Leto XVII. Št. 6. 8. juni 1921. MARIJIN Nevtepeno poprijeta Pobožen mesečen list. Prihaja na spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8. obhajane, ka je za versko resnico razglašeno Marijino nevtepeno poprijetje. Vrejilje ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti, štero je dano od vč. Vikarijata LIST Devica Marija. v D. Lendavi pod št. P. H. 48|1920. Klekl Jožef, vp. pleb. v črensovcih, Prekmurje. Cena dobrovoljna podpora. Više štirijezero svetih meš rosi milosti na naročnike. Srce Jezusovo se ne spremenilo. Srca se spremenjavajo v prsih. Tisto, štero se nam je pred par leti — včasi tjedni na stežaj odpiralo, štero nam je prisegalo do groba vernost nas zapusti, te, gda bi je najbole potrebovali, te gda na to najbole ne mislimo. Takša so človeča srca. Vejkica, penica, zrnce peska ali ialaček pera, papira so, štere najmeniši pihlaj vetra raznese. Na štere smo se najbole zanašali, neso naši. Po šterih smo noč no den hrepeneli, so v rendi naših sovražnikov. O kak britko nas peče to! Kak tužno. je zavolo toga naše srce. Pa ne je prav to. Mi smo za blodili, gda smo vse svoje vupanje na človeka zidali. Bog Marijino nasleduvanje. Prijaznost je lepa človeča jakost. Drago moje dete — tak pravi Marija — jako se vkaniš, či misliš, ka je prijaznost ali lud-nost brezpomembna pa odvišna jakost. Ravno naopak je istina; ta lepa lastnost je jako pripravna za'to, ka ti spravi dobro ime. Živlenje zahtevle, ka moreš med drugimi živeti pa z drugimi vkup opravlati posle. To moreš včiniti, štokoli si, pa gdekoli si, zato ka vsepovsedi najdeš liidi, s šterimi, či ravno kratek čas, moreš občOvati. Človek je rad v takšoj to-varšiji, štero znači lepo obnašanje, pa v šteroj se ludje lepo prija-telsko pogovarjajo. Kelkokolikrat me je što obis-kao, ka je meo kakši posel, sam jaz bila prti njemi vsigdar pri- nam pravi v svojem sv. pismi: Prekleti je človek, šteri se na človeka zavupa(Jer, XVII. 5.) Zablodili smo. Je edno Srce, štero se nikdar ne spremeni, štero nas vsikdar neskončno ljubi i to je Jezušovo srce. Toga srca nesmo iskali. Pa tam je bilo v oltari noč no den za nas. Čakalo nas je. Zakaj nesmo šli k njemi, da bi se na njem razjokali? — V činimo to, te mesec, šteri je tomi Srci na čast posvečen. Vsaki den se obrnimo na to Srce. Vsaki'den! Ne pozabimo reči sv. Pisma: Jezus Kristus je ravno tisti včeraj, dnes i vekomaj". (Heb. XIII. 8.) jazna pa ludna, pa sam se nej ogibala lOdi. Vsi tisti, s šterimi sam se v guč vzela, so bili veseli, zato ka so se njim moje lepe reči jako dopadale, kak či bi njim ponudila najslajši med. Z prijaznoga pa ludnoga obraza so spoznali mojo dušo, so spoznali njeno dobrotivnost, pa so ravno z toga sklepali tudi, ka mam dobro srce. Vsaki se je z veseljem ločo od mene pa je miren šo dale. Či sam komi nej mogla pomagati z djanjom, pa či sam komi nikak nej mogla kaj dobra .včiniti, sam' si prizadevala, ka sam njemi s prijaznimi pa z lu-bezlivimi rečmi olejšala dušo. Što je neluden, čemerasti, on odbija od sebe lOdi, pa takšega človeka potom povsedi grajajo pa ogovarjajo. So taksi ludje, ki so tak nečamiumoga obnašanja, ka se njim nisče nešče približati, pa či takši ljfldje gučijo, ranijo pa žalijo s svojimi rečmi več, kak včinijo dobro, pa napravijo več žalosti pa bolečin, kak smilenja. Da so paklavi, pa da jih nišče nemre prenašati ali bara-tati ž njimi, zato so drugim samo na težavo, pa njim nišče nemre biti po voli, pa njim nišče nemre spraviti veselja. Reči takših ludi so nečamurne, zbadajoče, pa nej tolažlive. Drago dete, lejko delaš izjemo, pa se ne približaš pa ne občOješ s vsakim človekom. Zdržavli se, či ne veš, ka ščejo, pa ka iščejo pri tebi, pa či misliš, ka si nej varen pred njimi. Či pa ob priliki moreš s kem gučati, kodi prijazen pa luden, pa lepo pozvedavli, ka žele? Či je pa to što takši, ka je tvoj podanik, bodi ž njim jako prijazen pa lubezliv, kak to on tOdi od tebe čaka pa žele. Čela ne grbači, ne "delaj ki-siloga obraza, zato ka to vse kaže na trdokorno pa nesmileno • dOšo. Tvoj obraz naj bo bole vsigdar jasen pa prijazen, ka bo se tak povsedi kazala dobrotivnost tvojega srca pa ludnost tvoje duše. Dober Bog ne posluhne prošnje takšega človeka, ki nema smilenja do siromakov. Lubezlive, lOdne, prijazne pa tolažlive reči so vrastvo za dfl-ševne pa za telovne rane, pa se nevola našemi bližnjemi včasi zmenša, či njemi človeča lubav pa prijaznost pride na pomoč. Či se v tvojem obnašanji ne nahaja nikaj nečamurnoga pa 2 „MAR1JJN LIST" 8. junija 1921. žalečega. potom bodo žalostni pa nevolni liidje, ki te obiščejo, šli potolaženi od tebe. Ali si pa nei sprevido to pri Bogi, kak čerezred prijazen pa dober je on do tebe, gda njemi ti v samoti, zevsema skrma pa očivesno odkriješ vse svoje nevole pa težave ? Jeli pa, ka je on dober, pa se da pomiriti ? To čutiš vse-povsedi, gda ti je na pomoč pa te s svojimi tihimi pa s sladkimi opomini vodi pa spravla na pravo pot?! Či boš s svojimi neprijateli pa nasprotniki vsigdar gučao ludno pa prijazno, potom se njuvi srdje hitro spremenijo v liibezen, pa si tak z neprijatelov pa z nasprotnikov napraviš prijatele pa dobre lOdi. Drago moje dete, nej je vseli sabla tisto, s kem se sovražnik lejko premaga pa pridobi, nego prijaznost pa liibezen, za^o ka je to najbolše vrastvo, s šte-rim si pridobimo srce pa liibezen sovražnika. Či boš zmirom prijazen proti njim, bodo včasi inačiše misli meli od tebe, spoznajo tvojo dobrotlivost, pa bodo te Dole poštiivali, kak so te prle. Či boš do' vsakoga luden, bodo te ešče po smrti nazaj že-peli, ka je znamenje, ka te lubijo a poštiijejo. Ne godi se pa tak s tistimi, ki so proti drugim ne-čamurni; neprijazni pa lagoji. Drago moje dete, pazi na to, ka boš v svoj en guči vsigdar resen pa dostojen, zato ka je to najlepša prijaznost, štero spre-vajajo resne reči pa pazlivo obnašanje. Tvoje reči so lejko liibez-live, glasiti se pa morejo zato li resno. Lejko si prijazen, ne smeš pa biti prenizek. Lejko se jemleš z drugimi v guč, ne pa trebe, ka bi postao preveč zavuplivi do njih. Te prve lastnosti ti spravijo povsedi spoštovanje, zavolo teh zadnjih lastnosti bodo te pa povsedi odurjavali. Či boš prijazen, rečlivi, z ednov rečjov či boš iiiden, potom te bodo povsedi radi meli pa poštiivali. Či je pa tvoje obnašanje nisiko, pa opazijo na tebi, ka si preveč zavuplivi, potom bodo te zametavali. Drago moje dete, či ščeš biti Iiiden pa prijazen, ne misli, ka ti te trebe jezik razprestreti, ka bi vse mogeo povedati drii-gim, ka ti na srci leži, pa ka bi rad meo duge guče. Oh nej I Malo, nego prijazno pa iubez-nivo zgovorjenih reči je zadosta, ka si pridobiš ešče tiidi tiste ž njimi, ki so tvoji sovražniki. Pa kama več dosegneš pri takših, ki se s tebov radi v guč zemejo pa si s tebov radi pogovarjajo 1! Z malimi rečmi se tudi lejko dosta pove. Ednoga ludnoga človek je-dina reč zna meti v sebi dosta dobra pa lejko navči druge na jakostno živlenje. Dostojne prijaznosti nemre pa tudi ne sme grajati nišče, malovredno čevketanje pa lejko grajamo, to je šče naša dužnost. Tvoja vUsta nai bodo do-padliva pa prijetna, tvoj guč pa naj bo krotek, prijazert pa 10— bezniv. Drago dete, to te vči Marija, nasledil j njo! „Vk." Cerkvene novice. Evangeličanski pastor (farar) dr. G. Boenig so v Newarki t£ lepe reči povedali: »Vsaki den se pred našimi očmi porajajo nove ločitve (od vere) n6vi razkoli i številni razdori. Bog nas neprestano razdvaja, nikdar ne pridemo na pot združenja i vendar potrebčina notrašnjega zjedinjenja vseh krščansko mislečih nej bila nikdar tak občutna. Svetovni položaj nujno zahteva veliko združeno cerkev. Naše ločitve (protestanti majo do 300 vad-Itivanj) so v velikoj meri krive zdašnje svetovne tragedije (nesreče). Kregali smo se za malenkostni razlik volo i zavolo njih se štiikali, pri tom smo pa pustiii, da so se razrušile združenja (organizacije) ljudstva. Či bi bili združeni v ednoj cerkvi, štera bi skrbela samo za božo službo, premagala pa duha razdvoja, bi člove-čanstvo obvarvali nejedne nevole. Svet plava dnes kak v nekoj norosti, jedino sredstvo i jedino zdravilo je velika katoličanska cerkev. To je den združenja cerkvi. Dnes je to mogoče, ka bi optimisti (ki to največ dobra vidijo pri vsem) med nami pred 20 leti ne bili viipali doseči. Včimo se, da spoznamo i či smo že znali, da znova spoznamo, da nam je katoličanska cerkev dala može, kak sv. Ambrozija, sv. Augustina, sv. Frančiška (Ferenca) Asiškoga, sv. Ignacija Lojolanskoga. Iznebimo se presodkov i opustimo malenkostne, vozkosrčne nazore. Ka vidimo dnes? Rimskomi kardinali Mercieri (v Belgiji) smo skažuvali veliko česčenje. Prezbiteri-janci, kongregacionalisti, episkopalci, baptisti, metodisti (to so rainih prote-stantovskih vei imena) so tekmovali v poštiivanji do kardinala. Ge pa poglejmo v naše lastne cerkve, je clo-veki obviipati. Velika poslopja, štera majo tiidi svojo zgodovino, so popolnoma prazna. Vestnost, poštii vanje, marljivost: vse to pojemlje; vnogo bi se pa lehko včili od mladcniško živahne katoličanske cerkve, predvsem pa ljubezen do Kristuša i poštiivanje do duhovništva. Velika skrivnost katoličanske cerkvi je v tom, da svojih navukov ne nikdar spremenila. Ta cerkev ne nikdar zgubila svoje moči; njena duhovščina je vživala med ljudstvom ugled. Katoličanska cerkev ne nikdar zgubila duha požrtvovalnosti i je človečoj družbi vsikdar kazala pod naravstvenoga (naturnoga) napredka". Pa ne bi ljubili te cerkve, kato-ličanci, naše cerkve, od štere tak lepo svedoči evangeličanski duhovnik. Na v&davanje M. Lista so dariivali v kronah: Martjanska fara 114, Veren Marija, Sobota 20, Zadra-vec Verona, Trnje, 22, N. Renkovci 40, SOmen Ana, D. Bistrica 4, Gelt Bara, Sobota, 8, Horvath Klara, Tčr-nišče 20, z B e 11 i n e c: Šeriiga Matjaš 20, S. J. 2, Balažic Štefan 4, Duh Marija 2, Šeriiga Štefan 4, Bernjaš Martin 4, Škafar Mihal 4, Kotrige Olt. Svestva zčrensovske fare 20; x Gradišča: Kolmanko Štefan, Ktihar Jožef, Ranko Alojz, Varga Alojz, Pav-linjek Janoš po 10 K, Činč Franc 3, Ranko Franc, Tudjan Treza,- Sever Števan, Kos Franc po 4, Horvat Martin 2, Bakan Franc 5, Marič Jožef 6; z Večeslavec: Recek Jožef, Gerbec Janoš, Gjiirec Jožef, Contola Jožef po 4, Šadl Mihal, Mencigar Štefan (Pertoča) po 3; Pintarič Janos, Pozvek Anton, Mencigar Mihal, Ko-reb Franc po 2 K, Lovrenčec Marija, G. Bistrica 6 K, N. Bogojina 6 K, N. Nedelica 40 K, Cigan Matjaš Žižki 20. N. 3000, Ciglar Marija, Sr. Bistrica 10. f Magdič Ana V Polana 10, Hozjan Manka 5, Gomboc Štefan Kraj na 20, 3 »MARIJIN LIST" 1921. 8. junija f Tkalec Jožef G Bistrica 40, Kocet Magda, Trnje 20, Tivadar ivan Chi-cago 20, f Špolar Jožef i f Raj Ana Črensovci 40, f Prša Pavel Trnje 20, Gonza Anton, G. Bistrica 20, f Gabor Ferenc, Črensovci, 20, Horvat Štefan, 20, Krenos Ivan Beltinci 10, (10 K na Novine) Ros Jožef 4. Priporočitev. V svete meše na čast sv. Dru-iini se zroči več oseb iz črensovske, tišinske, tSrjanske i beltinske fare. Zahvala. Iz srca se zahvalim sv. Družini, Srci Jez. Mariji, sv. Jožefi za dobljeno pomoč v duševnih i telovnih potreb-činaj. K. C. Velki dar amerikanski slo-vencov ~sebeščanskim farnikom je prišeo preminoči tjeden na pomoč za nazaj spravlanje monstrancije i cibo-riuma, ka je peklensko pokoiejnje z cčrkvi svetoga Sebeščana 14 novembra 1920 leta vneslo. 14 jezero «i 700 koron so poslali z tov rečjov, ka ka je potrejbno v cerkev, či oblačilo či kajštč, naj se spravi, pa či nebi za-dosta bilo, ešče več vkiiper naberejo i pošlejo. To je se fale vrejdno delo poleg človečega računa. Eli da je pa to z plemeniti i bogaboječi pobožni src zhajalo, zato so amerikanski Slovenci vrejdni, ka bi je presveto Jezu-Šovo Srce obilno blagoslavilo na zemli i v nebeško diko pripelalo na ovom svejti. Najvekša fala ide visiko poštiivanomi amerikanskomi gospon plivanoši Murn Anselmi, ka so v cčrkvi oznanoii i svoje farnike opro-sili na smilene dare. Zatem trno velke fale sta vrejdniva Gomboc Ivan i Rogan Mihao, ka sta si te velki triid zala, ka sta od hiže do hiže šla prosit, molit, pobirat. Tsi darovniki so pa prevelke fale vrejdni, šterij imena so sledeča: Gomboc Ivan 6 dolarov, Rogan Matjaš, Markač Andraš, Še-riiga Karol, Lendvay Fanny po 5 dolarov, Janža Frank 10 dolarov, Kranjec Karol, 3 dolarov, Horvat Jožef, Bedek Mary, Kiizmič Jožef, Majer Štefan, Kojek Štefan, Kerec Frank, Ritoper Kati, Sever Frank, Belec Štefani žena po 2 dolara; Dervarič Jožef, Kren Bara, C8r John, Cčr Ivan, Korpič Janoš, Domjan Štefan, Mešič Karol, Čuk Marton, Durič Štefan, Gyeček Julija, Gyeček Tereza, Belec Jožef, Zelko Jožef, Šinko Frank, Kiizmič •Štefan, Novak Ivan, Kerec Jožef, Čan-tala Frank, Horvat Janoš, Bčlec Lina, DonČec Karol, Sukič Štefan, Sukič Adam, Horvat Anton, Lutar Martin, Zelko Ivan, Ferčko Mary, Kerčmar Jožef, Kuplen Sandor, Čarni Frank, Oslaj Jožef, Cčir M.hal, Pozvek Mihal, Granfol Anton, Obal Štefan, Piff Rank, Šantavec Mary, Kumin Iiona, Rev. Anselm Murn po 1 dolar; Dariivali po 75 centov: Lopert Jožef, Rogač Matjas 1.50, Dariivali po 50 centov: Ružič Ana, Pintarič Frank, Dončec Frank, Hajdinjak Lajos Havžar Miha!, Ritoper Šandor, Jevšar George, Horvat Matjaš, Bagar Štefan, Domjan Alajos, Petič Ivan, Črnko Terez, Done Tereza, Terbarič Štefan, Kučan Šandor, Škerlak Etelka, Hajdinjak Štefan, Čarni Jožef, Žilavec Janos, Lešoša Frank. Domitriec Marton, Bočkaj Janoš, Malačič Fanny; Kučan Mary 30 centov; Horvat Julija, Ošlaj Jožef, Gregorec Andras. sakši 25 cent. To je 17 dneva aprila mejseca v cerkvi po predgi gorprečteto. Za tem so pa oznanene bile amerikanske svete meše za darovnike i pokojne. Amerikanski Slovenci so za istino lejpa živa pelda za vse krščenike. Na zvon za sebeščansko cerkev so dariivali Klekl Jožef bivši sebeš-čanski plivanoš 1000 koron i na zidanje cerkve pri sv. Jiirji ravno teliko. Lourska ozdravlenja. Pred par leti je bilo velko spravišče v Parizi. Na tom spra-višči so bili nazoči na čudoviten način ozdravleni betežnicje v Lourdi, nadale imenitni zdravnicje pa vučeniacje, da bi na podlagi znanosti razjasnili ta čudovitna ozdravlenja. Pri toj priliki je urednik sliižbenoga iourskoga cerkvenoga lista, doktor Vander Elst Robert, razlagao želodčni beteg treh žensek, štere so vse nahitroma ozdravile, či ravno ka je bio njiiv beteg nevaren rak, pa je dokazao te vučenjak, ka ta ozdravlenja zdravniška znanost nemre razjasniti, nego so se zgodila ta ozdravlenja po čudovitnoj poti. Vse tri betežnice so večkrat vun metale hrano, štero so zav-žile, ali pa krv. Rouks Armandina je več 15 mesecov vsaki den vun metala. Demary Marta ravno tak 6 mesecov. Herault Žužana je v 7 mesecaj zgubila 14 kil na žmečavi tela. Ta zadnja betež-nica je v zadnjih 6 mesecaj svojega betega nej mogla nikaj drugo zavžiti, samo vsaki den eden deciliter mleka. Pa ešče en del toga je vsaki den skrvjov vred vun zmetala. Zdravnicje so od vseh treh betežnic pravili, ka v kratkom časi merjejo. Rodbina Herault Žužane je nej štela dovoliti, ka bi betežnica potuvala v Lourd; so pravili ka je to tak zaman. Demari Marti so na po-tiivanji mogli podeliti svestva za mirajoče, tak slaba pa nevolna je bila. Nanč je nej znala, či je v Lourdi, gda je ta prišla, sojo prečestili, zato I