9 obertnijske Ixh&jajo Tsako sredo id saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.; za polleta 2 fl. po posti, sicer 1 fi. 30 kr V Ljubi lani v saboto 12. septembra 1857. Kako ravnati, da dobiva gospodar dovelj mleka 80 bi,e.že v ieseni p°prei gIobok° okopane, se enkrat oko svojih krav Ž Pinkert kmetijski časnik svetnje to-le: 1. Napravi si krav dobrega molznega plemena; 2. pokladaj jim dovelj sirove (frišne) klaje, vendar skerbi tadi za snho klajo (senó in deteljo); 3. skerbi, da senó, otavo in deteljo prav echo domu spraviš, na suhem kraji shraniš io prav terdo pohoditi _______ __ __________„ , te muč tudi čedno in zdravo vodo ? 4. skerbi, da krave ne dobivajo le čedne klaje 9 ? 5. da jim dovelj in suho nastiljaš, in jih vsaki dan striglaš; 6. da jim dan na dan ob pravém času pokládáš in vsaki dan enako mero; ne enkrat z betom, drugikrat pa b psom 7. da skerbiš za t k v hlevu in da se krave včasih pod milim nebom enmalo sprehodijo; 8. da jim dovoliš potrebnega pokoja in ne pripusti«, daiibi se kakor koli dražile; z lepo naj se ravná z mlekarcami 9 zes 9. da jih ne dvakrat, ampak trikrat na dan mol-i kdor svoje krave le dvakrat molsti dá, dobi maDj mleka, tudi je mleko slabeje, ker opoldansko mleko ima naj pljejo, in sedaj se vsejejo že kalijoče peške v razorčke tako redko, da ne stoje preveč na tesnem. Zanesti se moraš, da med 100 peskami jih ne bo 10 zaostalo, ako jih le ob presilni suši perve dní zalivaš. Na to vižo tudi v mehki zimi misi ne pokončajo kalijočih pešk in že pervo poletje zrastejo včasih take močne in velike drevesa, da so za cepljenje pripravne*w Vredništvo vertnarskega časnika „Monatschrift fur Pom. u. prakt. Obstbau" v 7. zvezku letošnjega leta hvali in priporoča Fischerjevo ravnanje ter pravi, da je veliko bo- lje tako ravnati, kakor pa peške v vodi pred namakati y 9 gle v vodi nama po Fischerjevem svetu —pravi omenjeni časnik štanih pešk kali najmanj tri četert kan i h pa le deseti del. A ' (Kruh i z repe). Po mnogih skušnjah se dá tudi iz repe kruh speci, kteri prav dolgo dober ostane. Repa se v ta namen čisto opere in sirova, kakor je, z lupinami vred V na ribežnu zriba; potem se režena ali ječmenová moka s polovico ali tretjinko repe v těsto zgnjete, in z dro-žami kakor sicer kruh speče. Iz 3 funtov repe in 3 funtov muke se spcče 9 funtov kruha, kteri je več mescov mehaki (Drevesom se rane na skorji zacelijo naj-hitrej še), ako se zamažejo s salom (svinsko masťjó), Nobeno zdravilo ni tako hitro in dober kup kakor to. vec smetane .10. da se krava vselej prav čisto pomolze in ji ta krat, kader se molze, enmalo najbolje klaje položí. Gospodarske skušnje (Z mahom b m Wiesen aus Moor- oder Torfboden se d ti), če se nje potrese prav drobnega pesk ti bolj , naj manj za 2 palca na debelo. Pesek pokonca mah popolnoma in je novi žlahni travi stanoviten gnoj. Najpripravniši cas take senožeti s peskom potresati je pozimi. Večidel ni treba peaka od deleč voziti, ker se rad blizo takih zemljiš nahaja. (Wochenbl. f. L. F. u. H. W.) (Kak d pešk jat d tud v hih letinah i n v p mlji ka lij o.) Gosp. K. Fischer 9 visji vertnar v Frankfurtu, je povedal, kako on to delà, in res gré ta razglas z veliko hvalo od časnika do časnika. Naj ga naznanijo tudi ^Novice" svojim bravcom. Takole Fischer delà Berž ko . je sadje zrelo, se nabere pešk v m priporoča 99 cvetlice, se shranijo lonce ali v posode, kakor jih imamo tako, da se vsuje na dno narpoprej nekoliko brodnega pe-ska ali svižca; na-nj se vsuje nekoliko pesk, potem se spet ska in tako naprej, dokler ni lonec poln. Potem se izkoplje 4 do 5 čevljev globoka jama, kakor je več ali manj loncov s peškarni napravljeuih, in kadar se je zavoljo miš čez vsak lonec položila diiica ali šipa postavijo lonci ali posode ena zraveu se drug in ena nad Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh (Dalje.) IX. Kakor so Grčki že zgodaj moževe imeli, kteri so v mehaniki in matematiki slovéii, tako so imeli Rimci izverst-no-slavne kipotvorce, stavbnike iu kmetovavce. V Palestini, domovini Izraeljcov, so imeli mnogo živine, dišečih mazil in olj, s V Azii je mmmm 9 kterim so kupčevali in si živež služili, mnogo nerodovitnega sveta, zlasti v peše'nih pušavah. V se vernih krajih tega delà sveta je premerzlo, v južnih prev- roče, da bi mogla narava marsikaj obroditi. Pa Azija ima tudi mnogo rodovituih dežel, n. pr. tacih, kterih gore so bogate žiahnih rud in kamnov. Tudi ima v južnih krajih dražih rastljin in v morji dokaj dražih biserov. Tudi Afrika je bogata naravnih obrodkov, pa manj kakor Azija. Evropa nima toliko žlahuih rud in kamnov, ne dražih dišečij in krasnih rastljin, da bi se mogla z Azijo in Afriko meriti. Zato pa Evropejcov ne ovéra prevelika vročina ali pa preosorni mraz v njih delavnosti. Tako so zamogli Evropejci ne le, kar se tiče umetnost temuč tudi v učenosti toliko lože najvišjo stopnjo omike doseći. Na tej stopnji stoje zdaj posebno Angleži, Francozi Nemci Italijani, in — ako Bog dade in sreča junaška 9 9 jih morajo tudi Slovani doiti. X. Ko so Rimci v naše kraje prišli, menda v se ni bilo drugo potem se s perstjo zasujejo in ob hudi zimi še z mest. Sčasoma so bile zidane iu z Rimci se je tudi nekoliko 4 4 mladi em ali gnojem pokrijejo. Tù ostanejo do prihodnje'spo- omike v naše kraje priselilo. Ali pozneje preseljevanja na- Spomladi se za posetev peška namenjene grêde, ki rodov in z njimi združene vojske so za več časa tudi to 290 zaterle io se le s kersansko vero so se zopet po malem zivel ze 12 let med temi Iudijani. Otomaki sami tadi pravijo, umetnosti, obertnije io kmetijstvo o pomogle. ^ Bolj ko se je da v deževoem času *) je ta perst njih poglavitni število mest narašalo, bolj se je izobražetje razširjalo. mest ni mi obertnija mi se j» kmetijstvo sirilo. Z Mo- zivez. Sem ter tje pojedó tadi kakega kušarja, kako ribico ali praprotno koreniuo, čejo morejo dobiti. Da, tako so željni čime » puste, porašene kraje so obdelovali, gojzde posekovali persti da se clo v suhem času, ko imajo zadosti rib, ven in namesti njih polje nadělovali. To se je zlasti v 14. sto- dar vsaki dan po jedi še za poboljšek malo ilovce vžijejo. Ti ljudjé so tamnorudečkasti. Njih obrazi so neprijetui. tatarski. So večidel vsi debeli pa ne trebušni. Fraočiškan, °*odilo. Ta čas so že začeli ceste delati. Pa sploh in & letj' bolje delati so jih začeli še le proti koncu 18. stoletja. Kola ali vozovi so bili sicer že v starodavnih časih ki je živel med njimi, je terdil, da ni zapazil nikakoršue znani, n. pr. Egipčanom in Grekom, in Greki kakor tudi premembe v početji Otomakov med tem, ko so ilovco žerli. Rimci so imeli že nekake prav krasne kočije. Pa še le v poslednjih sto letih so jih tako popoinoma začeli delati. Ce še celó železnice, ktere so v poslednji polovici 18. sto- V • pa Gotovega je tedaj toliko, da Indijaui povžijejo ilovce na kupe brez škode za svoje zdravje; da si sami mislijo ilovco re-divno stvar, to je: da se čutijo po njenem vžitji za dolgo letja izuajdli, tù sem štejemo, moramo reči, da ni mogoče, nasiteui. Pripisujejo to nasitenje ilovci, ne pa drugačnemu živežu, kterega si razun persti še sčm ter tjč prisvojiti ve-dó. Ce poprašamo Otomaka, kaj si je priskerbel za zimo (zima se imenuje v vroči Ameriki deževni čas), pokaže sredstva za urno in po mogočosti varno prevaževanje ljudi kraja v druge še na bolj popolno stopnjo po iz euega vzdigniti. Tlak so imele sicer že mnoge mesta pred Kristusovim vselej na kupe ilovce v svoji koči. Ali more pa res ilovca rojstvom, pa še podoben ni bil tlaku današnjih večjih in rediti? Se zamore perst spremeniti v kri? Ali se z njo le žeiodec nabaše, in tako občutek lakote potolaži? Na vse te lepših mest. Nektere mesta starih časov so imele tudi ze 5 V vsaj po velicih ulicah svečavo, n. pr. Antiohija in Rim. Pa vprasanja ne morem odgovoriti, dolgo je terpelo, preden je dobrota te naprave povsod spoznana bila. Sej so celó v Parizu še le v drugi polovici 17. stoletja začéli ulice ponoči razsvitljevati, v druzih mestih pa še pozneje. Anglezi Cudno je vendar, da vzivanje persti taji pater Gumilla, ki je vendar zeló lahkovercn. On terdi, da so ilovčasti cmoki dobro namešani s turšično moko in s krokodilovo mastjo. so začeli v začetku tega stoletja Pa misijonar Fray Rámou Buene in naš prijatel in popotoi z gazom razsvitlovati, pa se le zdaj so zaceli v vecjih me- tovars Jan Gonzaley, kterega je pozerlo morje na afrikan stih se té svečave bolj poprijemati. skih bregovih z nekaj naših nabirk, sta nam terdila Kaj koristua naprava so naše pošte, in silno veliko Otomaki nikoli ne raešajo ilovce s krokodilovo mastjo. ipfppv^pmB! ■ mp pp npppp m so pripomogle k razširjenju omike ljudi in k prijetiiosti življenja. Ze rimski cesar Avgust je imel pošte, pa misliti se dá, kakošne so bile memo sedanjih. V letu 1793 jeFrancoz da Od primesane tursicne moke pa se celó nic nismo slisali v vasi Uruaua. Perst, ki smo jo sabo přinesli, in ki jo je preiskaval Chappé telegrafe iznajdel. Ta iznajdba se smé gotovo ena kemijsko Vauqaelin, je prav sama na sebi in nezmešana. najlepših in znamenitih imeuovati. Imeli so res že v prejšnih Morda je Gumilla ne razločivši različuih stvari hotel ome-časih naprave, s kterimi so po posebnih znamenjih si važ- niti pripravljanje kruha iz dolzih strokov neke sorte rastline piše prigodke naznanovali; pa senca današnjih telegrafov ûiso bile. v luga a Ta sad, se vé da, zakopljejo v zemljo, da poprej Ozir po svetu začne se kuhati. Da Otomaki ne zbolé zavolj vživanja tolike persti, se mi narbolj čudno zdi. Morda je to ljudstvo že od-nekdaj na-njo navajeno? Perstojedci. ' r Po Alex. v. Humboldtu poslovenil Tusek. Na morskih bregovih pri mestih Cumana, Nova Bar- da po dežji ne leté perští jést. Indijanke, V vsih vrocih krajih imajo ljudjé cudno skorej ne-premagljivo željo do perští, in sicer ne do lagaste (apnéne perští), da bi morda kisline v želodcu jim krotile, ampak do debele, zeló dišeče ilovce. Otroke morajo večkrat zaperati, ki pri Magdalenioi reki v vasici „Banco" lonce*delajo, vtaknejo večkrat med celona, Caracas, ktere obiskavajo franciskani iz Gayane o vernitvah iz evojih misijonov, se vé veliko povedati od ljudi delom veliko kepo ilovce v usta. Tudi volkovi jedó pozimi pri reki Orinoko, ki jedó perst. perst, posebno ilovco. Razun Otomakov zbolé vsi ljudjé dru- Ko smo se bili vernili iz čeme reke (Rio negro) in že zih rodov, če bi se za dalj časa udali temu cudnému vžit- ----_____ __ .------, ku ilovca XT —: c*«« ... 36 dni se peljali po Orinoku, smo bili ostali en dan v mi V misijonski vasi „San Borja so najdili indi- sijonu, ki je obljuden od perstojedcov Otomakov. Vasica se janskega otroka, ki po maternih besedah ni hotel jésti nic imenuje „la Conception de Uruana" ia ima prav prijetuo druzega kakor perst; zato so ga pa bile že tudi same kosti, lego pod visoko granitno skalo. Zakaj je v merzlejih krajih ta boluotna želja do per- Peret, ki jo jedó Otomaki, je debela, vlažna, prava ru- stí toliko redkeja in ee le nahaja pri otrocih in pri ženah, menkasto-siva, lončarska ilovca. Prebirajo jo prav natanko ki so v druzem stanu? Nasproti temu se pa smé terditi,da in jo išejo na posebnih krajih brega rek Orinoko in Meta. je v vrocih krajih vseh delov svetá vživanje perští domá. V Razločujejo v okusu ilovco od ilovce in vsaka jim ni všeč. Guinei jedó zamorci rumenkasto perst, ki jo imenujejo „Ca- Zgojetejo jo v cmoke 4 do 6 palcov debele, ktero žgó pri cuac". V7 večerno Indijo v sužnost odpeljani skušajo tam majhnem ognji toliko, da se skorja porudeči. Pri jedi pa dobiti enake perští. Terdijo tudi, da je v njih afrikanski do- cmoke spet zmočijo. Ti Indijani so večidel divjaki, kteri so movini vživanje perští popoinoma neškodljivo. Pa Cacuac vražijo poljodelstvo. Med bolj oddaljenimi rodovi pri Orinoku afrikanskih otokov škoduje suznjim. Zavoljo tega je bilo ze je pregovor, da govori vši od kaj prav nečednega, pravijo: zdavnej prepovedano vživanje perští na „Antillihu, akoravno „To je tako umazano, da bi Otomak požerl. a Kakor dolgo ste reki Orinoko in Meta plitvi, živijo Ijudje od rib in želv. Ribe, kadar se prikažejo. verh vode, „Surabaya strelajo z pušicami, so prodajali skrivši 1751 v „Martinique" na sejmih perst (un tuf roúge, jaunâtre). Na otoku Java med mestoma *7i il î I T al^il 1 ût*rii nt*A t? r oaoh in „Samarang je vidil Labillardičre v vaseh ? ^ F*«««"^". 'V.u .««V, 55"55 --------> ------ ------------------- lov, pri kterem smo občudovali več- majhne štirivogiate rudečkaste potiče prodajati. Domaći krat Indijane. Ko se reke narašajo v deževnem času, neha ribji lov, ker v globoki reki je kakor v globokem morji težko ribe loviti. Ta čas, ko dežuje, kar 2 do 3 mesce terpí, smo vidili Otomake, ki so pozirali strašne kupe persti. Dobili smo je velike kupe v njih kočah. En sam Indi-jan požrč na dan en funt ali še več persti, kakor narn je terdil zvedeni menih Fray Ramon Bueno iz Madrida, ki je imenujejo „tana ampoa („tanahlí se pravi v malajskem io j5 * V vročih krajih ni štirih letnih časov, kakor pri nas, ampak dva d in suhi cas. Na vsacem kraji med krogama solnčne obernitve stoji solnce dvak nad gl ivo. Da pa s prepreže nebo z oblaki. in o tem času veliko dežuje. 0 suhem času pa ne vzrokuje take vročine, ki bi pokončala vse živo Y ? prav nié. Pis 291 javanskem jezika per et). Ko jih je natanjčniše preiskaval, je Dajdel, da so bile potiče iz rudečkaste ilovce, ktero jedó. Ilovce iz Samaranga so bile poslali nedavno (1847) v podobi zvitih, cimeta podobnih cevk iz Mohnike v Berolin, Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Ljubljane. 4. Glavna ljudska ? obert ni j s ka dekliska mestna sola in predmestue soli kjer jo je preiskaval Ehrenberg. Posedla se je namreč iz pri sv. Petru in v Ternovem v Ljubljani. — Glavna eladke vode, leži na apnu (Tertiaerkalk) io obstaja iz mi- ljudsko solo je obiskovalo v letu 1857 877 učencov v 8 kroskopiških infuzorij ali močelk ( Gallionella, Navicula) in sobah stirih razredov. Med temi ucenci je bilo o koncu leta iz „Phytolitharij". z poslavnimi dařili pohvaljeuih 28, zavoljo dobrega obnasa- Prebivavci Nove Kaledonije jedó, da preženejo lakot, po nja pohvaljenih, 125, v pervi razred napredovanja postavlje- pêsti velike kepe spehovnika (Specksteiu), ki se rad zmane, nih 399, v drugi razred 276, io v tretji 6. Razun 79 so io v kterem je najdel Vauquelia se zraven precej kufra. V Popayanu iu več krajih dežele Peru prodajajo po uli- bili vsi drugi Krajnci, med temi 356 Ljubljančanov. Muzike, t. j. petja in orgljauja ee je učilo 28, in v nedeljsko solo je cah apnéno perst kakor jedilo za Iodijane. To apno vži- hodilo 301 učeucov. Vseh učeucov te sole je bilo 1188. vajo s 5?Cocoa vred (Coca se imenujejo peresa rastline: Erythroxylon peruvianum). Dekliska sola pri nunah je imela to leto v ponovljavnem razredu, in v stirih šolskih razredih 732 šolarc. kterih je bilo Tedaj nahajamo vživanje perští v vsih tropiških krajih pri javno postavljenih 33, pohvaljenih 174, v pervi razred napre- lenih ljudstvih, ki prebivajo v najlepsih in najrodovituiših dovanja postavljeuih 233. Druge so ali pred končanern letom krajih cele zemlje. Pa tudi iz merzlih krajev sta přinesla iz sole ostale ali pa slabo napredovale. Razun 53 so bile vse Berzeli in Retzi novico, da v zgornji Švedii popečejo vsako šolarce Krajnice, in med temi 384 Ljubljaučauk. Med té pa leto sto iu sto voz infuzorijske perští v kruh, kterega jé tište niso štete, ktere so se slabo učile. Obertnijsko solo pri ljudstvo bolj iz navade (kakor mi tobak pijemo) kakor pa nunah je obiskovalo iz ponavljanega in iz 4 razredov 110 iz potrebe. V Finlandii tudi mešajo tako perst sčm ter tjè šolarc. V.notranji šoli jih je bilo 113. Risanja se je učilo med kruh. Ta perst ni druzega, kakor prazne lupinice ži- 53, in izreduih ukov, francozkega in italijanskega jezika 5 valic, tako drobnih, da jih zob ne čuti pri jedi. zgodovioe sveta in nature, zemljoznanstva, klavirja ee je Želodec ee eicer napolui, pa vendar ne tekne taka jéd učilo 113 šolarc. Bilo je vsih 845. V mcstno šolo je * so bili nič. Stare bukve in zapisniki omenijo tudi večkrat o vojski- hodilo 85 ucencov, med kterimi je bilo 57 ljubljančanov nih časih vživauja infuzorijske persti pod nedoločivnim in splo- 23 druzih Krajncov, 3 Stajarci in 2 iz Primorja. 4 času tri- javno obdarovaní, 11 pohvaljenih in s temi vred jih je 52 v Lužicah dobro napredovalo. Solnine je magistrat to leto 35 fl. prejel. (Bergmehl) ; tako ob snim imenom: gorska moka desetletne vojske v „Pommern-u (pri Camin-u) (Lausitz) pri Muskau-u, na Dessavskem (pri Klieken-u) ; i pozneje 1719 in 1733 v terdnjavi Wittenberg. V ternovski šoli jih je bilo 45, kteri eo bili razun 2 vei domači; 2 sta přejela šolske darila, 3 eo bili pa po- kteri Pri sv. Petru j i ti je hodilo 61 v šolo Kratkočasnica. Izgled jezikoslovnih preiskav danes pa nekdaj. hvaljeni. so bili razun kakih 5 vsi iz Ljubljane, poslednji so bili iz okoljnih vasi te fare. S šolskimi dařili so bili 3 obdaro- vaní 4 pohvaljeni, in dobro se jih je učilo 25. ceno poletje so ošpice in druge Stikovaje unidan po r eg istraturi kmetijske družbe smo r> Namensbegriindung der zadeli na neki spis od leta 1828, ki ga je spisal goep korat V. K. v Gočah pod imenom Ortschaft Gottschach." v Čujte jezikoslovci, kako Slovenec v letu 1828 ana Prete- bolezni mladino zlo v ob- iekovanji šole overale. Sicer bi bilo napredovanje mnogo bolje. lažira ime „Goče" ali „Gottschach" — znane vasi v VI-pavski dolini. Takole piše v nemškem jeziku: „Got tec h ach, to staro čisto nemško ime, je bilo v poznejih časih po nevednih prepieavcih na več etraní popačeno: Lah in Fur-lau sta pisala Gozza, Krajne Gozha ali Gozhe; iz tega je Nemec Goteche napravil in tako ee je z mestom Gotechee (Kočevje) zmešnjava naredila, da ee še na po-stah motijo. Gottschah je staronemška beseda sostav- se bode v domaćem jeziku Novičar iz raznih krajev Nj. c. k. Visokost, Cesar so potovanje po Ogerskem dokončali in 5. dan t. m. v Laksenburg nazaj prišli. — Vsled Najvišjega sklepa bote z začetkom prihodnjega šolskega leta dvé katoliške seminišči za učitelje za kraljestvi horvaško ia slavonsko v Zagrebu in Diakovaru v moč stopile. Po izgledu ogerekih preparandlj bote osnovane in učilo ljena iz Gott Gotíes in iz Ach, kar po P. Schreyer dila i Najvisja sodnija je razso-da je, kdor zapustnika na javnem mestu z gerdim 771 540 kažen jevi razlagi dandanašnji pomeni Waeser, tedaj Gott es- imeni obkládá, samo tedaj dédšiue po ach (Gotteawasser, Gottesquelle), iz tega je po izpušenem ske postave nevreden, če ee dá iz posebnih okoljuost in e postalo Gottsach in zavolj ložjega izgovarjanja po mér dokazati, da se je to iz hudega namena zgodilo epremembi s v sh pravo ime Gottschach. Resnieo tega Od mesca aprila do junija t. 1. je prišlo pri veeh cesarekih imena poterjujejo etare pisma in še dandanašnje gosp. Schi- poštah 14.471.100 pisem za oddati, 3.216.100 pisem več vitzhofFenovo posestvo Gottschach. To ime so stari Nemci memo leta 1856. — Sveti Oče papež eo tudi 5. t. m. svoje gotovo naredili od tistega studenca, kteri v ti vasi proti ee- potovanje dokončali in ta dan v Rim nazaj prišli, kjer so verju izvira in ki je bil brez dvombe v paganskih časih bo- jih prav veeelo in elovesno sprejeli 6. t. m. je přišel v přejeli govom posvećen; ta etudenec postane kmali majhen potok, nadvojvoda Ferd. Make, c. k. visokost, s svojo gospo kteri še zmiraj pervotno ime „Malikounik" (Gottesach) Milan, kjer so ju, kakor povsod, prav preser ima in v kterem so ee Vile kopale; potem preteče vaeLo- Na Angležkem ee pripravljajo, še 10.000 vojakov v Indijo eche in ee z hudournikom „Mozh iunikom" eteka, kteri poslati. Tudi je slišati, da bo to ležka vlada zopet na Iz iz Rebernice po St. Vidškem polji přiteče; oba se pod Nemškem vojako naberala, kakor o vojski z Rusom, tergom v Vipavšico stekata, ktero so Rimci „fluvius frigi- Francozkega se je peljalo 120 nun reda ev. Odrešenika na dus" imenovali. Pisatelj tega ne želi nić druzega, kakor da Rusko, da bodo bolníkom v bolnišnicah stregle; se druzih staro ime Gottschach ee sopet povsod in tudi v kan- 380 bo šio za njimi Delhi, mesto v Indii, ktero da Au celijah vpeljalo in se tako mnoge zmešnjave odvernile". gležem toliko opraviti, je imelo v letu 1856: 26.611 his in Tako osp. V. K. v letu 1828 ! Ako Li več takih naših 9.945 štacun, 261 mošej, 188 tempelj cr e> i kev iu 198 rojakov bilo, ki bi tako razlagali domače besede, ni čuda j šol. Prebivavcov je imelo 137.977; med temi je bilo 327 da vzela 1 vse naše imena vasi, tergov in meet p o v odi nj (Ach) kersanskih dus. oktobra odložene Nove volitve v Moldavi so do mesca Francozka in angležka vlada ste po 292 8 voj ih poslancih avstrijansko zaprosile, o vernitvi sv. Očeta v Rim priložnost poprijeti, po cesarskem poslanca v Rima rosila zastran prenaredb v papeževih deželah zopet razodeti. Ni dvomiti, da je sv. Oče že po koDČanem popotovanji po trebni sklep storil, s kterim bo, kakor je upati, željam vseh temveč vstregel, ker je imel vsaki čas resnično voljo, 6toriti, kar je potřebám njegovih podložnih res primerno vse Ne gre tedaj zdaj za nic dražega, kakor Nj. Svetost s sveti podperati in všemu v okom priti, kar bi dobrem namenom od nasprotne strani vkljubovati utegnilo. — Mazzini je bil přetečeni čas tri dni v mesta Nizza na francozki mêji, od kodar je sel po meniško oblečen v Genuo, kjer je gosposka ěe le osem dni po njegovem odhodu zvédila, da je bil ondi. Angležki izredDi poslanec L. Elgin bi utegnil že v Pe-kingu biti, kamor je bil poslan, zvédit, ali ima angležka vlada s kitajskim cesarjem ali pa samo z njegovim pogla-varjem opraviti. Ce ne dobi ugodnega odgovora, pišejo časniki, bo angležka vlada s francozko vred Kitajcom vojsko napovedala. Vatska vlada v Svajci se je zoper izdelanje zeleznice postavila in en batalijon vojakov poslala, delavce pri železnici razpodit. Zvezno svetovavstvo pa je tej vladi ukazalo, temu delu nikakoršnih napotij ne delati. Zalostnica na razvalinah nekega grada zapeta y<. Tiho Prevod iz Mathisson-a. v krilu večerne tišine Spi livada, loga hrup molči; Le otožni griljček spod zvalíne Mi prežalno pesem še cverči. Glej Pašo čede tihost rosi zrakovj zapu počasno i y In ratár hiti od truda Se v očinsko kočo odpočit. Kjer višave kinči venec gaja. Sred zvalín nekdanjih dni sedím Kjer me groza davnosti sprehaja Tebi, žalost ! pesem posvetim. Tebe, zrušje! motrim žalovaje; Kaj nekdaj bil prah le-tá je? Grad ponosen, terdna var in stan Na temenu skalném osnovan. y er srebot prepleta temne skale In ujér si zvoli molkli stan, So vesele kupice žvenkljale, Dokler tmin razgnal ni prišli dan. Strune pevši tù kervave zmage, Čudne boje nad brezbožne vrage, So živeč spomin grozivne sle V persi viteške poklicale. premembe! noč in groza krije Bojnih dik nekdaj slovevši dom, Žalostno mi nočni vetrič dije, Kjer je bil vriskanja divji grom. Ternje, glej 1 se maje tam samotno Kjer za meč je prosil fant zarotno, Ko je v boj trobente klic dervil In očetov konj se v dir spustil. y V zemski tmi trohline prah venuje Zdaj telesni cvet oblastnika, In od mesta cio, kjer on miruje Komaj star spomink še znanje dá. Marsikter, že davno plen vetrovja. Zabijen je, ko tiki znam grobovjaj Cio junaških djanj nebeški svit Vništi pozabljenja mrak serdit. Kar plodi v člověku hrepenenje, Kar dviguje serca rahli čut, Zgine, ko jesenskih dní žarenje, Kadar krog vihar zarjove ljut. Ki večér obhaja še veselo, Ah! o zarji kaže lice velo, Znane, celo ljubavi sladka bol Zapustí na vek pozemski dol. Tak življenja svet in kras premine, Tak oblasti prazna sanj beži, Tak dereči čas v ostudné tmine Vse zemljiško hipno razvali. Lavor, ki zmagavca dlan dikuje, Čin, ki zdaj na kamnu, bronu sluje. Pepelnjak, spomina dragi kras Ino pesmi neumerjoči glas. France Zakrajšek Prislovice iz Istre Nabral Jakob Volčič. r beršlan žalobno romoneči stebrovni sip popenja se, Kjer osvit večera že bledeči Pustih lin mračivni vid odprè. Je morda očeta solza solza jaka Domovja narblažjega junaka Posvetila bojaželjni plan, Obudivši slavohlepje tam. v mu sivi Srečen bod'!u Ter mu izróči junaški meč Bodi vreden sin dedovski pravi, y w Verni se zmagave Zir mladenčev slê al nikdar vecu Šviga j Ko cvetečih rožic Se bagrene zarje morivne plame se blago lice vname tihi gaj zdaj In na boj on udri treskoviti Lavoserčnik zdaj u strašni znam; Kakor gojzd vihar podrè serditi Treši v prah sovražni oriplam. Rah, ko vir preskaklja evetne ride Sin junaški skalni dom doide > j y Zrè očeta solz dar In deklinskih lie nedolžni žar. Skoro enake misli in občuti so me obhajali, ko sem nedavno z nekim prijatlom slavni Tabor nad Černičjem obiskal. Ker se o tem predmetu nič boljšega reci ne dá, sem v spomin tega dneva krasno elegijo Mathissonovo přestavil. Da pa dve versti zamol-čim, imam za zdaj poseben vzrok; vendar pesem tudi taka malo škode terpi. Pis. Bog je dobar otac, a deca su mu poredna. Ki čuje kukuvaču na tašče, nebude celo leto sit. Ki ni bolan, Bog za njega nezna. Laglje češ kupiti sena s kosom, nego z mošnom. (Vse ob pravem času). Ja sam dala piću (Muttermilch), a Bog neka da sriću. (Kadar mati otroka na službo spravlja). Gospoda jeju, pasi gledaju. (Čakaj siromak). I očima ni ča verovati, i oko vara. Još je papa svet, pa ga mačke gledaju. (Ne prevzemi se Nijedan se ni navajen rodil. . Si se razveselit kako medved drenovice, ka rano cvate, a kasno zori. (Up te vara). Ako se on hiti u more, nehiti se ti. (Nesledi neumnega). Bil sam u situ i u rešetu. (Mnoga sam skusil.) Va svakom žitu je ljulja. (Vnak ima svoje slabosti.) V ~ ______- __-v Žena je vražja mriža. (Od E Duša mi za tom stvarom pada greh.) (Jak želim) Mlad člověk v cbelarstvu dobro izveden zamore berž dobro službo dobiti. Kdor je xeli, naj se oberne do gosp. Janeza Pirea, kasirja na ieleznici V __ v Pelčanah na Štajarskem. (Herm Johann Pirc} Eisenbahnkassier in Pôltschach Odgovorni vrednik : Dr. JdUeZ Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.