falsko elektrarno bi bili približno Din 500.000.—. Skupne investicije za popolno izgraditev moderne radio-postaje v Sloveniji cenim torej na Din 7,500.000.—. To je približno visoka vsota, z ozirom na katero sem že gori omenil, da je ena glavnih težav konmletne preureditve, finančno vprašanje. Ali uvideti moramo, da i ta visoka številka ne sme biti nikak zadržek za pravilno rešitev tega važnega vprašanja in da se moramo vzlic visokim investicijam odločiti za to radikalno in potrebam slovenskega naroda odgovarjajočo rešitev. Radio-podjetje (Prosvetna zveza ali kaka druga, novoustanovljena družba) lahko z veliko verjetnostjo računa, da se bo skoro 3I5 tega potrebnega kapitala, torej skoro 4 milijone 500.000 dinarjev moglo pokriti s kreditno operacijo z odplačevanjem na daljšo dobo let in le ostali 2/r> torej cca Din 3,000.000.—, bo treba preskrbeti z lastnimi sredstvi (akcijski kapital ali domače posojilo). Ako mi pravilno uredimo prej omenjeno sistematično organizacijo naročnikov, se mora dvigniti število prejem-nih naročnikov v nekaj letih vsaj na 30.000, na trikratno današnje število. Ali rentabilnost je podana tudi že pri 20.000 naročnikov, predpostavljajoč seveda pravilno in racijonalno organizirano obratovanje in današnje naročninske obveznosti. Obrestovanje in amortizacija gori označenega investicijskega kapitala sta poleg kritja vseh obratnih izdatkov in primernega donosa brezdvomno mogoča, radi česar se lahko že v naprej računa, da se bo moglo naročnino v par letih zmanjšati in s tem še uspešnejše povečati krog naročnikov. 3. Nezadovoljiv program. Tudi v tej tretji točki leži bistven del razlogov za nezadovoljujoči razvoj našega radia.Pravi program radia je duša podjetja, sodoben program je garancija njegove eksistenčne vrednosti in le visoko kvalificiran program nas more uvrstiti v oni red, kjer bi moral stati naš radio, to je v vrsto samostojnih, samobitnih svetskih radijskih postaj. Naš radio je edini slovenski radio na svetu, zato smo dolžni, da naš radio tudi na oni višek izpopolnimo, kakor to zahteva reputacija svet-ske postaje v pogledu programa. Vprašanje, ki tiči v tej tretji točki, je kaj enostavno: ali izoblikujemo program predvajanj našega radia na svetski višek, ali pa zadržimo kvaliteto lokalnega programa, za katero seveda ne moremo reklamirati svetskega upoštevanja. Odgovor na to vprašanje je menda soglasen, to je, da se odločimo za prvo. Potem pa moramo energično eliminirati iz našega programa vse ono, kar je brez umetniške ali kulturne vrednosti; vse tisto, kar prihaja v naš program samo zato, da se izpolnijo ure, ki so prenosu namenjene. Vse svetske oddajne postaje imajo ravno za izbiro le prvovrstnega programa programske organizme, ki se rekru-tirajo iz najbolj uglednih javnih delavcev, s širokim svetskim duhovnim obzorjem in ki so popolnoma samostojni v upravljanju programskega posla. Slič-110 mora tudi uprava našega radija postopati; največjo pažnjo moramo polagati na pravilno izbiro programa in ob vsakem času podajati le najboljše, s čimer se pred svetom ne osramotimo. Vedno nas mora voditi misel, da nas poslušajo po vsem kontinentu in da je naš radio edini glasnik slovenske kulture, slovenske samobitnosti, ki potuje skozi eter v vse domove inozemstva, kateri se zanimajo za našo eksistenco in način našega življenja. Zato morajo biti predvajanja našega radija visoke kulturne vrednosti in pristne slovenske posebnosti. Ne rečem, da morajo vse točke dnevnega programa odgovarjai tej zahtevi; tudi predvajanja čistega lokalnega kolorita ali tujerodnega umetniškega užitka morajo imeti svoja mesta. Ampak uvrstiti moramo taka predvajanja v one ure dnevnega programa, katere so večinoma namenjene le domačemu poslušalstvu, to so ure, ki so večinoma po vsem svetu in po istem sistemu določene za dnevne posle gospodarstva in prosvete. Za te ure in za predvajanja lahke zabave ni težko najti našemu ra-riju primernega programa, ker ima naš radio bogato zalogo v ploščah in marljive domače predavatelje, bodisi na kulturnem, gospodarskem ali umetniškem polju. Po mojem mnenju je potreben našemu radiju predvsem visoko naobražen umetniški artistični vodja, ki se bo, naslanjajoč se na primerno kvalificiran in široki programni odbor, z največjo resnostjo in izkušenostjo posvetil edino temu poslu. Dosedanji programni od-bo ri so se shajali le perijodično in so takrat v vsej naglici skrpali program, samo da so bile vse ure radijskega programa za silo zasedene. Manjkal je duh originalnosti in samobitne kontinuitete, manjkala je povezanost z visokimi prvinami svetskega oddajanja. Izdatki, ki bi AL C A PO NE? Glej zadnjo stran J bili potrebni za omenjenega veščaka, bi se stotero izplačali in bi naš radio popolnoma uveljavili v svetu kot slovenski radio in ne le kot eno radio-postajo v Jugoslaviji. Želim, da hi se vsa naša javnost v bodočnosti malo bolj zanimala za kulturno in narodno važnost našega radija in da sodeluje pri neobhodno potrebni preosnovi naše postaje s tem, da pomnoži prejemne naročnike in na ta način dokumentira trditev, da spadamo v resnici med kulturne narode. — v Drago Marto Šijanec (K I. simfonični oddaji r petek) Novi dirigent našega radijskega orkestra Drago Šijanec, je rodom iz Pulja. Svoja dijaška leta je preživel v Mariboru, kjer je dovršil tudi gimnazijo in kjer je rasel skupaj z mlajšo generacijo, v katero spada med drugimi tudi naš mladi plesni umetnik Pino Mlakar. Po maturi se je odločil Šijanec za glasbeni študij na konzervatoriju v Pragi. Tu je bil takoj sprejet v tretji letnik in je tako zaradi svojih posebnih glasbenih sposobnosti dovršil v petih letih tri »fakultete« konzervatorija, kar predstavlja običajno 16 let študija (gosli 7 let, kompozicija 5 let, dirigiranje 4 leta). Kompozicijo je študiral pri K. B. Jiraku, gosli pri Janu Maraku, ki je poleg Ševčika najstarejši pedagog gov-larske tradicije. Obiskoval je tudi kurz Karla Habe, ki je konstatiral pri Šijan-cu absoluten posluh celo za četrttonski sistem, ter kurz glasbe za mikrofon pri dr. Ballingu, ki je danes postal tolikanj dragocen za našega novega dirigenta pri radiju. Že med svojim konzervatorijskim študijem je Šijanec zelo veliko komponiral za balete praških vodilnih odrov. L. 1931. je bil pozvan od danske Akademske filharmonije, da izvaja v Kopenhag. nu klasične manuskripte, ki jih je sam odkril in priredil. Tudi za mladega plesnega umetnika Mlakarja, s katerim ta še sedaj v tesnem stiku, ki je bil tedaj baletni mojster v Dessau-u v Nemčiji, je sestavil balet »Un amour du moven age«, ki ga je nato izvajal v Parizu. Kot muzikalni vodja češkoslovaškega baleta je šel v Pariš, kjer je nastopal v Teatre Champs Elysees. Tudi Mlakarjev balet DRAGO MARIO SIJANEC novi dirigenl radijskega orkestra je tedaj nastopil in odnesel tretjo internacionalno oceno. Ob tej priliki je bil Šijanec angažiran za dirigenta Jugoslovanskega glasbenega društva v Parizu. S svojim zborom je nastopal nato tisto sezono v operah po celi Franciji. Šija- nec je uvedel v programe koncertnih turnej skladbe slovenskih skladateljev, med njimi J. Gallusa - Petelina. V Gre-noblu in Niči si je pridobil prvo oceno za folkloro (1932). Ta njegov zbor, v katerem so peli tudi koncertni pevci iz Schoale Cantorum in Conservatoire Na-tionale, jc pel pod Šijančevim vodstvom neštetokrat v pariških radijih, ter za različne zvočne filme. Po uspelih nastopih v Parizu, so ga prosili za vodjo pariškega mešanega zbora »Minnesingers« ali pozneje imenovani »Les Menestrels«. Veliko je priredil nadalje pesmi za francoske zvočne filme in plošče. Še v avgustu letošnjega leta je sodeloval pri angleški družbi »Gaumont - British« pri snimanju filma v Monte Carlu. Po mnogih letih bivanja v tujini je sklenil Šijanec posvetiti svoje znanje in dragocena izkustva domovini. Ko jo vodstvo ljubljanske radijske postaje raz pisalo mesto dirigenta, jc tudi on zaprosil za to mesto, seveda skoro brez nad. Brez nad, pravim, ker je bil toliko časa v tujini in pri nas skoro nepoznan, saj so ga pozabili skoro tisti, ki so ga nekdaj poznali. Toda jury strokovnjakov, najuglednejših glasbenikov v Ljubljani, je sodil edino po strokovnih kvalifikacijah in izbral izmed številnih in močnih konkurentov — Draga Šijanca. Vodstvo naše postaje, ki se je odloči- lo za mladega umetnika si je s tem pridobilo simpatije naše kulturne javnosti, ki je že sedaj spoznala, kaj je pridobil naš radijski orkester z novim dirigentom. OTROCI PRED (K oddaji v nedeljo) Harmonika v sedanjem času! (K oddaji v petek) Razrvani povojni čas jo nujno zahteval, da je posameznik posvetil vso svojo skrb mladini ter ji po vseli svojih 1110-čeb skušal nadomestiti vse tiste moralne in materielne vrednote, ki jih v človeku uniči vsaka vojna furija. To se je zlasti pokazalo v glasbi, ki je nemara od vseh umetniških panog najintenzivnejše iskala novih poti v ustvarjanju trajnih vrednot. A kakor je skušal svoji dobi dati umetnik adekvaten izraz, tako je poleg njega moral glasbeni pedagog skrbeti za naraščaj, ki je stopil v svet skoraj brez podlag. Prvi, ki se je lotil tega težavnega dela, je bil učitelj Šuligoj, ki je pokazal, kaj se da doseči s temeljitim delom pri mladini na polju glasbe. Kdo ne pozna njegovih »Trboveljskih slavčkov«. To njegovo uspešno delo je dalo pobudo tudi vsem drugim in učitelji so pričeli ustanavljati šolske pevski' zbore in orkestre, med njimi prof. Repovš, Karel Jeraj in drugi, katerih delo pa ni bilo tako uspešno, da bi zaradi lie.številnih težav moglo dobiti zaželjeno trajnost. Zakaj težave, ki se nudijo organizatorju vsakega zbora, so pogosto nepregledne, tako v pogledu duševnega, še zlasti p.i materielnega napora. Vendar misel, da bi se mladina mogla udejstvovati v glasbi, ni povsem zaspala. Treba je bilo najti uspešno sredstvo in stvar je stekla povsem zadovoljivo. Najsi ima ta ali oni glede harmonike kakršnekoli pomisleke, dejstvo je, da smo prav s pomočjo har- monike dosegli največ uspehov z mladinskimi orkestrskimi zbori. Vprašanja, ki so razne glasbene kroge nekaj časa tolikanj mučile, ali je harmonika umetniški instrument? Ali zaradi harmonike ne grozi slovenski pesmi in slovenski glasbeni umetnosti propast? itd. so bila vse prej kakor potrebna, in bojazen, da bi se naraščaj utegnil s harmoniko pokvariti, povsem nieeva. Grmado podobnih pomislekov in predsodkov je kmalu razpršil naš odlični glasbeni pedagog profesor Pavle Rančigaj, ki je teoretično in praktično pokazal pomen harmonike za naš glasbeni naraščaj prav v vzgojnem pogledu. Kot učitelj glasbe in kot umetnik, ki -e bavi poleg komponi-ranja še s poukom klavirja, violine in drugih instrumentov, je s harmoniko in z orglicami dosegel uspehe, ki jih je vredno zabeležiti. Še preden je kdo mogel izraziti svoj dvom o umetniški vrednosti harmonike in orglic, je prof. Rančigaj pojasnil, da ne gre ne pri prvem ne pri drugem glasbilu za umetnost, ampak da sta mu zgolj vzgojen pripomoček pri mladini od 5. do 10. leta, ko otrokova roka še ni ustvarjena za prijem pri violini ali za skalo na klavirju. Seveda bi se dalo tu pripomniti, da je marsikak velik umetnik pričel kar z violino ali s klavirjem, toda treba je pomisliti, da je takih velikih umetnikov neizmerno malo in da vsa masa, ki se glasbe uči, ne more dali iz sebe Ie velikih umetnikov, ki se pač rode, more pa dati vsaj glasbenike in pevce boljših ali slabših kvalitet. Prav zaradi tega sta pa harmonika in orglice velikega pomena za vzgojo posluha pri najmlajših. Prof. Rančigaj je na ta način dosegel pri posameznikih, ki so bili brez posluha, skoraj neverjetne uspehe. A tisti, ki trdijo, da ta dva instrumenta kvarno vplivata na estetski čut otroka, so v veliki zmoti. Prav glede posluha in tega estetskega čuta so doslej malone vsi naši glasbeni pedagogi vse preveč grešili, in oiroka, ki posluha ali pa estetskega čuta ni pokazal kakor bi migni! kar pri prvi poskušnji, kratko in malo označili za nemuzikalnega. V svojih izvajanjih je prof. Rančigaj odločno grajal vse tiste, ki se prav nič ali premalo potrudijo, da bi v otroku za glasbo zanimanje vzbudili in mu že zgodaj dali osnovne pojme o glasbi. Zlasti se pa mora otrok čimprej seznaniti z narodno pesmijo, in sicer ne le vokalno, temveč tudi instrumentalno. Po vsem tcn ni treba poudarjati, da harmonika ni instrument za umetniško ustvarjanje, je pa danes nedvomno najbolj primerno sredstvo, ki je otroku nekakšen lahek most, preko katerega mu skuša sodobni glasbeni pedagog pomagati do prvega dojemanja glasbe, in sicer z narodno pesmijo, ki mu je itak bolj ali manj v krvi. Harmonika je glasbilo, ki je zmožno vsakega dinamičnega senčenja in je zlasti odlično sredstvo za vzgajanje ritma. To naš narod dobro čuti, in marsikak današnji odličen slovenski glasbenik je zrasel ob očetovi harmoniki. Ona nudi harmonično podlago pesmi in je mogoče napev z njo prav tako lahko izraziti, kakor n. pr. na harmoniju, konstanta je pa pri njej celo bolj izrazita, kakor pri klavirju. Moderne kromatične harmonike (poltoni za desno roko, za levo skala pasov) je tehnično tako dovršen instrument, da omogoča izvedbo že prav težkih skladb. Tako je jasno, da je treba ločiti harmoniko od harmonike, Dvovrstna harmonika brez pomožnih tonov je za vzgojni pouk nepri-merila, ker nima za desno roko kromatične skale. Taka harmonika je primer- PROF. PAVLE RANČIGAJ K ODDAJI V SOBOTO na le za krčmo, ritmično je sicer enako vredna drugim, glede melodike pa zaostaja za harmoniko orkestralnega modela. Harmonika, ki jo uporabljajo otroci v šoli prof. Rančigaja, ima kromatična skalo, ki gre skozi tri oktave, na levo roko pa ima ta harmoonika tudi celo diatonično skalo v basu (Holiner). Otroci morajo vsako pesem igrati po notah. Glede not je pa še precej težko, ker nimamo skoraj nikakih pesmaric za ta instrument. Naši založniki bodo morali v doglednem času resno misliti na izdajo za harmoniko prirejenih pesmi, zlasti narodnih za mladino. Prof. Ranči-gaj je prepričan, da se bodo sčasoma morali vsi naši glasbeni šolski pedagogi potruditi k harmoniki, zlasti tam, kjer so drugi instrumenti težko dostopni, otroku se pa mora vzbuditi ne le sanm zanimanje za glasbo, ampak tudi za ritem, še zlasti pa je važno, da se otroku pravočasno in dobro razvije posluh. Kako velikega pomena je pri človeku posluh, ve danes vsak izobraženec, in koliko muke je združeno z nedostatkom tega daru, je marsikdo občutil sam pri sebi. Zato je prof. Rančigaj posvetil vso skrb prav tistemu delu mladine, ki ne kaže posluha. In lotil se je celo tistih nesrečnikov, nad katerimi so že vsi obupali. Po svoji metodi vzgoje posluha je dosegel doslej take uspehe, ki dobesedno presenečajo. Rančigajeva metoda je preprosta, kakor so preprosta mnoga dognanja, ki jim pa vendar doslej razen njega, še nihče ni prišel na sled. Otroci v začetku oponašajo najrazličnejše instrumente za spoznavanje barve zvoka. Seveda ne zadenejo zvoka kar prvič in je OD KRANJA lil JESENICE DO KRANJSKE GORE pogosto treba uprav mučeniškega trpljenja in tedne in tedne, včasih tudi mesece trajajočega temeljitega vzgojnega dela. Otrok se pravilnemu podajanju zvoka čim dalje bolj približuje, posluh se mu od dne do dne bolj ostri, v njem se budi nov, zanj doslej neznan čut -in počasi se mu prične odpirati nov svet, svet zvočnih barv. Otroci oponašajo glasove živali, med seboj morajo govoriti pojoče in drug drugemu odgovarjati v istem tonu. Tudi doma, ne le pri glasbenem pouku se morajo vaditi. Kmalu začno v šoli posnemati celo glasovno lestvico, in ko so že tako daleč, da se morejo nadzirati sami, presojajo drug drugega, pod vodstvom učitelja in si tako popravljajo napake. Pozneje prično posnemati glasove klavirja, peti lažje pesmi in si tako točno, skoraj nevede kdaj, pridobe posluh ter se otresejo hkrati tudi občutka manjvrednosti. Posluh se da vzbuditi pri vsakem otroku, ker ga tudi vsak otrok v resnici ima, a v njem le prepogosto spi, kdaj zaradi napačne vzgoje, kdaj pa zaradi kakega manjšega nedostatku. Profesor Rančigaj je nazorno dokazal z demonstracijo svojih učencev, da je v slehernem otroku, pa tudi pri odraslem mogoče vzbuditi s pravilnim vežbanjem posluh, če učenec le nima kake organske napake. RADOVLJICA KRANJ KRANJSKA GORA I PERIČN1K Koporc: Hlad mikov večer Meti pomembne glasbene prireditve v tej sezoni moramo prišteti »Hladnikov večer,« ki ga izvaja pevski zbor »Slavec« dne 24. novembra ob 20. uri iz cerkve Sv. Petra. Program obsega sledeče Hladnikove skladbe. Koncertna fantazija v treh delih za orgle, pisana v rapsodični obliki. Za te melj jemlje znane cerkvene pesmi. Omenjeno skladbo je izvajal mojster Hladnik pred leti na svojem koncertu v Karlovcu in tudi v Ljubljani. Je ena najobširnejših njegovih skladb za orgle. Izmed ostalih orgelskih skladb je brez dvoma najbolj intcresantna nedokončana sonata za orgle, v 4 stavkih, sedaj restavrirana po skladatelju Kopor- KRITIKA GLASBENI DEL KONCERT »LJUBLJANSKEGA ZVONA« Kakor je prav, da sestavljajo spored naše radijske postaje koncerti raznih domačih pevskih zborov, tako je tudi prav, da ti sporedi niso prepogosti iu z ozirom na izvajalsko vrednoto bolj kritično izbrani, kot doživljamo v zadnjem času. Pevsko društvo »Ljubljanski zvon« si je pod vodstvom novega dirigenta Do-reta Matula, ki je ndad, pa agilen in resen delavec, pridobilo zopet večjo popolnost. Koncert tega zbora v radiu je dobil privlačen obraz. Spored so sestavljale slovenske narodne in ponarodcle pesmi v različnih priredbah skladateljev Adamiča, Deva, Tomca, Premrla, Bajuka, Hubada in Bučarja. Spored je imel tedaj enotno lice in je oživil pred nami naš domači svet. Izvedba teh pesmi je na povprek bila lepa. Zbor pozna že v dobri meri pevsko estetsko zakonitost. Zato je bilo oblikovanje pesmi dostojno in večkrat tudi v nijanse izdelano. Kar se pa še hib tiče, bi si želeli, naj bi bile posamezne fraze še bolj sklenjene, da so kot v eno vlite. Za to je potrebno, da se vsaka fraza kot krajša ali daljša enota izvede na en (lih, kar zahteva seve urejeno dihanje vseh. Pa še to bi hotel človek, ki ve za umetniške dobrine, da bi bilo v izvedbi več ognja, več izrazne moči, več poleta. Za enkrat se zdi, kot da povžije resno oblikovanje vso pozornost in je vsa skrb tja položena. Že prav. Toda to je lepa posoda, v katero pa je treba vliti še izrazne moči, da izvedba v visokem poletu prepriča. Sicer pa je zbor lepo ubran — morda so bili moški glasovi (zlasti bas) za spoznanje prešibki proti sopranom. Zvok pa je krepil tudi že dobro urejen oddajni prostor. — Istočasno je nastopila mezzosopranistka Danica Pelanova z nekaj umetnimi, pa skoraj že ponarodelimi skladbami. Pevka ni poznana — pa to nič ne de. Toda o njenem izvajanju moremo trditi, da še ni doraslo solističnemu izrazu. Pevka ima lep glasovni material, a ta je še premalo. Glavna hiba je, da glas v registrih ni izenačen in se prav trdo lomi v dve različni polovici navzdol in nav- cu. Na tem koncertu bodo izvajani trije stavki omenjene sonate. Finale kot četrti stavek se ne izvaja. Skladba je zanimiva radi tega, ker je drugi stavek v hitrem tempu namesto v običajnem zmerno počasnem tempu. S tem je imel avtor posebne namene, ki jih je ustvaril v neobičajni sestavi. Ostale fuge se že več ali manj znane. Vokalne točke obsegajo »Ave Maria« in tri kantate. Naj bo to skromna proslava prvaku slovenske orgelske igre, ki je v svojem življenju doživel več razočaranja kakor priznanja. Slava njegovemu spominu! zgor. Pri tem je zlasti nižina skoraj groba in nima zvočnih fines, višino pa moti neprijetno tremoliranje. Pevki je tedaj za solistično podajanje potrebno izrazito šolanje, ki ji bo pomoglo iz-gladiti pevsko tehnične hibe. Toda tudi umetniški izraz je boren. S čistega mu-zikalnega pogleda so hibe v nepravem melodičnem oblikovanju, linije so trga-ne že po dihanju pa tudi po nepravi sunkovitosti. Notranji izraz pa pogreša močnega doživetja, ki zmore umetniškim tvorbam vliti skladno vsebino. Zato pa je treba močne estetske in duševne občutljivosti, da ne zveni pesem kot trdo brezdušno tonovsko dogajanje. Vil-harjeva »Kani« sama po sebi ni brez vsebine in brez iskrenega doživetja. Podajanje pa je bilo bolj podobno zane-šeni koračnici, kot divjajočemu obupu. Zato ponavljamo: petje v radiu zahteva istih vrednot, kot koncertno petje, kajti ne gre zapostavljati radia — njegov forum je preobsežen in zahteva zavesti odgovornosti. — Odličnemu pianistu bi nasvetovali, naj se za precej umakne kar se tiče moči, ker preveč prekriva petje. (Seve bi to lahko svetoval že na inestu kdo drugi, ki je za to poklican in bi bilo možno stvar takoj izboljšati z eno samo kretnjo.) — Kar se napovedovanja tiče, bi bilo bolje, ko bi se vedno sproti najavilo, da je n. pr. pesem »Je dro luštno poleti« narodna in da jo je le obdelal Hubad; sicer nastajajo zmotnjave, ki niso na mestu zlasti za poslušalce, ki o slovenski glasbi niso poučeni. V. U. • PROSVETNI DEL KUPLETI Ko smo lansko leto poslušati kuplete, ki jili je pel g. Bajde, z mnogimi med njimi nismo bili zadovoljni. Potem so nam z njimi za nekaj časa prizanesli. Ne smemo reči, da smo jih močno pogrešali. V sredo zvečer je g. Bajde zopet zabaval radijske poslušavce. Rečemo lahko sicer, da so se njegovi kuple-ti to pot na splošno blagodejno razlikovali od prejšnjih. Vendar povsem nismo zadovoljni tudi sedaj ne. Kuplet je res lahka pesem, ki ji je marsikaj dovoljeno, kar pravi pesmi ni. Stvar dobrega in zdravega okusa prireditelja kupletne-ga besedila je, da ne zaide v banalnost. In banalnost je prav huda napaka premnogih slovenskih kupletov. Duhovitost se zdi, da je v njih prav malokdaj v gosteh. Za kuplete, ki se predvajajo tako širokemu foru, kot je radijsko po-slušavstvo, brez dvoma veljajo osnovna estetska načela. V hudem boju z naj-primitivnejšim lepotnim čutom pa je n. pr. refren, ki smo ga slišali v ku-pletu O zaljubljenem študentu: »neumen ko vol«; ali pa, da je študent »za. tulil« dekletu itd. Pazimo, da se na naših kupletih ne uresničijo besede, ki jih je že davno napisal Stritar slovenskim pisateljem in časnikarjem: A kakor goba ste v humorju suhi, v salonu, kakor v coklah, okorni; za vso lepoto slepi ste in gluhi. Dr. Fr. T. DEKLICA Z »MODRIMI« LASMI Deklica z modrimi lasmi je stopila v burkasto življenje neugnanega Storžka, sino slišali v naši otroški uri. Premišljal sem, kakšni so ti »modri« lasje. Deklica je tipična pravljična osebnost, sem si mislil, in v pravljicah je marsikaj drugače kakor v običajnem življenju. Zato bi si na vse zadnje tudi višnjeve lase lahko predstavljal na glavi imenitne Storžkove zaščitnice. Vendar mi ni znana nobena pravljica, ki bi svojemu junaku ustvarila take lase. Da bi bili lasje zato modri, ker je modra in pametna tista, ki jih nosi in si jih češe, bi bila za lase privlečena, nerodna metonimija. Zdi se mi, da tiči zajec za drugim grmom. Prireditelj besedila o Storžku se je očevidno ustrašil besede »plav«, češ, to je germanizem, saj je iz nemškega »lilau«. Vendar ta bojazen je čisto odveč. Pleteršnik ima v svojem slovarju plav v pomenu blassfarbig, blond. To je slovanska beseda s prvotnim pomenom »svetlo rumen«; zato jo lahko popolnoma mirno rabimo, n. pr. plavolas, plavo žito, plaveč itd. Sorodna je ta beseda z nemškim fahl ali falb. Plav v pomena višnjev pa je mlada izposojenka iz nemškega blau. Storžek se mora torej zahvaliti za rešitev plavolasi deklici. Dr. Fr. T. JEZIK OBRUSIMO PEG »Sledil bo valček na valček«, smo slišali pri napovedi programa. Pravilno slovensko povittno: valček za valčkom. Prav tako: udarec za udarcem, nemško pa Walzer auf Walzer, Schlag auf Schlag. Nemogoče je naglaševanje: zbežal s širokim e. Ta e se mora izgovarjati ozko, tudi pod drugotnim poudarkom; torej zbežat(i) poleg zbežati. Dolenjci govore zbeižat in ne zbeažat, kakor bi pričakovali, če bi bilo prav zbežat. Ce se delo izvrši, je izvršeno in ne izvršeno, kakor se včasih glasi v našem radiu, ker se se-danjik glasi izvrši in ne izvršim. Koračnica, ki jo je napisal Bosiljevac, je Bosiljčeva in ne Bosiljevačeva, ker blago je trgovčevo in ne trgovečevo. Malo več pozornosti v napovedovanju. Dr. Fr. T. AL CAPONE? GLEJ ZADNJO STRAN! KULTURNA KRONIKA DR. GOEBBELS nemški propagandni minister je zadnjič na neki kulturni prireditvi v Berlinu govoril ostro o pojavu, ki spremlja vse velike zunanje dogodke, bodisi politične ali druge. Ta pojav je kič, ki izvablja veličine in simbole v nizke, povečini trgovsko - osebne namene. Ko je v Nemčiji nastopil narodni socializem z vso svojo močjo, so to dejstvo izkoristili kulturni in drugi kramarji. Židovski knjigarnarji so kar enostavno pre-tiskali zmazke in brošure, ki so jih včasih prodajali pod zaščito cesarskega imena ter v teh plitvih in podlih monar-hističnih neokusnostih samo zamenjali cesarjevo ime s Fuhrerjevim in to prodajali kot dokaz svojega navdušenja nad novo dobo. Seveda so pri tem skušali bogateti, kakor so bogateli s klečeplazenjem pred nekdanjimi dvornimi mogotci. Kljukasti križ in strankini orli so postali znak in simbol za vse, od porcelana, od neokusnih brošur o mornarici in kolonijah pa do straniščnega papiria. Produkcija kiča je narodnemu socializmu škodila bolj kakor vsa propaganda nasprotnikov. Vodili so jo ljudje, ki so svoje prepričanje čez noč prepleskali s politično modo dneva, tako da vladi ni ostalo drugega, ko da je v začetku leta 1933 sprejela oster zakon o zaščiti narodnih simbolov. Tedaj se je kič. vrgel predvsem v knjižno obliko, poplavil trg s prekrščenimi igrami iz cesarskih časov in dela vse to pod pretvezo, da služi neki veliki ideji. Toda zakon je kmalu dosegel svoj namen, poplava kiča je iz strahu silno upadla in bliža se dan, ko ne bo več moči govoriti o njej . . . Morda bi tak zakon tudi pri nas ne bil neumesten, če se spomnimo, kaj počenjajo z našimi narodnimi simboli razni južnjaški a nič manj dravski šarlatani črnožoltc in drugačne preteklosti. Zlasti se je to pokazalo ob lanskih tragičnih oktoberskili dogodkih. BERNARD SHAW veliki angleški dramatik in satirik, oče najbolj neštevilnih anekdot o samem sebi in drugih, je zadnjič napisal oster, zajedljiv članek o Angležih; znano je, da Shawu, ki je sicer irskega porekla, a piše v angleščini za Angleže in živi od njih, ni kdo ve, kako silen prijatelj svojega najobsežnejšega literarnega občinstva. Pobudo za članek mu je dal italijansko - abesinski spor, kjer se seveda po stari navadi zavzema za tistega, za kogar se nihče drugi ne: za Italijane. Zato so Shavvove knjige zdaj edine angleške knjige, ki jih je še videti po italijanskih izložbah. OPERO O »CYRANU DE BERGE-RACU« po Rostandovi drainatski pesnitvi, ki jo imamo tudi Slovenci v prelestnem Župančičevem prevodu, je napisal italijanski komponist Francesco Alfonzo. Premiera bo januarja v rimskem »Teatro reale«, potem pa jo bodo takoj dajali v pariški »Comedie Franijaise«. MOŽJE V BELEM »Meu in rohite« je naslov drami Sid-neya Kingsleya, v kateri prvič doživimo na odru bolnišnico in operacijo. Baje — to so videli na Dunaju — tiste pol minute operacije na odru spravlja ljudi v tako živčno in miselno napetost, da si ni moči misliti, če človek tega sani ne vidi. Drama, ki kaže zdravnike kot niu-čence v službi človeštva, je doživela povsod silne uspehe. RABINDRANATH TAGORE, veliki bengalski pesnik in intelektualni Ghandijev soborec, je na vprašanje, kakšno je po njegovem stališče Indijcev do abesinsko-italijanskega spopada, izjavil, da 011 za to stališče že ve, da pa ni umestno, da bi član podjarmljenega naroda, kar so danes Indijci, zavzemal stališče do podjannljanja drugega naroda, ker to ni merodajno. Merodajno je mnenje svobodnih narodov, ti pa po svojih najnaprednejših zastopnikih, kakor so Angleži in Italijani, sami spravljajo v sužnost še zadnje ostanke kolo-nijalnih svobodnih ljudstev. I11 to pod krinko civilizacije. SESTRA FILOZOFA NIETZSCHEJA Elizabeta Forster - Nietzsche je umrla devetdesetletna pred štirinajstimi dnevi, 8. novembra. Vse njeno življenje po smrti velikega brata, ki je postavil filozofske temelje polovici današnjih evropskih gibanj, jc bilo posvečeno zbiranju in ohranjanju literarne Nietzsche-jeve ostaline. V Weimarju je po zaslugi njenega dela nastala cela knjižnica literature. o Nietzscheju, ki obsega nad 14.000 knjižnih del najrazličnejših avtorjev v najrazličnejših jezikih, ki obravnavajo s tega ali onega stališča Nie-tzsehejev pomen in ideje. Poleg knjig obsega biblioteka 14.000 člankov o filozofu ler kartoteko celotne svetovne literature o njem. V knjižnici so zbrani tudi vsi rokopisi, lističi in opombe, ki jih je zapustil in tvorijo gradivo za bodočo popolno izdajo njegovega dela, ki bo imelo 40 velikih zvezkov. Zaslugo za to popolno izdajo in ohranitev filozofovih duhovnih ustvarjanj ima predvsem njegova, zdaj tudi že rajna sestra. 25 LETNICO TOLSTOJEVE SMRTI praznujemo 20. novembra. Pred petindvajsetimi leti je na ta dan na majhni ruski postaji Astapovo izdihnil svojo veliko dušo najsilnejši slovanski mislec in umetnik besede. Smrt ga je ujela na begu pred lastno zunanjo usodo, kateri je mislil, da se bo odtegnil, a 11111 ni uspelo, kakor človeku največje nikdar ne uspe. Njegova smrt je zganila in pretresla ves svet. Tolstoj je bil med velikimi svetovnimi umetniki in reformatorji, edini, ki je z lastnim življenjem skušal ostvariti svoje zamisli. Ce ni uspel, ni zato deležen krivde; prav neuspeh šele kaže veličino njegovih duhovnih naporov, ki pomenijo v zgodovini Evrope in njene kulture dobo zase. Priklonimo se njegovi smrti in njegovemu spominu! COMEDIE FRANCAI8E najstarejše in najuglednejše pariško gledališče so letos docela prenovili in modernizirali, tako opremo na odru, ki je bila zelo zastarela kakor dvorano. Igralska družina, ki je nekaj mesecev gostovala v Parizu, po Franciji in Španiji, se jc zdaj vrnila spet pod svojo streho. NOVA GALSWORTHYJEVA TRILOGIJA pod naslovom »Cherels - chronicle« jc izšla te dni tudi v nemškem prevodu v založbi Zsolnay. Delo spominja povsem na »Sago« Forsytili, le da je dosti šibkejše, kakor ona dela, ki jih je rodil uspeh prvega romana. »KRALJ EDI!'« Prve štiri slike predstavi ju jo jaze dialogov med kraljem (Levar) in kraljici) (Marija Vera). Spodnja slika pu: Slovo kralja Edipa od svojih otrok. Leica joto R. Kos, Ljubljana (Sumar F — 5 cm, 1 : 2) FILMSKA EKSPEDICIJA V ABESINIJI Že v zadnji vojni se je film izkazal za važno dokumentarno sredstvo, ki naj potomcem ohrani vtise o trpljenju, ki so ga prestali v vojni njihovi očetje, v čim holj zvesti in verni podobi. Zato ni čudno, da so za sedanjo abesinsko vojno spet mobilizirali tudi filmsko kamero. Ne samo, da je zdaj, ko razpolagamo s praktičnimi, na automobile moti-tiranimi snemalnimi aparaturami, fil-manje dosti lažje, napredovala je tudi snemalna tehnika v taki meri, da nudi gledalcu vtis o kakršnemkoli dogajanju na svetu tako prepričljivo, ko da se v resnici godi pred njim. Foxova družba je že v zbirki reportaž iz svetovne vojne »Krik sveta« dokazala, kake važnosti je za reproduci-ranje vojnih dogodkov film. Ce pa hoče hiti filmska reportaža zanimiva in resnična, jo je treba vršiti v isti življenski nevarnosti, kateri je izpostavljeno življenje slehernega vojaka na fronti. Zalo za tako delo ne izbirajo samo najsposobnejših reporterjev in operaterjev, ki obvladajo s svojim tehničnim znanjem vse naravne ovire in težave, temveč morajo ti ljudje razpolagati tudi s primerno porcijo hrabrosti, ki jih bo pripeljala na najnevarnejša, to je na najzanimivejša mesta. Težave se še bolj nagromadijo, če mora filmski reporter snimati v taki pokrajini, kakršna je Srednja Afrika, ki je polna džungel, zveri, bolezni in prebivalcev, ki zlasti v vojnem času ne poznajo prijaznosti in gostoljubnosti, kar postane lahko usodno zlasti v kraju, kjer ni ne hrane in še manj vode. Zato je Foxova družba za lil man ic abesinsko - italijanskega spora morala opremiti celo filmsko karavano. Karavana je odšla preko francoske Somalije v Adis Abebo. V Džibutiju se nahaja njen glavni stan, odkoder razpošiljajo posnete filme. Ekspedicija je sestavljena iz petih operaterjev, ki jim načeluje vodja produkcije »Fox - Movietone - novosti«, Lavvrenee Stalings, ki ga poznamo že iz reportažnega filma »Krik sveta«. Stalings je s trojico operaterjev ostal v Džibutiju, en operater je odšel na južno, drugi na severno fronto. Vsak od teh petih operaterjev je založen v prvi vrsti z orožjem za obrambo ljudi in živali. Med orožjem vsakega operaterja sta najbolj važni dve najmodernejši stro jnici za prvo obrambo ekspedi-cije. Strojnici sta montirani na velikem Fordovem avtomobilu, ki nosi vso aparaturo, osobje samo pa potuje z motornimi kolesi. Operaterjem so dodeljeni beli vodniki, ki poznajo afriška narečja, poleg tega pa tudi vse skrivnosti in nevarnosti črnega kontinenta. Vsak Fordov avto ima prostora za tri kamere, dalje popol- F ilm UREJUJE MIRKO JAVORNIK no instalacijo za posnemanje tona, serijo baterij, šest tisoč metrov nerazvitega filma in prostor za tri tisoč metrov razvitega filma, tank za razvijanje filmov, ročno tiskarno in končno majhen projekcijski aparat. Poleg kinematografskega materijala razpolaga vsak operater še z radio oddajno postajo, ki mu omogočuje neposredno in najhitrejšo zvezo s šefom glavnega stana v Džibutiju Lavvrenceom Stallingsom. Te oddajne postaje so zgrajene v Evropi in to specijelno za afriške razmere, ker afrikansko ozemlje z neštevilnimi mrtvimi prostori, ki ne prepuščajo radijskih valov, zahteva posebno konstruiranih aparatov. Tako opremljena in oborožena ekspedicija je prišla v Adis Abebo že v začetku septembra. Do danes je reportaža abesinske vojne že tako dobro urejena, da celo pri nas v Jugoslaviji lahko vidimo v Foxovih žurnalih tedensko do pet zanimivih prizorov iz italijansko abesinske vojne. Laurence Stallings je celo prvi od vseh časnikarjev in reporterjev pridobil neguša za to, da ga je v ekspedicijskem letalu peljal nad pre-stolico. Koliko je ta naklonjenost Fo-xovo ekspedicijo veljala, tega v zvočnih tednikih ne bomo videli. DICKENSOVA »MALA DORRIT« V FILMU Letos se zdi, da bo literarni film, če ga hočemo tako imenovati, stal v znamenju dveh Angležev. Amerikanci so se po uspehu »Sna kresne noči« v Rein-hardovi inscenaciji vrgli z vsem aineri-kanskim ognjem na filmsko izkoriščanje ostalih Shakespearejevih komedij. Angleži pa so se zavzeli za Dickensa, od katerega bomo letos dobili na trg filma po »Davidu Copperfieldu« in »Povest o dveh mestih«. Kino Union pa prinaša kot film prihodnjega tedna eno najbolj ljubkih in najbolj prisrčnih Dickensovih zgodb, »Malo Dorrit.« Ta Dickensov roman žal še ni preveden v slovenščino, vendar bo že samo avtorjevo ime moglo in znalo navdušiti ljubitelje njegove literature tudi za film. Naslovno vlogo igra Any Ondrakova, ki smo jo bili dozdaj vajeni videti le v »rajsarskih« mondenih komedijah. To je menda prvi njen resni film v Ljubljani. Delo je v nemški verziji in bo po daljšem času spet resen film s kvalitetno literarno in filmsko vsebino. Škoda, da bo film tekel med tednom in ne bo dosegel svojega vzgojnega namena tudi pri grosu publike, ki zahaja v kinematograf ob sobotah in nedeljah. ANNY ONURA v filmu »Mula Dorrit« ZA BOLJŠO VOLJO DVA PRIJATELJA Profesorja Pisklež in Knofek sta bila prijatelja, in sicer prava prijatelja, ki sta si eden drugemu izposojala knjige in sta bila tudi sicer pripravljena eden drugemu pomagati z zakladom svoje učenosti. Tako je prišel nekega dne profesor Knofek k svojemu tovarišu Piskležu, postavil je svoj dežnik v zaboj za premog in rekel: »Veliko prošnjo imam do Vas, spoštovani prijatelj in tovariš. V kratkem moram imeti v biološkem društvu predavanje o preseljevanju jegulje, in ker vem, spoštovani prijatelj, da ste vi specielno študirali to stvar, vas prosim, da bi bili tako dobri ter mi pomagali z nekaterimi avtentičnimi dejstvi.« Dialektično šolani ljudje vedno puste drug drugemu, da povedo svoje do konca, in ko je torej profesor Knofek končal, je imel tudi profesor Pisklež kratek nagovor, katerega vsebina je bila, da bo tovariš Knofek laliko dobil zaželjene stvari. Seveda nekaj dni kasneje, ker jih je moral najprej šele profesor Pisklež pripraviti. Tega je bil profesor Knofek zelo vesel; oblekel je suknjo — profesorja Pi-skleža, si posadil na glavo klobuk njegove žene in odkorakal spoštljivo, z lopatico za premog pod pazduho domov. Ko je bil profesor Pisklež še mlad, je spoznal nekega tiskarja. Temu je nekoč posodil neko vsoto denarja, katere pa ni dobil nikoli več nazaj. Ko se je ta tiskar osamosvojil, je predlagal profesorju Piskležu, da bo poravnal svoj dolg na ta način, da mu bo natiskal ■ _ KATERI LIST Vam nudi takšne in tolikšne ugodnosti kakor naš? Kateri list lahko o sebi reče, da deluje samo za Vaš interes? Naš list je v pravem pomenu besede glasilo poslušavcev Bori se za Vaše poslušalske interese, pomaga Vam, kadar Vas obišče neprijetna nezgoda in Vam aparat odpove, stoji Vašim ob strani ob najtežji uri, ki bi Vas utegnila zadeti. Mi se ne izgubljamo v nebistveno-stih, zmeraj smo aktualni in se oziramo za življenjskimi vprašanji našega radia. Bodite in ostanite zato naš naročnik! Poravnajte naročnino, da boste vseh ugodnosti deležni! Smemo za protiuslugo izreči majhno prošnjo? Dajte eno številko našega tednika svojim znancem, pridobite nam vsaj enega naročnika več! Ali se boste potrudili? Hvala Vam! deset tisoč voščil za novo leto. To je bila pač koristna ponudba iti profesor Pisklež je, kot praktičen mož, ponudbo sprejel. S časom pa so te karte porume-nele in niso bile več porabne za prvotni namen. Vreči stran pa jih je bilo zopet škoda in tako je profesor Pisklež uporabljal njihovo nepopisano zadnjo pregledno stran za beležke iz življenja jegulje. Zavil jih je torej prav lepo v lep papir in jih poslal po služkinji profesorju Knofku. Ce ima človek včasih dobro namero, že pride kak slučaj, in napravi iz vsega neumnost. V tem primeru se je pač zgodilo, da je bil ravno Silvestrov večer, ko je prejel profesor Knofek beležke o potovanju jegulje in trenutno ni niti več mislil na to. Odprl je paket in našel na vrhu karto sledeče vsebine: Srečno in veselo novo leto želi profesor Pisklež in ženit. »Zelo pozorno«, je mrmral profesor Knofek. Potem je vzel drugo karto. Srečno in veselo itd. »No«, si je mislil, »kar dve?« Toda bilo jih je še več. Srečnih voščil kar ni hotelo biti konca, in iz veselja, ki je navdajalo profesorja v začetku, je progresivno naraščalo njegovo začudenje, energično zmajevanje z glavo, jeza in končno prava besnost in razjar-jenost. Profesor Knofek je vrgel ves zavoj, nekako šestdeset kosov, v koš za papir in skočil s svojega stola. »To ni več nikaka raztresenost, to ni več neumnost, to je neumna, predrzna šala, to je razžalitev, ki si jo dovoli spoštovani gospod kolega z menoj. Toda čakaj!« Naslednjega lepega, prazničnega jutra se je odpravil profesor Knofek, da bi dal svojemu razburjenju duška. Na trgu naleti na profesorja Piskleža, ki je v svojem vseskozi častitljivem duševnem razpoloženju izkazoval lepemu jutru več časti, kakor pa profesor Knofek. In v tem razpoloženju je korakal proti svojemu prijatelju in kolegu, ga prijel za roko, mu jo toplo in prisrčno stresel in rekel z ganljivim glasom: »Predragi prijatelj, prav srečno in veselo novo leto ti želim.« Bilo je to enainšestdeseto voščilo, in ne moremo torej profesorju Knofku zameriti, če se je z upravičeno razsrjeno-stjo iztrgal prijatelju in s tresočimi se ustnicami dejal: »Menda vas je obsedel vrag, spoštovani gospod kolega, da si predrznete taka pobalinstva. Postali ste menda preko noči Kitajec, ki je navajen počenjati svoje dvorljivosti do bedaste smešnosti. Če bi bila kaka instanca, ki bi obsodila zasramovanja in neumnosti, bi vas vlekel pred ta forum za vaše sive lase. Čast mi je, gospod kolega, želim vam prav dobro jutro, se priporočam in ostajam vaš najvdanejši sluga štirideset-, petdeset-, šestdeset- in enainšestdeset-krat!« Kakor iz kovine vlit steber je stal profesor Pisklež nekaj časa na trgu in ga tako krasil, proti svoji volji. Potem pa se je zaobrnil in oba častivredna tovariša nista od takrat nikoli več spregovorila besedice med seboj. PRIMERA Zdravnik je predpisal gospodu Piskra-ču parno kopel. Z grozo in strahom je poslušal gospod Piskrač naročilo, toda pod silo potrebe, se je pač vdal v to. Sikajoč ga je objemala para, gospod Piskrač pa se je še enkrat bolj potil pod vplivom te nenavadne procedure. Ko so potem zaprli paro, se je ogledoval gospod Piskrač od vrha do tal. »No,« je rekel začuden, »to ti je pa res nekaj, ravno tako kakor pri rakih. Najprvo črn, potem rdeč.« • Pri Čukovih je veliko razburjenje radi računa, ki ga je poslal zdravnik. Račun se glasi: 10 obiskov po 60 Din = 600 Din, zdravila 80 Din. skupaj 680 Din. — Gospod Čuk odpiše zdravniku: Tu prilagam 80 Din za zdravila, obiske pa bo vrnila moja žena.« Sodnik: »Trdite, da vas je ta mož oropal. Ali morete najti pri stvareh, ki smo mu jih odvzeli in ki ležijo tam na mizi, kako stvar, ki je vaša?« Tožnik: Da. Robec, v katerega je uvezena črka »B«. Sodnik: »Nesmisel! Jaz imam tudi robec s črko ,B'!« Tožnik: »Ja saj pogrešani dva robca!« Tone je bil povabljen. Bila je gosja pečenka. Po jedi se vsede gospodinja h klavirju. Igra Wagnerja, Schuberta, Chopina i. t. d. »No, kteri komad vam je najbolj ugajal, gospod Tone?« »Če odkrito povem, milostljiva, komad gosje pečenke.« »Rad bi napravil teti Erni za rojstni dan kako veselje«. »Pošlji ji anonimno ljubavno pismo«. Vfaf{ teden druga TEDENSKI SPOREDI RADIO LJUBLJANA Nedelja, 24. novembra 7.30 Kmetijska ura: Kmet in država (g. Krošelj Josip) 8.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda 8.15 Telovadba (g. Ciril Šoukal) 8.45 Veseli napevi (plošče): Jaki: Regiment po cesti gre; Stelzl: Chante-clair; Vries: Caprice; Dietrich: Dunajski valček; Drigo: Harlekinovi milijoni; Ferrazzano - Pollero: Devoj-ke male rdeče ustne; Reisfeld: Po osmih sem že pri svetilki; Stolz - Dostal: Na čajanki pri Stolzu 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 9.45 Versko predavanje (g. p. dr. Roman Tominec) 10.00 Koncertna matineja (Radijski orkester): Mozart: Čarobna piščal, Ou-vertura; Čajkovski: Eugen Onegin, fantazija Puccini: Intermezzo iz opere »Manon Lescaut«; Moszkovsky: Španski plesi št. 1 — 5 11.00 Vokalni koncert g. Marjana Rusa, člana zagrebške opere: Curschmann : Razočaranje; Schubert: Napitnica: Mendelssohn: Na jug; Wolf: Črni plašč; Wagner: Arija iz opere »Tan-nhauser«; Mozart: Arija iz opere »Fi-garova svatba«; Lortzing: Arija iz opere »Car in tesar«; Delibes: Arija iz opere »Lakme«. — Pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek 11.40 Otroci pred mikrofonom (Mladinska ura) 12.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.20 Kar imamo, to Vam damo (plošče) 15.00 Valčki in polke (plošče): Joli. Strauss: Umetniško življenje; Krome: Kadar na planincah citre pojo; Blu-me & Ebert: Nizek glas ima naš bas; Fahrbach: Dijaški pozdrav, Zdravica; Fučik: Ideali sanj; Prohaszka: Em-pirska gavota. — Vmes saksofon solo (g. Ziherl Miloš): Wiedoeft: Valse Mazaneta, Sax-o-Trix; Lake: Wie-doefts Rubato; Prevoršek: Španski ples; Wiedoeft: Indijanska molitev; Kalach: Ko te vidim, moje dekle; Wiedoeft: Saxophobia. — Pri klavirju: g. prof. Marjan Lipovšek 16.00 Gospodinjska ura: O krompirju (ga. Vida Lapajne) 16.15 Harmonika (plošče): Westling: Švedski kmečki valček; Olle i Wen-del: O kresu; Pozdrav iz Berna; Jo-hansen: Holmenkolnska koračnica; Stara norveška lovska koračnica 16.30 Iz razvoja slovenske drame: II. ura. Uvodno predavanje. A. Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija v petih dejanjih. — Osebe: Baron Naletel; Rozalija, njegova gospa; Matiček, grajski vrtnar; Nežka, hišna; Tonček, dijak; Zmešnjava, advokat; Žužek, graščinski tajnik; Budalo, njegov tajnik; Jerca, žpanova hči in dr. 19.30 Nacijonalna ura: Narodni in kulturni pomen slovenskih gora (g. Božidar Borko) — prenos iz Ljubljane 20.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda 20.15 Ura Hladnikovih pesmi (pevsko društvo »Slavec«) 21.00 Koncert radijskega orkestra: Ma-yerbeer: Hugenoti, uvertura; Nedbal: Poljska kri, valček; Delibes: Copelia, baletna suita v 7. st.; Urbach: Gou-nodova dela, fantazija 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Za zabavo in za ples (Radijski jazz) — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 25. novembra 12.00 Kozaki pojo (plošče): Bublicki: Kozaška koračnica; Abt: Podoknica; Trailin: Večerni zvon; Sorokin: Ruski potpuri; Dobrowen: StenkaRazin; Nistsehensky: Pesem ujetih Kozakov; Kolotilin: Konjeniška koračnica 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Venčki vsake vrste (plošče): Urbach: Glasbeni mehurčki; Ipse: Valček na valček; Smalstich: Venček otroških pesmic; Hannemann: Karnevalski venček; Bernhard: Kmochiada I., II.; Nedbal: Poljska kri, potpuri 14,00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 O boleznih v srcu, ožilju in krvi (nadaljevanje — dr. Bogomir Magaj-na) 18.20 Poljski skladatelji (plošče): Chopin : Poloneza v es; Moszkowsky: Španski ples, g-mol; Padarevsky: Me- nuet op. 14, No. 1; Gall: Podoknica; Nievviadomska: Odpri Janko, pesem; Kartowicz: Obljuba, Spominjam se lepega, zlatega dne 18.40 Kulturna kronika: Ob 10 letnici smrti Štefana Žeromskega in St. Vla-dislava Reymonta (g. prof. France Vodnik) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Jugoslovenska misel (Todor Borovnjak, prof.) — iz Beograda 20.00 I. sinfonični koncert radiofonske oddajne postaje: Weber: Oberon, uvertura; Liszt: Klavirski koncert; Wagner: Siegfriedova idila; Mendelssohn: Suita »Sen kresne noči« — Izvaja orkester, ki ga tvorijo člani radijskega in opernega orkestra. Klavir: g. prof. Pavel Šivic. —- Dirigent: g. Drago Mario Šijanec 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Za kratek čas in dobro voljo (Prenos iz nebotičnika) — Konec ob 23. Torek, 26. novembra 11.00 Šolska ura: Najvažnejši dogodki po svetu (g. prof. Franc Grafenaer) 12.00 Harmonisti, Revelerji in Bohemi (plošče); Rosen: Izpijmo še enkrat; Fryberg: Vaška godba; Bohmelt: Mali mož, kaj pa zdaj? Ustnice rdeče spomladi govore; Moret: Evenin; Deppen: Comin' home; Whiting: Kje je moja cvetka iz Waikikikja; Berlin: Don't wait to long; Browen: Svatba lesenih lutk; Conrad-Herz: To si ti dete; Gollwell: Ja miluji jen vas; Vacek: Ti črni cigan 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Opoldanski koncert radijskega orkestra: Urbach: Regina, koračnica; Lehar: Pikanterije, valček; Puccini: La Boheme, fantazija; Petrič: Po solnčni Dalmaciji, potpuri 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Pesmi dr. Danila Švara (g. Angel Jarc): Kako je bilo tebi Marija takrat; Sursum corda; Teče mi teče; Moj očka so mi rekli; Ura sedem je odbila; Kaj ti je deldica? — Pri klavirju: g. prof. Marjan Lipovšek 18.40 Kitajski Platon — Lao-tse (g. Fr. Terseglav) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Važnost Balkanskih iger (Veljko Ugričič) iz Zagreba 20.00 Prenos iz Zagreba: opera. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) — V II. odmoru: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — Konec ob 23. uri Sreda, 27. novembra 12.00 Pevski zbori iz raznih dežel (plošče) : Mendelssohn: Čuj mojo molitev; Burleight: Mati v grobu, Rahlo se ziblje voz; Stanford: Gorydon; Edvvards: In going to my lonely bed; Foerster: O sveti Vaclav; Kateri so božji vojščaki; Wagner - Schonkirch: Drevesnica; Lully: Močno sveti mesec 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Citre in mandoline (plošče): Ei-lenberg: Parada straže; Dicker: Pe-pelka gre nasvatbo; Sartori: Solnčni zahod; Siiss: Priliznjenka, Pomladno prebujenje; Altlioff: Prijateljstvo; Ritter: Bolero; Fux: Živeli! Siiss: Parada straže; Czibulka: Ljubavna pesem; Nazaj v Sorento! 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Otroška ura: Požgančkov očka govore (g. Mirko Kunčič) 18.20 Iz burkastega življenja lutke Storžka: 8. slika: Storžek služi za psa ču- 12.00 Slavni plesni orkestri igrajo (plošče): Whiting: Ukulelelady; Maverl: Južna cvetka; Venček starih ameriških pesmi; Lango: Orijentalska fantazija; Nussbaum: Rhapsodie russo; Carr & Nesbitt: Najbrž postajam zaljubljen; Green & Dyrenforth: Ni slabo; Dostal: Tempo! Tempo! Sto-odstotkov šlagerjev; Brodszky-Lange: Danes sem zaljubljen res; Bauroso-Burkler: Rdeča luč 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, 13.15 Pesmi in pesmice (plošče): Wa-chsmann: Pesem o domovini, Ah, kako je vendar to; Stolz: Spavaj, malo vaja (člani radijske dram. družine) 18.40 Po severno-afriških lukali (gdč. Maša Slavčeva) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava* sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Nove tendence v literaturi (Branimir Livadič) — iz Zagreba 20.00 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Matija Bravničar), v II. odmoru: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — Konec ob 23. uri solnčno dete; Al Jolson: Mali tovariš, Giamina moja; Friml: Indijanska ljubavna pesem; Rachmaninov: Pod mojim oknom; Strauss: Jutro! Lehar: Moj tovariš iz Singapura; Lehar: Ustne molče; De Crescenzo: Ko sem žensko ljubil; Di Capua: Maria Mari; Monfred: Želja; Boyer: Hčerke noči; Clark: Dokler še majko imam; Brvan Meyer: Modri valovi 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Venčlci narodne glasbe (Radijski orkester): Parma: Mladi vojaki, koračnica; Dolinar-Petrič: Duhteči nagelj, potpuri; Muser: Jugovina, potpuri; Gregorc: Iz dolenjskih gričkov; 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 19.30 Nacionalna ura: Sokolsko predavanje — iz Beograda 20.00 Prenos iz Beograda 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Za ples in boljšo voljo! (Radijski jazz) Petek, 29. noTCinlira HHmHBHHMHI 12.00 Klavirske solistične točke (plošče): Fain, Norman: Globoko jezero, venček; Jeffreys: Eno noč sam s teboj; Arlen: Vihar; Chvvat: Blazen ples; Schubert - Godovski: Moment musical; Albeniz: Tango; Suk: Ljubavna pesem op. 7; Smetana: Slepa kokoš, Polka, Valček; Friedmann: Parisova sodba; Mittler: Urica z god-ho za malo Nano; Rimski-Korsakov: Polnočno soline; Rubinstein: Melodija v f; Grieg: Anitrin ples iz suite, Peer Gynt, Pohod škratov 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Strauss - Fall - Lehar (Radijski orkester): Schlogl: Straussova dela, fati- Četrtek, 28. novembra Izvleček iz Nedelja Ponedeljek Torek ! OPERE — OPERETE — DRAME — KOMEDIJE IN SLUŠNE IGRE 15. Praga: Mignon 19.30 Konigsberg: Pojoča riba — slušna igra 19.50 Beromunster: »Hop- sa« — opereta 21. Langenberg: »Gospod baron se pripelje« — komedija 20.20 Budapest: Macbet, drama (Shakespeare) KONCERTI 17. Langenberg: Brahm-sov »Requiem« 20. Bucarest: Mozartov »Requiem« 20. Leipzig: Heinrich Schiitzov koncert 21. Hamburg: J. Pfiitzner-jev koncert 22.10 Budapest: Koucert opernega orkestra 18.30 Bucarest: Maks Re-gerjev koncert 20. Varšava: Simf. koncert. 20.15 Bucarest: Koncert komornega kvarteta 21. Dunaj: R. Wagne,rjev večer 21.25 Moravska Ostrava: Komorni koncert 20.30 Bucarest: Simfonični koncert 21.45 Varšava: Simfonični koncert \Vagnerjevih del 22. Dunaj: Simfonični koncert PREDAVANJA IN. JEZIKOVNI TEČAJI i 18. Budapest: Nemščina 18.30 Beograd: Francoščina Cenj. naročnike da ji oproste izost ških, francoskih in staj, ker programi revije še niso priši ! 18.30 Beograd: Nemščina prosi uprava revije, mek nekaterih nem-vseh italijanskih poteh postaj do izdaje i. UPRAVA tazija; Fall: Dolarska princesa, fantazija; Lehar: Giuditta, fantazija 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Ženska ura: Ko se dekle moži (Angela Vodetova) 1.20 Veuček angleških vojaških popevk (plošče) 18.40 Delavsko predavanje: Trgovski sotrudniki (g. Sitar Alojzij) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, oliv, 19.30 Nacionalna ura: Kulturni mesečni pregled — iz Beograda 20.00 Nastop malih harmonikarjev. Vodi g. prof. Pavel Rančigaj. Jugoslavija et! — koračnica; Angelček moj; Vesela pesem; Polka; V moravški fari; Djevojčica ruže brala; Jaz, pa ti, pa zidana marela; Pa lcolkr tolk...; Še kiklco prodala bom; Zabučale gore; Kje so moje rožice. — Igra zbor harmonikarjev. O j ti Polončica; Daj, daj srček nazaj; Moja teta je umrla. — Igra mali Andrejček. Lepi Jurij; Kraljevo oro (kolo); U boj; Prleška; Solnce čez hribček gre; Stoji, stoji Ljubljanica; Pa kolker tolk — igra zbor harmonikarjev. Dunajski humor in Pozdrav Gorenjski — igra mladi Pavle. Delajmo, delajmo nova kolesa; Na planincah; Šmentana muha; Preljubi sv. Lenart; Seljančica; Neka živi Jugoslavija — igra zbor harmonikarjev 21.00 Ura francoske glasbe. Vokalni koncert ge. Zlate Gjungjenac: Francoske pesmi: Bergerettes (pastirske pesmi iz 18. stol.) a) Que ne suis — jc la fougere; b) Bergere legere; c) Jeunes fillettes; d) Maman, dites — moi; e) Venez, agreable printemps; Radijski orkester: Faure: Masques et Bergamasques, suita I.; Vokalni koncert ge. Zlate Gjungjenac: Faure: a) Rencontre; b) Adieu; c) Cygne sur l'eau; d) Danseuse; Radijski orke- 9.00: Šolska ura: Proslava narodnega praznika (I. dekl. narodna šola v Lj.) 12.00 Plošča za ploščo, napev v napev... 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, ob. vestila 13.15 Plošča za ploščo, napev v napev... 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Na delopust — vsi dobre volje (Radijski orkester): Gregorc: Abitu-rijentska koračnica; Waldteufel: Vis-sion, valček; Strauus: Cigan —- baron, fantazija; Čerin: Solnčni dnevi, potpuri 18.40 Pereče zunanje politična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar) 19.00 Napoved časa, vremenska napo- ster: Faure: Masques et Bergamas-ques, suita II. Vokalni koncert gc. Zlate Gjungjenac: Debussy: Ariettes oubliees a) Cest l'extase langoureuse b) II pleure dans mon coeur; Pavsa-ges belges: Chevaux de. beis. — Pri klavirju: g. Niko Štritof 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Za ples in kratek čas (Radijski jazz) — Konec ob 23. uri ved, poročila objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Od Plitvičkih jezer do Manastirja Gomirja (dr. Marija Ilič, Agapov. — Iz Beograda 20.00 Poglejmo na Gorenjsko stran! (Od Kranja do Kranjske gore). Sodelujejo: Člani radijske dramske družine, Kmečki trio, Fantovski kvartet in ci-traški trio »Vesna« 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15: Vesel večer! (Radijski orkestre); Eenhaes: Dobrodošlica, koračnica; Waldteufel: Španija, valček; Offen-bach: Orfej v podzemlju; Meyer-Helmund: Zaljubljeni Harlekin; Schonherr: Iz slovanskih krajev. — Konec ob 23. uri Sobota, SO. novembra WWWWWBMW—W ———— programov Sreda Četrtek Petek Sobota 19.30 Budapest: Aida — opera (Verdi) 19.30 Dunaj: Tristan in Isolda 19.50 Beromunster: Evgen Onjegin —• opera (Čajkovski) 20.15 Konigsberg: »Carmen« —• opera (Bizet) 20. Beograd: Poljska kri, opereta (Nedbal) 20. Stuttgart: Marta, opera (Flotow) 20.30 Leipzig:, Dvojni na-momor — slušna igra 20.45 Leipzig: Koncert komorne glasbe 21. Košice: Smetanov koralni koncert 21. Varšava: Chopinov koncert 22.30 Stuttgart: Simfonični koncert 20. Beromunster: Simfonični koncert 22. Varšava: Simfonični koncert 19.30 Praga: Beethovnove kompozicije 20.15 Leipzig: Haydnov koncert 21. Stuttgart: Schubertove kompozicije 21.10 Beromunster: Jubilejni koncert moškega zbora iz Bazla 18.10 Dunaj: Borba za prvenstvo v šahu 18.20 Dunaj: Kako rešimo propalo mladino 18.30 Beograd: Angleščina 16. Dunaj: Francoščina 19.20 Beromunster: Francoščina OSTALE POSTAJE Nedelja, 24. novembra BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 9.30 Bogoslužje • 11. Prenos iz Splita • 12.30 Plošče • 12.50 Objave s 13.15 Poljudne pesmi • 13.45 Poročila • 15. Komedija * 18.30 Pestre pesmi • 19. Objave in plošče • 19.30 Nacionalna ura • 20.10 Slušna igra • 20.40 Večer poljudnih pesmi • 22. Poročila • 22.20 Plošče • 23. Prenos koncerta iz restavracije ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 10. Prenos maše iz cerkve sv. Marka ® 11. Prenos spominskih svečanosti za pokojnim kraljem Aleksandrom I. iz Splita • 16.15 Koncert mandolinskega kvarteta »Morava« • 16.45 Poročila • 17. Tamburaški orkester » 18. Ilirsko predavanje • 19.10 Poročila • 19.30 Nacio-nalna ura • 19.50 Lahka glasba • 20. Recitacije • 20.15 Koncert zbora »To-mislav« • 20.45 Športne vesti • 21. Pester večer • 22. Poročila • 22.15 Plesna glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kw 9.30 Nedeljska jutranja glasba • 10. Pridiga • 12. Koncert radijskega orkestra • 12.30 Poročila • 12.40 Nadaljevanje koncerta • 13.30 Narodne pesmi — jodlerji » 14.30 Domači plesi — plošče • 17. Pesmi • 17.30 Igra • 18.15 Francoske in italijanske narodne pesmi • 19.05 Plošče • 19.25 Nravstveni pogoji človeških odnošajev — zakon • 20. Chopinov koncert • 20.30 Koncert radijskega orkestra • 21. Poročila • 21.10 Koncert moškega zbora • 22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 7.30 Prag • 8.30 Violinski koncert » 9. Katoliško bogoslužje • 10.15 Poljudne slovaške pesmi • 11.05 Praga • 12.20 Košice • 16.15 Brno • 17.55 Madžarska ura • 19.10 Mor. Ostrava • 20.20 Košice • 21. Pester glasbeni program • 22. Praga • 22.35 Brno BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče • 18. Koncert radijskega orkestra • 18.45 Španske romance • 19.15 Koncert radijskega orkestra • 20. Plošče • 21.45 Plošče • 22. Pestra reportaža • 22.15 Plošče • 22.45 Vokalni koncert • 23. Plošče BRNO 325.4/922 32 kw 7.30 Praga « 10. Praga • 11. Praga • 12.20 Košice • 15.15 Bratislava • 16.15 Poljudna glasba • 17.20 Plošče • 17.50 Nemška ura • 19.10 Moravska Ostrava • 20.05 Melodije • 21. Bratislava • 22. Praga • 22.35 Koncert sa-Ionskega kvarteta BUCAREST 364/823 12 kw 10.50 Nabožna glasba • 11.10 Zborovni koncert • 11.35 Koncert radijskega orkestra * 17. Koncert orkestra Jonesco-Caina • 19.15 Plošče • 20. Mozartov »Requiem«, izvaja filharmonični orkester »Brasov« • 21.50 Operne pesmi in arije • 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 10. Katoliško bogoslužje » 12.30 Opoldanski koncert • 14. Plošče • 15.50 Koncert orkestra Sandor • 17. Cimbale • 18. Ciganska glasba * 19. Vokalni koncert • 20. Prenos komedije iz študija • 21.40 Poročila » 22.10 Koncert opernega orkestra. 1. Molnar: Overtura iz neke ogrske komedije; 2. Keme-ny: Ogrska suita; 3. Jeray: Toccata; 4. Graber: Baletna slika; 5. Buttykay: Varijacije neke ogrske pesmi • 23.25 Jazz • 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kw 8.05 Poročila • 8.10 Gimnastika • 8.54 Jutranji koncert — plošče • 9.45 Bogoslužje • 11. Kmetijska ura • 11.40 Objave • 11.45' Simfonični koncert • 12.55 Zabavni koncert • 15.05 Literarna ura • 15.30 Koncert komorne glasbe ® 16.55 Ekspedicija v Kamerun • 17.20 Mladinska ura » 17.50 Zabav-ni koncert • 19. Poročila • 19.10 Zabavni koncert o 19.55 Klavirski koncert » 20.50 Pratersko vrvenje * 22. Poročila • 22.20 Koncert godbe na pihala • 23.20 Objave • 23.35 Plesna HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Jutranji koncert • 8.15 Gimnastika 9 9. Zborovni koncert • 11.30 Kantata J. Seb. Bacha • 12. Opoldanski koncert » 12.55 Poročila • 14.15 Otroška ura • 15. Orgelski koncert • 16. Popoldanski konc. • 17. Nemški »Requiem« • 18.40 Hamburg » 20. Spominsko slavje padlim v svetovni vojni • 21. Hamburg, J. Pfitznerjev koncert • 22. Poročila • 22.30 Zabavni koncert KATOVICE 395.8/758 10 kw 9.15 Poljudna glasba na ploščah » 10. Koncert poljudne glasbe • 12.15 Vilna in Varšava • 14.20 Lahka in plesna glasba • 15.10 Poljske melodije — plo-šče • 15.35 Plošče • 19.25 Športne vesti • 19.30 Plošče • 19.45 Varšava • 21.45 Športne vesti • 22. Varšava • 23.05 Plesna glasba KOŠICE 7.30 Praga • 8.30 Bratislava • 12.20 Koncert vokalnega seksteta • 16.15 Brno » 17.55 Popoldanski koncert • 18.55 Plošče • 19.10 Mor. Ostrava * 20.20 Koncert vojaške godbe • 21. Bratislava • 22. Praga • 22.35 Brno KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6. Prenos koncerta iz Hamburga • 9. Luteransko bogoslužje • 11.30 Kantata J. Seb. Bacha • 12. Opoldanski koncert • 16.15 Klavirski koncert • 17. Nemški »Requiem« • 19.30 »Pojoča riba«, slušna igra • 21. Hamburg • 22. Poročila o 22.30 Zabavni nočni koncert LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6. Hamburg • 8.30 Zborovno petje • 10.30 Koncert moškega zbora o 11.30 Kantata J. Seb. Bacha » 12. Opoldanski koncert • 14. Pravljična igra 16. Popoldanski koncert • 17. Brahm-sov »Requiem« *» 18.30 Slušna igra » 20. Balade 9 21. Hans Pfitznerjev koncert • 22. Poročila • 22.30 Zabavni koncert LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Prenos koncerta iz Hamburga » 8.30 Orgle • 11.30 Kantata J. Sebastija-na Bacha • 12. Simfonični koncert • 15.20 Ctivo • 16. Klavirski koncert • 17. Nemški »Requiem« • 18.35 Koncert godbe na pihala » 19.25 Slušna igra • 20. Heinrich Schiitzov večer » 21. Hamburg • 22. Poročila • 22.30 Zabavna glasba LIZBONA 476.9/629 20 kw 17. Popoldanski koncert • 19. Lahka glasba • 19.50 Pestra glasba o 20.50 Pester večerni program • 21. Koncert salonskega orkestra 22. Lahka glasba • 22.30 Koncert • 23. Plesna glasba LWOW 377.4/796 16 kw 9.15 Plošče t 11. Plošče • 12.15 Vilna. Varšava • 14. Varšava » 15.15 Plošče • 15.25 Varšava • 19.25 Poročila — plošče • 19.40 Športne vesti » 19.45 Plošče • 21. Violinski koncert • 21.45 Športne vesti • 21.46 Varšava • 23.05 Plošče MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 7.30 Praga » 12.20 Košice • 17.40 Poljudne pesmi • 17.50 Praga • 19.10 Koncert lahke glasbe • 20.05 Brno • 20.20 Koncert v h-molu op. 28 za violino in orkester (C. Goldmark) • 20.45 Feuiltoni o 21. Bratislava • 22. Praga • 22.35 Brno PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov • 8.30 Orgelski koncert • 9.10 Koncert salonskega kvarteta • 10. Vokalni koncert • 11.05 Koncert klasične glasbe • 12.20 Košice • 15. »Mignon« — opera • 17.45 Plošče • 17.50 Nemška ura o 18.55 Plošče • 19.10 Lahka glasba iz Mor. Ostrave • 20.20 Mor. Ostrava • 21. Bratislava • 22. Poročila • 22.20 Plošče • 22.35 Brno POZNANJ 345/868 16 kw 9.15 Plošče • 11. Plošče • 12.15 Prenos iz Varšave a 14.20 Plošče • 15.10 Plošče • 15.25 Varšava a 18. Varšava • 19.25 Plošče • 19.45 Prenos iz Varšave in Lwowa a 21.45 Športne vesti -J 22. Varšava • 23.05 Plošče RIGA 514.6/583 15 kvv 16. Litavske pesmi na ploščah t 20.15 Zborovni koncert o 22.30 Prenos koncerta iz kavarne STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6. Prenos koncerta iz Hamburga • 8.45 Katoliško bogoslužje • 10.30 Koncert godalnega kvarteta a 12. Opoldanski koncert • 13.15 Opoldanski koncert > 14. Otroška ura • 15. Klavirska glasba • 15.30 Kantata v spomin padlim a 16. Koncert godbe na pihala • 16.30 Slušna prireditev <* 17. Nemški »Re-quiem« • 19. Pester glasbeni program • 20. Zborovno petje • 21. Hamburg a 22. Poročila • 22.30 Zabavni koncert • 24. Nočni koncert BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Plošče • 12. Koncert radijskega orkestra ® 12.35 Objave in borza a 16.20 Poljudne melodije, igra orkester »Ara-nicki« • 17.10 Ura za žene • 18.30 Francoščina • 19. Objave in plošče » 19.15 Poročila • 19.30 Nacionalna ura • 20. Operni prenos iz Beograda, vmes poročila ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Plošče • 12.40 Poročila in borza • 13.05 Pesmi in instrumentalne solo-točke • 13.30 Poročila • 17. Poročila • 17.15 Koncert radijskega kvarteta • 18.15 Poročila • 19.30 Nacionalna ura • 20. Večer jugoslovanske glasbe a 22. Poročila in vreme • 22.15 Plesna glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 12. Plošče • 12.29 Poročila • 12.40 Nadaljevanje koncerta • 16. Koncert radijskega orkestra • 16.30 Klavirski koncert slepega pianista Artura Milesija • 17.30 Pesmi iz 18. stoletja • 18. Otroška ura • 18.30 Plošče • 19.20 Plošče • 19.25 Kako moramo poslušati glasbo • 19.50 »Hopsa« — revue — opereta a 21. Poročila • 21.30 Sig-mund Bleierjev — violinski koncert • 22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 6.15 Praga • 10.40 Plošče o 11.10 Šolski radio • 12.15 Plošče • 12.35 Praga • 16.10 Košice * 17.15 Violončelo • 18.40 Plošče * 20. Brno • 21.20 Koncert za pianino in orkester • 22. Praga • 22.45 Plošče TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 18. Operetna glasba » 18.15 Popevke • 18.30 Operetna glasba • 18.50 Filmska glasba • 19.05 Koncert salonskega orkestra • 19.25 Lahka glasba j 19.30 Poročila J 19.45 Operne pesmi • 20. Solistovske točke • 20.30 Vojaške koračnice • 21.35 Dunajska glasba • 21.45 Samson in Dalila — opera (Saint Saens) • 22.20 Filmska glasba • 22.30 Poročila • 22.45 Plesna glasba • 23. Operetne pesmi » 23.20 Argentinski orkester » 23.45 Dueti • 0.15 Poročila • 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 9.15 Plošče » 11. Nabožna glasba • 12.15 Opoldanski koncert simfoničnega orkestra • 14.20 Lahka glasba — plošče • 16.15 Pianinski koncert a 16.45 Poljske pesmi • 17. Plesna glasba a 18. Dunajske pesmi • 20. Vokalni in instrumentalni koncert a 20.50 Poročila • 21. Lwow a 21.30 Feuiltoni • 22. Sprehod po Evropi • 23. Poročila a 23.05 Plesna glasba BARCELONA 377/795 5 kvv 16. Plošče • 18. Plošče • 18.30 Otroška ura a 21.05 Komične scene • 21.15 Lirične pesmi • 21.45 Koncert radijskega orkestra a 22.05 Poročila a 22.20 Koncert radijskega orkestra • 22.45 Poročila » 23.15 Koncert radijskega orkestra • 23.40 Plošče BRNO 325.4/922 32 kvv 6.15 Praga a 12.10 Praga • 15. Praga 16.10 Košice • 17.15 Plošče a 17.40 Nemška ura • 18.20 Plošče • 18.55 Praga a 20. Varijetejski program • 21. Bratislava o 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 12.05 Plošče a 12.55 Plošče • 13.30 Plošče • 17.15 Koncert radijskega orkestra • 18.30 Maks Regerjeve sonate • 19.15 Ravelove kompozicije na ploščah • 20.15 Koncert komornega kvarteta Metzner a 20.50 Vokalni koncert a 21.30 Poročila • 21.45 Prenos koncerta iz restavracije Continental • 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kvv 6.45 Gimnastika, nato plošče • 10. Poročila • 12. Zvonenje • 12.05 Koncert orkestra Weidinger • 12.30 Poročila a 13.30 Ciganska glasba • 17. Zborovni koncert • 18. Nemščina a 18.30 Plesna glasba na ploščah a 19.40 Koncert fil-harmoničnega orkestra. 1. Orfej: simfonična pesem; 2. Koncert za pianino v d-molu; 3. Simfonija iz opere »Faust« • 21.45 Poročila • 22.10 Ciganska glasba • 23.20 Jazz • 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kw 7. Gimnastika • 7.25 Plošče a 9.20 Tržne vesti • 11.30 Plošče — kmečka godba o 12. Moderna lirika • 12.20 Opoldanski koncert — plošče a 13. Poročila a 14. Klavirski koncert • 14.30 Objave • 15. Poročila • 15.20 Mladin. ska ura a 15.40 Ura za žene • 16. Koncertna akademija • 17.25 Plošče — Donski kozaki pojejo a 18.30 Angleščina • 19. Poročila • 20. Večer za lovce a 21. R. fVugnerjev večer • 22. Poročila • 22.20 Zabavni koncert • 23. Objave • 23.15 Zabavni koncert • 23.45 Plesna glasba HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert • 12.20 Opoldanski koncert • 13. Poročila • 14.20 Pestra glasba • 16. Ženska ura a 16.45 Literarna ura • 17. Popoldanski koncert • 19. Mladinska ura « 19.10 Večerni koncert • 20. Poročila a 20.10 Stare nemške pesmi • 21.25 Sen poletne noči (Shakespeare) • 22. Poročila • 22.25 Pestra glasba a 23. Nočni koncert KATOVICE 395.8/758 10 kw 6.50 Lahka in plesna glasba • 7.30 Lahka in plesna glasba a 12.35 Varšava a 13.45 Lahka plesna glasba na ploščah • 15.30 Koncert orkestra »Veliki hajduki« • 16.15 Varšava • 18.45 Plošče a 19.20 Poročila • 19.40 Varšava • 22.45 Plošče • 23.05 Plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 6.15 Praga a 10.05 Plošče • 10.15 Šol-ski radio • 12.20 Plošče • 13.45 Plošče • 15. Koncert radijskega orkestra 16.10 Praga • 17.15 Program za Pod-karpatske pokrajine • 18.40 Plošče • 19.10 Plošče a 20. Brno • 21.20 Bratislava • 22. Praga a 22.15 Bratislava KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.05 Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert • 11. Zabavni koncert • 12. Opaldan-ski koncert a 14. Poročila • 15.40 Zabavni koncert a 17. Popoldanski koncert • 18.30 Slušna prireditev • 20. Poročila • 20.10 Pestra plesna glasba a 22. Poročila • 22.20 Državniki Pru-sije • 22.40 Nočni koncert LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6.30 Jutranji koncert a 12. Opoldanski koncert a 13. Poročila a 14.15 Norveške melodije • 16.10 Mladi komponisti • 17. Popoldanski koncert a 18.45 Po-ročila a 20. Poročila a 20.40 Kitara • 21. »Gospod baron se ptipelje« — komedija a 22. Poročila • 22.20 Zabavna in plesna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert a 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 14.15 Pester popoldanski pro- Ponedeljek, 25. novembra gram • 16. Nemške pesmi • 16.50 Poročila • 17. Solistovski koncert • 18.30 Reportaža • 20. Poročila • 20.10 Pester večerni program • 21.15 Slušna prireditev » 22. Poročila • 22.30 Večerni koncert LIZBONA 476.9/629 20 kw 17. Popoldanski koncert » 17.40 Pestra glasba • 19. Lahka glasba 9 19.50 Večerni koncert • 20.25 Borza • 20.30 Koncert • 21. Pianinski koncert J 21.30 Lahka glasba • 22. Koncert simfoničnega orkestra • 22.30 Poročila, nato nadaljevanje koncerta • 23.20 Plesna glasba LWOW 377.4/796 16 kvv 6.50 Plošče • 12.03 Varšava • 13.30 Plošče » 15.30 Plošče • 16. Varšava • 17. Varšava * 18.45 Plošče ® 19.20 Plošče • 19.35 Športne vesti i 19.40 Varšava « 22.45 Plošče MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 6.15 Praga • 10.40 Plošče » 12.10 Praga • 15.10 Praga • 16.10 Košice * 17.15 Plošče • 17.35 Koncert poljudne glasbe • 18.10 Nemška ura • 19.10 Plošče • 19.45 Feuiltoni $ 20. Brno • 21.20 Praga • 21.25 Koncert komorne glasbe » 22. Praga POZNANJ 345/868 16 kw 6.50 Plošče • 13.30 Plošče • 15.30 Plošče • 15.40 Arije in pesmi • 16. Prenos iz Varšave • 18.45 Plošče • 19.20 Plošče • 19.35 Športne vesti • 19.50 Prenos iz Varšave « 22.45 Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.15 Jutranji koncert • 10.11 Plošče -1« 10.15 Šolski radio * 10.40 Plošče • 11. Plošče • 11.05 Šolski radio i 11.35 Plošče • 12.11 Plošče • 12.35 Koncert orkestra F. O. K. • 13.40 Plošče 9 15. Plošče • 15.30 Koncert kvarteta • 17. Otroška ura • 17.40 Pianinski koncert • 18.10 Nemška ura t 18.55 Plošče • 19.10 Plošče • 19.30 Melodije » 20. Brno J 21.25 Sonatni koncert • 22. Poročila <* 22.15 Plošče • 22.35 Plošče RIGA 514.6/583 15 kw 17. Solistovski koncert « 18. Violinski koncert • 19. Poljudne ogrske pesmi • 20.15 Večer klasične glasbe a 21.15 Litavske in estonske pesmi in glasba 9 22. Poročila • 22.30 Plošče STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila » 14. Pestra ura • 16. Zabavna glasba • 17. Popoldanski koncert radijskega orkestra • 20.10 Večerni koncert • 22. Poročila • 22.20 Sonatni večer • 22.50 Nočna glasba • 24. Nočni koncert TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18.10 Koncert lahke glasbe •* 18.15 Operne pesmi 23.45 Operetne arije • 0.15 Poročila • 0.20 Vojaške koračnice BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Koncert radijskega orkestra t 12. Plošče s 12.35 Objave — borza 9 13.15 Poljudne pesmi » 16.20 Koncert radijsk. orkestra • 18. Plesna glasba — igra jazz <3 19. Objave t 19.30 Nacionalna ura * 20. Gledališki koncert • 22. Poročila * 22.20 Koncert tria Slatin ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Jugoslovanska narodna glasba s 12.40 Poročila in borza • 13.05 Mu-sorgskyjeve in Ravelove kompozicije » 13.30 Poročila J 17. Poročila o 17.15 Koncert radijskega orkestra, orientalska glasba » 18.15 Poročila o 18.55 Književna ura i 19.30 Nacionalna ura ' 20. Operni prenos — vmes poročila BEROMUNSTER 540/556 100 kw 12. Od Joh. Straussa do Leharja • 12.29 Poročila » 12.40 Zabavni koncert • 16. Filmska glasba » 18. Plošče. ® 19.01 Čtivo • 19.20 Francoščina 9 19.50 Igra • 21. Poročila » 21.10 Man-dolinski koncert « 21.45 Nasveti za bodoče matere ® 22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 6.15 Brno • 8.30 Šolski radio » 12.15 Plošče • 12.35 Praga t 15. Brno o 16.10 Mor. Ostrava * 17.25 Plošče <» 17.40 Madžarska ura • 18.35 Plošče. ® 18.55 Praga • 22.45 Plošče BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče 9 18. Komorna glasba ® 18.30 Plošče » 20. Poročila o 20.35 Koncert radijskega orkestra • 22.05 Poročila a 22.20 Pianinski koncert i 22.45 Radijski orkester » 23.30 Plošče BRNO 325.4/922 32 kw 6.15 Jutranji koncert • 7.30 Plošče • 13.45 Plošče ® 15. Kom ■ert radijskega orkestra » 16.10 Mor. Ostrava • 17.40 Nemška ura • 18.30 Melodije in pesmi • 18.55 Praga • 19.55 Prenos iz gledališča • 20.40 Mor. Ostrava > 22.15 Plošče • 22.45 Praga VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 6.50 Plošče e 12.15 Plošče ' • 15.30 Koncert orkestra Pavla Rynasa » 16.15 Popoldanski koncert » 17.15 Operetna glasba • 18. Pesmi t 18.45 Salonska glasba — plošče © 19.35 Športne vesti s 20. Simfonični koncert. 1. Weber: Overtura iz opere »Oberon«; 2. Čajkovski j: Koncert za violino; 3. Koncert za violino in orkester; 4. Berlioz: Odlomki iz »Faustovega pogubljenja«; 5. Brahms: IV. simfonija za orkester * 23. Poročila t 23.05 Plesna glasba — plošče BUCAREST 364/823 12 kvv 12.05 Koncert orkestra Sandu Marcou * 13.15 Poročila i 17. Plošče <* 18.20 Plošče o 19.15 Enriro Caruso — predavanje ~> 20.30 Simfonični koncert J 21.30 Poročila, nato nadaljevanje koncerta r 22.15 Prenos koncerta iz restavracije • 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12.05 Plošče * 13.20 Poročila » 13.30 Balalajke • 17.20 Pianinski koncert 9 17.55 Francoščina 9 18.20 Poljudne ogr. ske pesmi • 19.55 Flavta. 1. Hiindel: sonata v c-duru; 2. Mozart: Andantino; 3. Chaminade: Concertino * 20.20 »Macbet«, drama (Schakespeare) > 22.10 Poročila • 22.35 Koncert radijskega orkestra a 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kw 7. Gimnastika » 7.20 Poročila • 7.25 Jutranji koncert — plošče • 9.20 Tržne vesti n 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila in objave • 13.10 Nadaljevanje opoldanskega koncerta s 14. Plošče 9 15. Poročila e 15.20 Otroška ura • 15.40 Ženska ura • 16.05 Filmska glasba * 18. Zdravstvo • 18.25 Francoščina • 19. Poročila 9 19.30 Reportaža iz premogovnika • 20.10 Radijski orkester » 21.25 Feuiltoni •> 21.50 Poročila o 22. Simfonični koncert a 22.55 Literarni kotiček • 23.10 Nadaljevanje simfoničnega koncerta <* 23.55 Objave » 0.10 Plesna glasba — plošče HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6. Gimnastika » 6.30 Jutranji koncert "» 7. Poročila • 12.10 Opoldanski koncert • 13.05 Poročila • 14.20 Pester program * 16. Plesna glasba • 16.40 Pester popoldanski program • 17. Pester popoldanski koncert • 18.50 Poročila » 19. Večer narodne glasbe ® 20. Poročila * 20.10 Igra iz početka nemških železnic ® 21. Operna glasba » 22. Poročila • 22.15 Pestra glasba o 23. Večerni koncert KATOVICE 395.8/758 10 kvv 6.50 Poljudna glasba — plošče • 7.30 Poljudna glasba — Plošče • 12.30 Plošče ® 13.35 Lahka plesna glasba » Torek, 26. novembra 15.30 Varšava ® 18.45 Plošče • 19.20 Poročila • 19.40 Varšava » 23.05 Popevke KOŠICE 259.1/1158 6.15 2.6 KW KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert 9 14. Poročila J 15.10 Otroška ura * 15.45 Zabavni koncert 9 17. Pester popoldanski koncert 9 19.15 Koncert kvinteta » 20. Poročila > 20.10 Koncert orkestra o 21. Avstrijske pesmi » 22. Poročila 9 22.20 Politični razgled o 22.40 Plesna glasba LANGENBERG 658/455.9 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert ■> 13. Poročila 9 16. Pesmi o 16.10 Maks Regerjev koncert s 17. Popoldanski koncert 9 19. Pod taktirko starega Straussa 9 20.10 Pester večerni program e 22. Poročila » 23. Komorna glasba 120 kw LEIPZIG 382.2/785 6. Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila 9 14.15 Pestra ura * 16. Koncertna ura 9 17. Nemška plesna glasba ® 20. Poročila f 20.10 Pester večerni pro. gram » 22. Poročila 9 22.30 Maks Regerjev koncert « 23. Zabavna glasba LIZBONA 476.9/629 20 kw 17. Lahka glasba 17.40 Popoldanski koncert 9 18.20 Pestra glasba J 19. Lahka glasba 9 19.50 Poročila, nato koncert o 21. Koncert portugalskega orkestra ® 22. Pestra glasba 9 22.30 Večerni koncert t 23. Plesna glasba LWOW 377.4/796 16 kw 6.50 Plošče 9 12.03 Varšava 9 13.35 Plošče » 15.15 Varšava 9 18.45 Plošče ® 19. Feuiltoni • 19.20 Plošče * 19.35 Športne vesti 9 20. Prenos iz Lodza » 22.45 Plošče 9 23.05 Plošče MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 6.15 Brno 9 15. Brno » 16.10 Koncert lahke glasbe 9 17.50 Plošče » 18.10 Nemška ura ® 19.55 Brno 9 20.40 Poljudni koncert radijskega orkestra J 21.35 Ruska glasba o 22. Brno 9 22.15 Plošče POZNANJ 345/868 16 kw 12. Varšava 9 12.30 Plošče 9 13.35 Plošče * 15.30 Prenos iz Varšave 9 18.30 Mladinsko gledališče 9 18.50 Plo- šče » 19.05 Literarna ura 9 19.20 Plošče 9 19.50 Varšava » 22.45 Citre 9 23.05 Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv Brno o 9.30 Plošče o 10.05 Plošče » 11. Plošče i 12.20 Plošče » 12.35 Praga e 13.45 Plošče ® 15. Brno * 16.10 Mor. Ostrava * 17. Otroška ura 17.25 Violinski koncert 9 17.40 Program za Podkarpate 9 18.25 Plošče » 18.55 Plošče 9 19. Praga a 22.30 Bratislava 6.15 Jutranji koncert iz Brna 9 10.11 Plošče 9 11. Plošče t 11.05 Šolski radio 9 11.45 Plošče <> 12.11 Plošče 9 12.35 Konc :ert gledališkega orkestra » 13.40 Plošče a 15. Brno 9 16.10 Moravska Ostrava •» 17.20 Operne pesmi o 17.50 Plošče 1 18.10 Nemška ura * 18.55 Plošče a 19.10 Koncert vojaške godbe » 20.05 Prenos iz Zagreba — operni prenos 9 22. Poročila » 22.30 Plošče RIGA 514.6/583 15 kvv glasba • 17. Popoldanski koncert • 18.30 Reportaža iz predilnice 9 20.10 Slušna prireditev 9 21. Pesmi 9 22. Poročila 9 22.30 Pester večerni program 9 24. Nočni koncert TOULOUSE 328.6/913 ' 60 kvv 18.05 Solistovske točke 9 18.15 Popevke 9 18.30 Simfonični orkester 9 18.50 Operetne pesmi 9 19.05 Lahka glasba 9 19.25 Dunajska glasba 9 19.45 Večerni koncert 9 20. Tirolske pesmi • 20.15 Pestre solistovske točke 9 21.35 Leharjeva operetna glasba 9 21.45 Španska glasba * 22.20 Kino orgle 9 22.30 Poročila a 22.45 Plesna glasba • 23. Operne pesmi 9 23.20 Plesna glasba • 23.30 Melodije * 23.45 Vojaške korač-■ niče • 0.20 Koncert filharmoničnega orkestra 100 kvv 16.30 Poljudna glasba 9 17.45 Plošče » 18.35 Litavske zborovne pesmi 9 20.15 Lisztov in Scbubertov večer 9 22. Poročila i 22.30 Lahka glasba na ploščah STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6.05 Gimnastika (» 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert » 13. Poročila 9 13.15 Opoldanski koncert » 14. Pestra ura * 16. Vesela popoldanska VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 6.50 Plošče 9 12.15 Salonska glasba 9 15.30 Vokalni koncert — plošče 9 16.15 Koncert salonskega kvinteta 9 17.20 Solistovski koncert 9 18. Beethovnove kompozicije 9 18.45 Plošče • 19.35 Športne vesti 9 20. Večerni koncert * 20.45 Poročila 9 21. Literarna ura • 21.45 Simfonični koncert Wagnerjevih del 9 22.45 Plesna glasba Sreda, 27. siorembra BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Plošče 9 12. Koncert radijskega orkestra 9 12.35 Objave — borza * 13.15 Poljudne pesmi j 13.45 Poročila i 16.20 Koncert radijskega orkestra 9 18.30 Nemščina 9 19. Objave — plošče *» 19.30 Nacionalna ura t 20. Koncert Mozartovega kvarteta iz Salzburga 9 21.20 Jazz igra za ples 9 22. Poročila ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Operna glasba > 12.40 Poročila in borza 9 13.05 Pozabljeni šlagerji t 17.15 Otroška ura *> 18.15 Poročila » 19.30 Nacionalna ura » 20. Prenos koncerta iz Ljubljane 9 22. Poročila 9 22.15 Plesna glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 12. Plošče 9 12.29 Poročila i 12.40 Plošče 9 16. Valčki in koračnice — plošče 9 16.30 Koncert tria « 17.30 Nove Erich Zieglerjeve pesmi i 18. Otroška ura 9 19. Poročila 9 19.10 Literarna ura 9 19.50 »Evgen Onegin« — opera (Čajkovski}) 9 23. Poročila BRNO 325.4/922 32 kvv 6.15 Praga » 11. Mor. Ostrava 9 12.10 Praga 9 13.40 Plošče 9 15. Košice 9 16.10 Popoldanski koncert 9 16.55 Nemška ura • 17.40 Praga 9 18.55 Praga 9 19.25 Bratislava * 20.30 Praga 9 22.30 Esperantski večer 9 22.45 Praga BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 6.15 Praga 9 11.05 Mor. Ostrava 9 12.15 Plošče » 12.35 Praga • 15. Košice 9 16.10 Brno t 16.55 Otroško gledališče 9 17.40 Madžarska ura 9 18.40 Plošče 9 19.25 Koncert radijskega orkestra * 20.30 Praga • 22.30 Plošče BARCELONA 377/795 5 kvv 16. Plošče 9 18. Plošče 9 20. Poročila * 21.05 Koncert radijskega orkestra 9 21.30 Radio gledališče 9 22.05 Poročila 9 22.20 Nadaljevanje igre • Plošče BUCAREST 364/823 12 kw 13.05 Plošče 9 12.55 Plošče • 13.30 Plošče 9 17. Koncert radijskega orkestra 9 18.15 Koncert radijskega orkestra 9 19.15 Plošče 9 20.05 Planinski koncert 9 20.45 Pesmi 9 21.10 Flavta 9 21.30 Poročila 9 21.45 Koncert salonske glasbe 9 22.55 Poročila » 23. Nadaljevanje koncerta BUDAPEST 550.5/545 120 kvv 12.05 Koncert vojaške godbe • 12.30 Poročila 9 13.40 Harfa 9 17. Popoldanski koncert 9 17.55 Koncert orkestra — pren. iz kavarne 9 19.30 »Aida opera (Verdi) • 20.20 Poročila 9 23.10 Ciganska glasba 9 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7. Gimnastika 9 7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 10.20 Šol- ski radio • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 13.10 Opoldanski koncert • 14. Plošče • 15. Poročila • 15.20 Otroška ura • 15.40 Čenstohovska Mati božja — poljska svetinja • 16.05 Plošče • 16.45 Mladina in šport • 17. Ura avstrijskih komponistov • 17.55 Avstrijski umetniki • 18.35 Esperanto 19. Poročila • 19.30 »Tristan in Isob-da« — opera (Wagner) • 22. Poročila 22.10 40Ietnica smrti Josipa Schrammla • 22.50 Objave » 23.05 Zabavni koncert • 23.45 Plesna glasba HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6. Gimnastika ® 6.30 Jutranji koncert • 10.45 Anekdote • 12.10 Opoldanski koncert • 13. Poročila • 14.20 Pestra ura • 16. Popoldanski koncert • 17.30 Igra • 19. Koncert radijskega orkestra • 19.35 Nove melodije • 20. Poročila • 20.15 Ura mlade generacije * 21. Koncert vojaške godbe a 22. Poročila • 22.30 Pester glasbeni program • 23. Maks Regerjev koncert • 23.25 Robert Franzov koncert KATOVICE 395.8/758 10 kw 6.50 Plošče • 7.30 Plošče • 13.45 Opoldanski koncert • 15.30 Plošče * 16. Varšava • 17.20 Pianinski koncert • • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila ® 19.40 Varšava • 23.05 Plesna glasba — plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 6.15 Praga ® 10.05 Plošče • 12.20 Plošče • 12.25 Praga • 13.45 Plošče » 15. Koncert radijskega orkestra • 16.10 Brno • 17.40 Madžarska ura t 18.55 Plošče • 19.25 Bratislava • 20.30 Praga • 21. Smetanov koralni koncert Jt 21.35 Igra • 22. Praga • 22.15 Bratislava KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 14. Poročila • 15.45 Zabavni koncert • 17. Koncert koloraturne sopranistke • 19.10 Poročila • 19.20 Solistovski koncert • 20. Poročila • 20.15 Ura mlade generacije * 21.10 Koncert godbe na pihala • 22. Poročila • 22.30 Zabavna in plesna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6.30 Jutranii koncert » 10.45 Dopoldanski koncert • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 15. Mladinska ura 6» 16.15 Zborovni koncert • 17. Koncert koloraturne sopranistke • 18.45 Poročila • 19.30 Pestra glasba • 20.15 Ura mlade generacije • 20.45 Slušna prireditev ® 21.30 Reportaža • 22. Poročila • 22.30 Nočna in plesna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila ■» 13.15 Nemški narodni plesi in plesne pesmi • 14. Poročila • 16. Pester popoldanski program • 17.30 Sluš- na prireditev • 19. Večerni koncert » 19.35 Ctivo • 20. Poročila • 20.45 Koncert komorne glasbe • 22. Poročila • 22.30 Zborovni koncert • 23.05 Nočna plesna glasba LIZBONA 476.9/629 20 kvv 17. Koncert vojaške godbe • 17.40 Pestra glasba • 18.20 Lahka glasba • 19. Večerni koncert • 19.50 Pestra glasba J 20.25 Lahka glasba • 21. Koncert salonskega orkestra • 21.30 Poročila, nato nadaljevanje koncerta <* 22. Večerni koncert ® 22.30 Jazz • 23.20 Plesna glasba LWOW 6.50 Plošče • 12.03 Varšava » 12.30 Opoldanski koncert orkestra Seredynski * 13.30 Plošče • 15.30 Plošče • 17.20 Plošče u 17.50 Varšava • 18.45 Plošče 19. Feuiltoni • 19.20 Plošče • 19.35 Športne vesti ® 20. Glasbeni večer 20.45 Varšava • 21.50 Varšava « 23.05 Plošče MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 6.15 Praga • U. Plošče » 11.05 Koncert vojaške glasbe • 12.10 Praga ' 13.40 Plošče š 15. Košice • 16.10 Brno ® 17.50 Plošče • 18. Saksofon • 19.25 Bratislava • 20.30 Praga j 22.30 Brno POZNANJ 345/868 16 kvv 6.50 Plfcšče • 12. Varšava • 13.30 Plošče ® 15.30 Plošče t 16. Prenos iz Varšave • 18.40 Poročila • 18.45 Vokalni koncert • 19.20 Plošče » 19.35 Športne vesti • 19.40 Varšava • 23.05 Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.15 Jutranji koncert • 10.11 Plošče » 11. Mor. Ostrava ® 12.11 Plošče J 12.35 Koncert salonskega orkestra ® 15. Košice • 16.10 Brno • 16.55 Mladinsko gledališče » 17.40 Plošče ® 18.10 Nemška ura • 18.55 Plošče • BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 11. Plošče # 12. Koncert radijskega orkestra ® 12.35 Objave — borza ® 16. Šolska ura • 17. Pianinski koncert » 18.30 Angleščina <* 19. Objave in plošče • 19.30 Nacionalna ura t 20. Koncert orkestra kraljeve garde ® 22. Poročila • 22.20 Poljudne pesmi, igra orkester ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 12.10 Baletna glasba O 12.40 Poročila in borza • 13.05 Pesmi in arije • 13.30 Poročila o 17.15 Koncert radijskega orkestra t 18.15 Poročila • 19.05 Smučarska gimnastika • 19.20 Poročila • 19.30 Nacionalna ura * 20. Prenos koncerta iz Beograda • 22. Poročila J 22.15 Plesna glasba 19.25 Bratislava • 20.30 Igra • 21. Kralj Ojdip — dramatska spevoigra * 22. Poročila • 22.15 Plošče • 22.30 Poročila v esperantu RIGA 514.6/583 15 kvv 17.50 Litavske pesmi — plošče • 18. Mandolinski koncert • 20.15 Igra * 21.40 Vokalni koncert — plošče • 22. Poročila 22.20 Igra • 22.50 Plošče STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 10.15 Nordijska glasba »12. Opoldanski koncert • 13. Poročila * 13.15 Opoldanski koncert a 14. Pestra ura ® 16. Popoldanski koncert • 17. Popoldanski koncert * 19. Vesela ura ® 20.15 Ura mlade generacije • 20.45 Slušna igra « 22. Poročila • 22.30 Simfonični koncert ® 24. Nočna glasba TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 18.05 Koncert salonskega orkestra ® 18.15 Popevke • 18.30 Violinski koncert ® 18.50 Filmska glasba « 19.05 Ciganska glasba • 19.25 Lahka glasba i 19.50 Operne pesmi • 20. Havajske kitare » 20.15 Propagandni koncert " 20.30 Bach-Lavernejev večer • 21. Fantazije • 21.45 Koncert gledališkega orkestra • 22.20 Domača glasba a 22.30 Poročila » 22.45 Plesna glasba • 23.15 Operetne pesmi • 23.30 Plesna glasba, igra jazz • 23.45 Dueti • 0.15 Poročila • 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 6.50 Plošče • 12.30 Lwow • 15.30 Filmska glasba • 16.20 Pesmi • 17.20 Bachove kompozicije — plošče • 18. Koncert kvarteta • 18.45 Koncert salonske glasbe • 20. Violinski koncert t 20.45 Poročila • 21. Chopinov koncert • 21.35 Literarna ura ® 22. Plesna glasba • 23. Vreme • 23.05 Plesna glasba — plošče BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 12. Koncert radijskega orkestra » 12.29 Poročila, nato nadaljevanje koncerta • 16. Plesna glasba • 18.20 Zabavni koncert — plošče ® 18.40 Ctivo • 19. Poročila * 19.05 Iz delovanja D. N. • 19.25 Plošče • 20. Simfonični koncert • 22. Poročila ® 22.30 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kvv 6.15 Praga • 12.15 Plošče ® 12.35 Košice ® 15. Mor. Ostrava • 16.10 Praga » 17.35 Plošče 9 17.40 Madžarska ura • 18.35 Plošče • 19.30 Koncert man-dolinskega orkestra »Orfej« t 19.50 Vokalni koncert 20.25 Poljudni koncert radijskega orkestra ® 21.10 Igra i 21.30 Pester koncert • 22. Praga • 22.30 Praga •v Četrtek, 28. novembra BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče o 18. Plošče • 20. Poročila * 21.05 Koncert radijskega orkestra • 21.30 Lirična igra • 22.05 Poročila • 22.20 Igra • Plošče BRNO 325.4/922 32 kw 6.15 Praga • 11. Praga • 12.10 Praga • 12.35 Košice • 15. Mor. Ostrava • 16. Praga » 17.15 Cimbale 17.40 Nemška ura • 18.30 Plošče • 18.55 Praga • 20.25 Bratislava '» 20.55 Praga • 21.25 Koncert radijskega orkestra 9 • 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 12.05 Plošče • 12.55 Plošče * 13.30 Plošče • 17. Koncert salonskega radijskega orkestra a 19. Poročila • 20.15 Simfonični koncert filharmoničnega orkestra « 22.15 Plošče o 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12.05 Pesmi • 13. Koncert orkestra Bertba 9 17.30 Ciganska glasba • 19.20 Prenos z Dunaja • 20.50 Poročila » 21.05 Plošče • 22.20 Koncert opernega orkestra • 23.30 Prenos koncerta iz kavarne 9 0.05 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kw 7. Gimnastika • 7.20 Poročila • 7.25 Jutranji koncert — plošče 9 9.20 Tržne vesti 9 12. Opoldanski koncert — plošče ® 13. Poročila • 13.10 Opoldanski koncert 9 14. Schubertove pesmi — plošče 9 15. Poročila • 15.20 Otroška ura • 16. Poročila » 16.05 Klavirski koncert • 17. Glasbeniki in publika zadnjih 100 let • 17.35 Koncertna ura 9 18.10 Borba za svetovno prvenstvo v šahu » 18.20 Kako rešimo propalo mladino 9 19. Poročila • 19.20 Dunajske melodije 9 20.45 Humoristična ura ® 22. Poročila J 22.20 Koncert Camile Sain-Saens 9 22.40 Tehnični pregled • 22.50 Objave 9 23.05 Plesna glasba HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 10.15 Narodne pesmi • 12.10 Opoldanski koncert 9 13. Poročila » 14.20 Pestra ura • 16. Plesna glasba • 17. Popoldanski koncert » 19. Mozartov koncert » 19.40 Pestra ura 9 20. Poročila • 20.10 Plesna glasba • 22. Poročila • 24. Nočni koncert KATOVICE 395.8/758 10 kw 6.50 Lahka glasba — plošče • 17.30 Lahka glasba — plošče • 12.15 Mladinski orkester » 13. Italijanske in španske pesmi 9 13.30 Poljudna glasba — plošče 9 15.30 Varšava in Poznanj • 18.45 Plošče 9 19.20 Poročila 9 19.40 Varšava KOŠICE stra 9 13.45 Plošče ® 15. Mor. Ostrava * 16. Praga 9 17.35 Program za Pod-karpate o 18.10 Violončelo 9 18.55 Plošče 9 19.10 Plošče 9 20.10 Praga « 20.25 Bratislava • 21.30 Bratislava 9 22. Praga s 22.30 Praga KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6.05 Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 10.15 Narodne pesmi • 12. Opoldanski koncert 9 14. Poročila 9 15.35 Slušna prireditev * 16. Vesela glasba • 17. Popoldanski koncert 9 19.35 Mladinska ura 9 20. Poročila i 20.15 »Carmen« — opera (Bizet) * 22. Poročila 9 22.50 Zabavna in plesna glasba LANGENBERG 658/455.9 100 kw 6.30 Jutranji koncert o 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila 9 15. Otroška ura » 16. Klavirski koncert 9 17. Popoldanski koncert 9 18.45 Poročila 9 20.10 Večerni koncert 9 20.30 Sodobni nemški pesniki 9 20.55 Koncert radijskega orkestra • 22. Poročila 9 22.20 Svetovna politika 9 22.40 Nočna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 14.15 Pestra ura 9 16. Violinska sonata 9 17. Popoldanski koncert radijskega orkestra 9 19. Večerni koncert • 20. Poročila 9 20.10 Mozartov ciklus » 21. Mednarodne pesmi in plesi 9 22. Poročila 9 22.20 Slušna igra 9 23.20 Večerni koncert LIZBONA 476.9/629 20 kw 17. Popoldanski koncert 9 17.40 Pestra glasba 9 19. Koncert portugalskega orkestra 9 19.50 Poročila 9 20. Koncert godbe na pihala 9 21. Igra LWOW 377.4/796 16 kw 6.50 Plošče 9 12.03 Varšava 9 13. Plošče 9 13.30 Plošče # 16.45 Varšava 9 18.45 Plošče 9 19.10 Ctivo 9 19.20 Poročila — plošče 9 19.35 Športne vesti 9 19.40 Varšava 9 23.05 Plošče MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 6.15 Praga 9 12.35 Košice 9 15. Koncert radijskega orkestra 9 17.35 Vokalni koncert » 18.10 Nemška ura 9 19.10 Plošče 9 19.30 Praga 9 20.25 Bratislava 9 21.25 Brno 9 22. Praga » POZNANJ 345/868 16 kvv 6.50 Plošče 9 12. Varšava * 13. Plošče 9 15.30 Varšava 9 16.15 Koncert salonske glasbe 9 18.45 Plošče * 19.20 Plošče 9 19.40 Varšava 9 23.05 Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert 9 10.11 Plošče ® 11.05 Koncert salonskega orkestra J 12.11 Plošče 9 12.35 Košice 9 13.40 Plošče 9 15. Mor. Ostrava * 16.10 Popoldanski koncert * 17.35 Nemška ura 9 18.55 Plošče 9 19.10 Plošče « 20.10 Mladinska ura 9 20.25 Bratislava « 20.55 Proslava lOOletnice smrti Marka Twaina ® 21.25 Brno 9 22. Poročila 9 22.15 Koncert salonskega orkestra in jazz RIGA 514.6/583 15 kw 16.30 Koncert salonskega tria • 18.30 Litavske pesmi 9 20.15 Operetna glasba 9 21.15 Večer poljske glasbe STUTTGART 6.05 Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert • 10.15 Narodne pesmi 9 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila 9 13.15 Radijski orkester 9 14. Pestra ura ® 16. Popoldanski koncert * 17. Konigsberg 9 18.40 Svetovna politika • 19. Narodne pesmi ® 20.10 Mozartov ciklus 9 21.10 Narodne pesmi in plesi 9 22. Poročila 9 22.20 Zabavni program ® 22.45 Nočni koncert radijskega orkestra 9 24. Nočni koncert radijsk. orkestra TOULOUSE 18.05 Solist, točke 9 18.15 Mlad. ura 9 19. Operetni ork. * 19.30 Por. 9 19.45 Film. glasba 9 20. Lahka glasba » 20.30 Operetne pesmi » 21. Gounodov večer o 21.50 Kabaretni program 9 22. Filmska glasba 9 22.20 Dunajska glasba 9 22.30 Poročila J 22.45 Argentinski orkester 9 23. Operetne pesmi • 23.20 Popevke » 23.30 Solistovske točke 9 23.45 Melodije 9 0.15 Poročila 9 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 6.50 Plošče 9 12.15 Glasbena matineja 9 15.30 Filmska glasba 9 16.15 Koncert salonskega tria 9 16.45 Poljske pesmi 9 17.15 Vokalni koncert J 18. Koncert orkestra Furmanski 9 18.45 Lahka glasba — plošče 9 20. Vokalni koncert 9 20.45 Poročila t 21. Igra 9 21.35 Poljske pesmi 9 22. Simfonični koncert <* 20.05 Plesna glasba — plošče Petek, 29. novembra BEOGRAD ZAGREB 437.3/686 2.5 kw 276.2/1086 0.7 kw 259.1/1158 2.6 kvv 6.15 Praga ® 10.05 Plošče * 12.15 Plošče 9 12.35 Koncert radijskega orke- 11. Koncert radijskega orkestra » 12.35 Objave in borza 9 13.15 Violončelo koncert 9 13.45 Poročila ® 16. Plošče 16.10 Pestre pesmi > 18. Jazz igra za ples 9 19. Objave 9 19.30 Nacionalna ura * 20. Plošče 9 21.15 Poljudne pesmi igra orkester 9 22. Poročila 9 22.20 Pianinski in violinski koncert 12.10 Jugoslovanska narodna glasba 9 12.40 Poročila in borza 9 12.05 Operetna glasba 9 17.15 Koncert radijskega kvarteta » 18.15 Poročila 9 i9.G5 Športne vesti 9 19.30 Nacionalna ura 9 20. Seriabinijeve klavirske skladbe 9 20.30 Francoska glasba 9 21.30 Koncert nevskeca zbora G. D. I. • 22. Po- BEROMUNSTER 540/556 100 kw 12. Valčki — plošče • 12.29 Poročila • 12.40 Plošče • 16. Instrumentalne solistične točke • ' 16.30 Haydnove in Cherubinijeve kompozicije — igra radijski orkester • 17.10 Romantične pesmi • 17.20 Francoska baletna glasba • 18.40 Tehnična vprašanja • 19. Poročila • 19.20 Francoščina • 19.30 Plošče • '20.' Predavanje o Marki Twainu o priliki lOOletnice njegovega rojstva » 20.20 Zabavni koncert • 20.50 Lahka glasba ■•"21. Poročila' •'21.10 Večerni koncert'• "22.15 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 i 13 kvv 6.15 Pfagfc • 10.15 Košice • 11.05 Šolski radio » 12.15 Plošče • 12.35 Brno • ' 15. Koncert radijskega orkestra * 16.10 Košice • 17.40 Madžarska ura • 18.40 Plošče • 19.30 Praga • 20.10 Igra • 22. Praga • 22.40 Plošče BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče • 18. Komorna glasba • 18.30 Plošče • 20. Poročila • 20.15 Pesmi •'20.20 Plošče • 20.25 Prenos iz Katalonije I '20.45 Prenos iz Madrida - • 21.45 Radijski orkester • 22.05 Plošče •' 22.20 Koncert seksteta BRNO 325.4/S22 32 kw 6.15 Praga • 10.30 Šolski radio 11. Plošče •»• 11.05 Šolski radio • 12.10 Praga • 12.35 Koncert radijskega orkestra • 13.35 Plošče • 15. Bratislava • 16.10 Košice «'17. Plošče • 17.40 Nemška ura • 19.30 Praga BUCAREST 364/823' 12 kw 12.05 Plošče. • : 12.55 Plošče 13.30 Plošče •'17. Popoldanski koncert'i 19. Pordčila • 19.35 CTpemi prenos •" 22.55 Poročila • ' 23. Nočni koncert radijskega orkestra • 24. Plošče BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12.05 Koncert vojaške godbe * 13.30 Ciganska ■ glasba • 17. Pianinski koncert • ■18. Plošče •' 18.30 ŠjJortne vesti • 1930 Operni prenos » 22.20 Cigan-ska glasba • ■ 23. Jazz • 0.05 Poročila DUNAJ 506.7'592 100 kw 7, Gimnastika • 7.20 Poročila • 7.25 Jutranji koncert — plošče • 9.20 Tržne vesti • 12. Opoldanski koncert — plošče • 13. Poročila • 13.10 Francoska glasba 14. Plošče • 15. Poročila • ' 15.20 Mladinska ura * 15.40 Ženska ura • 16. Borza • 16.05 Zabavni koncert — plbšče • 17.05 Violončelo • 19. Poročila »-19.30 Pesmi • J22. Poročila • Barska glasba • 23. Objave • ~~ lavni koncert HAMBURG :4 100 kw m ji koncert • 12.10 Ormldan stra ura • 16. Zabavni koncert • 17. Popoldanski koncert • 17.45 Pestra ura • 19. Glasbena prireditev • 20. Poročila • 20.15 Ura mlade generacije • 21. Igra • 22. Poročila * 22.25 Svetovna politika • 22.45 Nočni koncert KATOVICE 395.8/758 10 kw 6.50 Poljudna glasba — plošče • 7.30 Poljudna glasba — plošče • 13.35 Plošče * 15.30 Plošče • 16. Varšava • 18.45 Plošče * 19.20 Poročila • 19.40 Varšava 259.1/1158 KOŠICE 2.6 kvv 6.15 Praga • 10.05 Plošče • 12.20 Plošče • 12.35 Brno • 13.45 Plošče » 15. Bratislava • 16.10 Koncert radijskega orkestra • 17.50 Madžarska ura » 18.20' Program za Podkarpate • 18.55 Plošče • 19.30 Praga • 20.10 Bratislava • 22. Praga • 22.15 Bratislava KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert 4 11. Zabavni koncert • 12. Opoldanski koncert • 14. Poročila • 14.45 Li-tirarna ura • 15.40 Ženska ura • 16.15 Popoldanski koncert radijskega orkestra • 19.20 Zabavni kotiček * 20.15 Hay-dnov večer * 21.. Igra • 22. Poročila • 22.35 Zabavni koncert LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 13.15 Opoldanski koncert • 16. Nemški humor > 16.10 Narodne pesmi in plesne • 17. Popoldanski koncert t 19. Poljudna glasba • 20. Poročila • 20.15 Nepoznane Haydnove kompozicije • 21. Ru. darske pesmi • Slušna igra • 22. Poročila • 23. Nočna in plesna glasba LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 13.15 Opoldanski koncert • 14.15 Pestra ura • 16. Stare nemške pesmi in plesi • 17. Popoldanski koncert • 18.40 Koračnice • 19.30 Pesem o zvestobi — slušna prireditev <* 20. Poročila « 20.15 Haydnove kompozicije • 21. Slušna igra • 21.45 Zabavni klavirski koncert • 22.10 Poročila • 22.30 Zabavni koncert 476.9/629 LIZBONA 20 kvv 17. Pestra glasba • 17.40 Popoldanski koncert • 18.20 Lahka glasba • 19. Večerni koncert • 19.50 Pestra glasba • 20.25 Pestra glasba • 21. Pianinski koncert • 21.35 Koncert salonskega orkestra • 22.30 Večerni koncert • 23. Plesna glasba 377.4/796 LWOW 16 kvv 6.50 Plošče • 12.03 Varšava • 13.35 Plošče • 15.30 Plošče • 16.15 Popoldanski koncert orkestra Seredynski • 17.15 Varšava • 19. Feuiltoni • 19.20 Plošče • 19.35 Športne vesti • 19.40 Varšava • 22. Koncert komorne glasbe ° • 22.30 Varšava MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 6.15 Praga » 12.35 Bruo • 15. Bratislava • 16.10 Košice • 17.05 Praga • 18.10 Nemška ura • 19.30 Praga POZNANJ 345/868 16 kw 6.50 Plošče • 12. Varšava • 13.30 Plošče • 15.30 Plošče • 16. Prenos iz Varšave • 18.45 Ameriška glasba * 19.20 Plošče • 19.35 Športne vesti • 19.40 Prenos iz Varšave • 22. Koncert komorne glasbe • 22.30 Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.15 Jutranji koncert •» 10.11 Plošče • 10.30 Brno • 11.35 Plošče • 12.11 Plošče • 12.35 Mor. Ostrava • 13.40 Plošče » 15. Bratislava • 16.10 Košice • J7.05 Koncert kvarteta Ondriček * 18.10 Nemška ura • 18.55 Plošče • 19.10 Igra • 19.30 Koncert za pianino in orkester št. 5 op. 73 (Beethoven) • 20.10 Igra <» 21. Poročila, nato zopet igra • 22. Poročila • 22.15 Plošče RIGA 514 6/583 15 kvv 17. Popoldanski koncert • 18. Litavska glasba * 19. Plesna glasba • 20.15 Plošče • 21. Simfonični koncert • 22. Poročila STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6.05 Gimnastika » 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 13.15 Radijski orkester • 14. Pestra ura » 15.30 Otroška ura • 16. Vesela glasba • 17. Popoldanski koncert o 19. Pesmi • 20.15 Haydnov koncert <* 21.- Fr. Schubertove kompozicije • 22. Poročila • 22.30 Zabavni koncert • 24. Nočna glasba TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 19.50 Dueti • 20. Solistovske točke • 20.20 Komične scene • 20.30 Dunajska glasba • 21. Arije * 21.35 Harmonike • 21.50 Plesna glasba • 22. Operetna glasba • 22.20 Ruska glasba * 22.30 Poročila • 22.45 Operne pesmi • 23. Koncert vojaške godbe • 23.15 Plesna glasba * 23.30 Melodije • 23.45 Filmska glasba • 0.15 Poročila • 0.20 Koncert filharinoničnega orkestra VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 6.50 Plošče • 12.03 Poročila • 12.15 Šolska ura • 12.40 Koncert salonskega orkestra • 15.30 Poljske pesmi — plošče • 16.15 Lwow • 17.20 Solistovski koncert • 18. Lahka glasba • 18.45 Vojaške pesmi • 19.35 Športne vesti • 20.10 Večerni koncert • 21. Poročila • 21.15 Schumann-Schubertove kompozicije • 22. Komorni koncert • 22.30 Plesna glasba Sobota, 30. novembra BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Plošče • 12.15 Poročila • 13.15 Ruske romance • 13.45 Poročila • 16. Koncert vojaške godbe » 17. Recitacije o 18.30 Sonate za violino in pianino • 19. Objave in plošče • 19.30 Nacionalna ura * 20. »Poljska kri«, opereta (Nedbal) o 22. Poročila • 23. Plesna glasba na ploščah ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Operna glasba • 12.40 Poročila in borza • 13. Lahka glasba • 13.30 Poročila » 17. Poročila • 17.15 Koncert radijskega orkestra • 18.15 Poročila • 19.05 Sokolsko predavanje • 19.30 Nacionalna ura • 20. Koncertni večer » 21.30 Koncert tainburaškega orkestra »Bratstvo« • 22. Poročila • 22.15 Ples-na glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kw 12. Ciganska glasba » 12.29 Poročila • 12.40 Vesel koncert in poljudne pesmi * 13.45 Plošče • 14. Literarna ura • 16. Harmonika o 18. Lahka komorna glasba — plošče ® 19. Zvonjenje • 19.40 Glasbena slušna prireditev • 21.10 Jubilejni koncert moškega zbora iz Ba-zla • 21.40 Plošče • 22.15 Zabavna in plesna glasba * 23. Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 6.15 Praga « 12.15 Plošče * 12.35 Kon-cert radijskega orkestra • 15. Brno • 16.10 Praga 17.40 Madžarska ura • 18.40 Plošče • 19.55 Mor. Ostrava • 21.05 Praga • 22.30 Praga BARCELONA 377/795 5 kw 16. Plošče » 18. Plošče • 20. Poročila • 21.05 Koncert radijskega orkestra • 21.30 Katalonske pesmi 21.45 Koncert radijskega orkestra • 22.05 Poročila • 22.20 Koncert radijskega orkestra • 23.20 Plošče BRNO 325.4/922 32 kw 6.15 Praga • 12.35 Bratislava • 15. Koncert radijskega orkestra — jugoslovanska glasba • 16.05 Praga * 17.15 Plošče. • 17.40 Nemška ura • 19.55 Mor. Ostrava • 21.05 Praga BUCAREST 12.05 Plošče » 12.55 Plošče • 13.30 Plošče • 17. Koncert vojaške godbe • 19.15 Plošče • 20. Jazz igra za ples • 21.30 Poročila » 21.45 Pesmi • 22.05 Prenos plesne glasbe iz restavracije » 22.55 Poročila BUDAPEST 12.05 Pianinski in violončelo koncert • 12.30 Poročila • 13.30 Plošče • 16.10 Pesmi • 17. Koncert simfoničnega orkestra • 18.50 Pesmi • 19.55 Večerni koncert • 20.50 Pester večerni program • 0.05 Poročila DUNAJ 7. Gimnastika • 7.20 Poročila • 7.25 Jutranji koncert — plošče • 9.20 Tržne vesti • 11. Proslava 251etnice obstoja dunajske »Uranije« • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 13.10 Opoldanski koncert • 14. Plošče • 15. Poročila • 15.15 Mandolinski koncert • 16. Francoščina • 16.40 Koncert po željah poslušalcev • 18. Narodne pesmi » 19. Poročila ® 19.30 »On proti njej« — športna senzacija • 20.35 Radijski kabaret • 22. Poročila • 22.10 Pesmi in arije • 22.50 Objave 23.05 Plesna glasba HAMBURG 6. Gimnastika t 6.30. Jutranji koncert » 12. Pester opoldanski koncert • 13. Poročila • 14.20 Pestra ura • 16. Pester popoldanski program • 19. Zabavni koncert « 20. Poročila » 20.10 Pester večerni program • 22. Poročila • 22.40 Pestra glasbena ura • 23. Ples. na glasba KATOVICE 6.50 Lahka glasba • 7.30 Lahka glasba » 13.45 Lahka plesna glasba » 18.30 Otroška ura • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila • 19.40 Varšava KOŠICE 6.15 Praga » 10.05 Plošče • 12.20 Plošče • 12.35 Bratislava • 13.45 Plošče • 15. Brno o 16. Praga » 16.50 Otroška ura • 17.25 Program za Podkarpate • 18.55 Plošče » 19.55 Mor. Ostrava • 21.05 Praga • 22.30 Praga KONIGSBERG 6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert t 12. Pester opoldanski koncert • 14. Poročila » 16. Pester popoldanski koncert • 18.20 Orgelski koncert • 18.45 Narodna književnost * 20. Poročila * 20.10 Pester večerni program » 22. Poročila • 22.35 Nočna in plesna glasba LANGENBERG 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila • 13.15 Koračnice in pesmi • 16. Pester popoldanski koncert • 18. Radio koledar • 19. Pester koncert • 20.10 »Lysistrata« — radijska igra • 22. Poročila • 22.35 Noč-na in plesna glasba LEIPZIG 6. Gimnastika * 6.30 Jutranji koncert • 12. Pester opoldanski koncert • 13. Poročila • 14.15 Pestra ura • 15.20 Otroška ura * 16. Sobotni popoldanski koncert • 18.30 Radio reportaža • 20. Poročila • 20.10 Šrarnel konc. • 20.30 »Lh'ojni samomor« — slušna igra » 22. Poročila • 22.30 Pester večerni koncert LIZBONA 17. Popoldanski koncert • 17.40 Pestra glasba » 18.20 Lahka glasba • 19. Pestra glasba 9 19.50 Večerni koncert • 20.15 Jazz • 21. Koncert portugarlske-ga orkestra » 22. Lahka glasba • 22.30 Večerni koncert • 23. Plesna glasba LWOW 6.50 Plošče • 12.03 Varšava • 13. Plo-šče * 13.30 Plošče • 16. Varšava • 18.30 Literarna ura • 18.45 Plošče • 19. Feuiltoni • 19.20 Plošče • 19.40 Varšava t 20. Glasbeni večer • 22.45 Varšava MORAVSKA OSTRAVA 6.15 Praga « 12.35 Bratislava <* 15. Brno • 16. Praga • 17.15 Plošče • 17.35 Plošče • 17.50 Plošče • 18. Harmonike • 19.55 Operetni program * 21.05 Praga POZNANJ 6.50 Plošče • 12. Varšava • 13. Plošče • 13.30 Plošče • 15.30 Koncert vojaške godbe • 16. Varšava • 18.45 Plošče • 19.20 Plošče • 19.35 Športne vesti • 19.40 Varšava PRAGA I. 6.15 Koncert salonskega orkestra • 10.11 Plošče « 11.05 Jazz • 12.11 Plošče • 12.35 Bratislava • 13.40 Plošče • 15. Brno • 16.05 Koncert vojaške godbe » 17.25 Plošče • 17.55 Nemška ura • 18.55 Plošče • 19.15 Folkloristi-čne slike (Brno) • 19.55 Mor. Ostrava • 21.05 Poljudne jugoslovanske pesmi • 21.20 »Kosovo«, dramatska pesnitev • 22. Poročila • 22.15 Plošče • 22.30 Koncert salonskega orkestra RIGA 17.15 Pianinski koncert • 17.45 Poljudne litavske melodije 18.30 Orgelski koncert » 19. Litavske zborovne pesmi • 20. Poročila • 20.15 Pester glasbeni večer « 21.20 Plesna glasba — plošče STUTTGART 6.05 Gimnastika T 6.30 Jutranji koncert • 12. Pester sobotni program • 13. Poročila • 13.15 Pester sobotni program • 14.30 Pestra ura o 16. Veseli popoldanski koncert 18. Slušna prireditev • 19. Pestra glasba * 20.10 »Marta« — opera (Flototv) • 22. Poročila • 22.30 Sobotna glasba • 24. »Gejša« — japonska spevoigra TOULOUSE 18.05 Simfonični koncert • 18.15 Operne pesmi • 18.30 Violončelo • 18.50 Komične scene » 19.15 Koncert salonskega orkestra • 19.30 Poročila • 19.45 Večerni koncert » 20. Lahka glasba • 20.15 Propagandni koncert • 20.30 Operetna glasba • 20.45 Gledališki koncert t 21.40 Koncert filharmoničnega orkestra • 22.20 Filmska glasba • 22.30 Poročila • 22.45 Operne pesmi • 23.15 Argentinski orkester • 23.30 Dueti <* 23.40 Solistovske točke • 0.15 Poročila • 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 6.50 Plošče • 12.03 Poročila • 12.15 Opoldanski koncert o 13. Operetna glasba — plošče • 14.30 Koncert salonskega tria • 15.30 Koncert vojaške godbe — valčki in koračnice • 16.15 Pianinski konc. • 18.45 Operni fragmenti o 20. Violinski koncert • 20.45 Poročila 22. 1 Car chicaških banditov! Al Capone Napisal Fred Pasley NAŠ NOVI ROMAN! KDO JE AL CAPONE? 1920 Ta roman morate brati. Povejte svojim znancem, da si pravočasno oskrbe naš tednik s prihodnjim tednom in postanejo naši naročniki počenši z naslednjo številko! »DOMIŠLJIJA NIMA MESTA V TEJ KNJIGI.« Geo London Al Capone se izkrca brez božjaka v žepu v Chicagu in izgine v njegovih predmestjih. Navaden človek. Nima še trebuha, pač pa jeklene mišice . .. 1930 Al Capone je veličastveni gospodar velikega ozemlja Palm Islanda, v Mia-miju na Floridi. On je veseli gost »Fal-staffovcev«. Zahaja k premijeram v spremstvu telesne straže, ki je številnejša kot jo ima predsednik Združenih držav: osemnajst »gentlemenov« v smo-kingu, ki se strategično posedejo po dvorani in ki vstanejo kot en sam mož, kadar vzame »Boss« cigareto iz doze. Po chicaških promenadah se vozi v avtu, ki ga je veljal 20.000 dolarjev, v limuzini, težki sedem ton, zgoraj in spodaj obloženi z jeklenimi ploščami, z dvojnimi stekli v oknih in vratih, ki vzdrže vsako revolversko kroglo; pred njim se vozi izvidni Fordov avto, sledi mu pa tovorni oklopnjak s preizkušenimi zanesljivimi strelci. Davčni uradniki cenijo njegovo premoženje na dvajset milijonov dolarjev. DOGODKI, KI NAM JIH KAŽE TA ROMAN, SE RAZVIJAJO PRED NAMI KAKOR NEVERJETEN FILM, SO PA TEM BOLJ TIPIČNI ZA DANAŠNJE AMERIŠKO ŽIVLJENJE, KJER DELA BOLJ KAKOR KDAJ POPREJ REVOLVER SVOJO POSTAVO KAKOR V DOBI KORZARJA MORGA-NA, JAYA GOULDA IN »VELIKEGA GOSPODARJA« TWEEDA. Al Cap Fred D. PASLEY, avtor tega zivlje-njepisnega romana, s katerim stopa še živi Al Capone v zgodovino in legendo, ni samo ničesar izmislil, ampak se opira ponekod na doslej popolnoma neznane dokumente, ki nam predstavljajo CARJA CHICAŠKIH BANDITOV, CIGAR IME JE ŽE KAR POJEM: one Začetek v prihodnji številki!