TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P„ b. t).
LETNIK XXV / ŠTEVILKA 13	CELOVEC, DNE 29. MARCA 1973	CENA 2.50 ŠILINGA
Delo se prične!
Izreden uspeh slovenskih list pri občinskih volitvah
Samostojne slovenske liste prodrle v vseh občinah — 3908 glasov in 40 mandatov — Močne izgube socialistov — dVP in FPO napredovali — Porast komunističnih glasov
Tako nizkotna volilna propaganda, kot smo jo doživeli pred temi občinskimi volitvami, ni vredna demokratične družbe. Propaganda dVP in FPd je bila usmerjena v najbolj podla čustva volilcev. Pisanje „Volkszeitung“ je jasno dokazalo, kam pes taco moli, povsem razumljivo pa je tudi, da je FPd prav tako strašila z dvojezičnimi krajevnimi napisi in nevarnostjo ponovne slovenizacije koroške zemlje. dVP in FPd, oba glavna zmagovalca teh volitev, sta dali strahovanju s slovensko pošastjo prednost pred pametnimi in uporabnimi občinskimi političnimi načrti.
Koroški volilni boj je bilo možno primerjati z boksarskim dvobojem. En tekmec boksa po pravilih, drugi pa udarja samo v spodnji trebuh.
Tako brutalna in za nadaljnji razvoj izredno nevarna znamenja bi morala dati mi-sliti vsem tistim, ki so zakrivili tako obup-no stanje. Vzroki niso v tem, da Avstrija končno začenja izpolnjevati določila držav-ne pogodbe. Vzroki so v tem, da izpolnjujejo — kakorkoli že — ta določila šele se-c*aJ in da dolga leta ni hotela vedeti ničesar o porastu nacističnih in fašističnih sil v državi. Znakov nacifašizma tudi ne izbrišejo diplomatske note, ki svetohlinsko zatrjujejo, da v Avstriji tega ni. Razvoj avstrijske ijudske stranke je šel v močno desničarske vode. Voditelji so mobilizirali vse sile, tudi tiste, proti katerim so njihovi predniki ustanovili to stranko, le da bi ujeli glasove vo-iijcev. Socialistična stranka pa si mora pripisati ta poraz svoji lastni politiki. Snubili 80 naciste, se jim udinjali, danes pa so jih Prerasli prav ti nekdanji negovanci.
Politično vzdušje v državi in še
sebej na Koroškem nima več veliko skupnega s poštenim političnim bojem za prepričanje ljudi. Politični boj, ki smo mu priča mi, se da primerjati tudi z rokoborbo v prostem slogu, ko lahko vsak počenja, kar se mu zljubi, da le pobije nasprotnika.
Če obe glavni politični stranki nočeta, da bi doživeli znova čase, ki jih menda ni bilo
nikoli, se bodo morali njuni voditelji močno zamisliti in predvsem premisliti dobro ter temeljito vse možne posledice. Vrhu tega pa Avstrija ne pleše na brezmejnem plesišču, njeno plesišče je precej omejeno. Ena važnih ograd pa je prav državna pogodba, ki je vrnila svobodo in suverenost Avstriji, poraženki druge svetovne vojne.
Uspeh slovenskih list
Za narodni svet koroških Slovencev nikoli ni bilo vprašanje, da bo podprl samostojne slovenske liste. Kajti samo občinski možje, izvoljeni na samostojnih slovenskih listah, lahko neovirano zagovarjajo vse interese svojih volilcev. Ne veže jih noben strankarski diktat. Slovenske liste so nastopile s pametnim in dobro premišljenim načrtom, z zahtevami, ki morajo biti zahteve slehernega občana. Občin je bilo 19, dobili smo 3908 glasov in 40 mandatarjev.
prav po-
Na tem mestu se zahvaljujemo iz vsega srca vsem, ki so pripomogli do tega uspeha v vseh 19 občinah. Še posebna zahvala pa velja volilcem za zaupanje.
Številčno najmočnejši uspeh je dosegla Enotna lista v Pliberku, ki je dobila 883 glasov in 7 mandatov. Psihološko zelo važen uspeh pa si je izvojevala Volilna skupnost na Djekšah, ki ji je 41 glasov zagotovilo zastopnika v občini. Tu je treba pomisliti še na posebej naostreno vzdušje v tej občini na skrajnem severnem koncu slovenske zemlje.
Naloga slovenskih mandatarjev bo, da se bodo zavzemali za uresničitev naših zahtev, ki so različne od občine do občine. Treba bo tudi sproti obveščati volilce, predvsem pa povezati vse občinske mandatarje, izvoljene na slovenskih listah. Morali bomo pri-
rejati redne sestanke vseh naših občinskih mož in pri tem tudi sproti primerjati in analizirati razmere v posameznih občinah. Bilo bi za nas skrajno usodno, če bi se vlegli zdaj na lovorike tega uspeha in prepuščali vsakega sebi. Treba je zaupati v lastno moč, moč pa je zgolj v slogi in medsebojni povezanosti. Zaupali smo v svojo moč. Na samostojnih slovenskih listah so kandidirali ljudje različnega stanu in različnega prepričanja. In to je bilo popolnoma prav tako. Boj za narodni obstoj in napredek ne sme poznati nikakršnih ovir, pa naj bodo stanovske ali idejne. Vsi smo člani iste skupnosti, raznolikost in pestrost v gledanju pa lahko samo poživi in oplaja uspešno delovanje.
Zahvala slovenskim volilcem!
e Volilna skupnost BEKŠTANJ o Socialna volilna skupnost ROŽEK e Sočialno-gospodarska skupnost ŠT. JAKOB
® Volilna skupnost BISTRICA V ROŽU O Volilna skupnost BOROVLJE » Volilna skupnost ŠMARJETA V ROŽU O Volilna skupnost SELE • Občinska lista KOTMARA VAS O Volilna skupnost ŠKOFIČE e Gospodarska zveza HODIŠE e Volilna skupnost GALICIJA e Občinska skupnost ŽITARA VAS e Občinska volilna skupnost ŽELEZNA KAPLA e Gospodarska lista ŠKOCIJAN e Volilna skupnost DOBRLA VAS e Volilna skupnost GLOBASNICA e Volilna skupnost DJEKŠE e Krščanska volilna skupnost SUHA e Enotna lista PLIBERK in e NARODNI SVET KOR. SLOVENCEV
se zahvaljujejo vsem našim volilcem in sodelavcem za podporo in zaupanje, zaupanje v lastno moč pri občinskih volitvah. Zavedamo se, da smo delo šele pričeli. Zaupanje, ki ste ga nam izkazali, nam bo vodilo, ko bomo zastopali Vaše pravice in Vaše interese.
RIBIČIČ SPREJEL KOROŠKE SLOVENCE
Predsednik RK Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič je sprejel v torek, dne 27. marca 1973, na prijateljski obisk v Ljubljani delegacijo obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Predsednik Ribičič, ki je prišel šele pred tedni na novo službeno mesto, je zagotovil koroškim Slovencem, da se tudi pod njegovim predsedstvom ne bo nič spremenilo v podpori Slovencev na Koroškem.
Čakajo nas naslednji politični nastopi
Za slovenske liste oddani glasovi
	Slov.	SPO	dVP	FPD	KPO	HL in dr.
Bekštanj	275 (1)	2007 (14)	1256 (9)	424 (3)	m (0)	—
Bistrica v R.	177 (2)	777 (10)	477 (6)	—	23 (0)	73 (1)
Borovlje	246 (1)	2277 (14)	1072 (7)	649 (4)	237 (1)	—
Djekše	41 (1)	297 (8)	206 (5)	63 (1)	—	—
Dobrla vas	220 (1)	1510 (12)	1128 (9)		—	147 (1)
Galcija	71 (1)	419 (7)	357 (6)	—	—	80 (1)
Globasnica	229 (4)	380 (6)	284 (5)	—	—	22 (0)
Hodiše	87 (1)	420 (8)	234 (4)	140 (2)	—	—
Kotmara vas	119 (1)	691 (11)	337 (5)	170 (2)	—	—
Pliberk	883 (7)	997	(8)	1099 (9)	—	—	361 (3)
Rožek	94 (2)	396 (8)	211 (4)	83 (1)	—	—
Sele	166 (4)	261 (6)	58 (1)	—	—	—
Suha	69 (1)	202 (4)	419 (10)	—	—	—
škocijan	291 (3)	741	(9)	800 (9)	237 (2)	—	68 (0)
Škofiče	115 (1)	608	(9)	187 (3)	136 (2)	—	—
šmarjeta	56 (1)	220	(5)	301 (8)	—	51 (1)	—
St. Jakob	353 (3)	1322 (12)	766 (7)	—	140 (1)	—
Železna Kapla 201 (2)		1188 (14)	554 (6)	—	96 (1)	—
Žitara vas	215 (3)	575 (10)	321 (5)	—	—	107 (1)
Uspeh pri zadnjih občinskih volitvah je za nas ogromna odgovornost. Delo moramo okrepiti, nastopati moramo še bolj načrtno in strnjeno, predvsem pa moramo vpreči vse razpoložljive sile za naslednje politične nastope. Zadnji uspeh nam je dokazal, da lahko prodremo tudi tam, kjer na površni videz ni nobenih ali skoraj nobenih možnosti. Djekše so en dokaz, zelo važen uspeh smo dosegli tudi v Borovljah in Bekštanju. Pa tudi v tistih občinah, kjer le nismo dosegli takega uspeha, ki smo si ga želeli vsi, ne smemo odnehati z delom in napori.
Podeželje je zbujeno, naši ljudje so se vpregli v boj za uspeh z velikim idealizmom in močno vero v lastno moč. Brez njihove požrtvovalnosti si tega uspeha niti ne bi smeli pričakovati. Važna podlaga temu u-spehu je bil osebni stik. Tega je treba še
bolj poživiti. Treba bo prirejati zborovanja občanov in jih tudi sproti obveščati o vseh vprašanjih, ki nas čakajo na vseh področjih javnega nastopanja.
Predvsem pa bo treba okrepiti vez med podeželjem in centralami. Ta vez se ne sme omejiti samo na občasne obiske, ta vez mora biti živ in čvrst člen našega narodnega življenja. Podeželje ne sme samo sprejemati navodil, podeželje mora odločati še močneje kot doslej v vseh narodnopolitičnih zadevah.
To je bilo samo nekaj smernic, ki nas bodo vodile zanaprej. Jasno pa je, da se bodo nadaljnje smernice izoblikovale iz podrobne analize tega volilnega nastopa in iz živega, enakopravnega stika med našim podeželjem samim na eni in našim podeželjem ter centralami na drugi strani.
Naši veliki potrdili samostojno narodnostno politiko!
Takoj po znanem izidu občinskih volitev smo se razgovarjali z dr. Pavlom APOVNI-KOM, podpredsednikom Zveze slovenskih organizacij, ki je v predvolilnem času čestokrat govoril slovenskim volilcem.
NT: Kaj pravite k uspehu samostojnih slovenskih list?
APOVNIK: Izid občinskih volitev je za koroške Slovence razveseljiv. Slovenski volil-ci so potrdili pravilnost bolj samostojne in odločne narodnostne politike!
NT: Menite, da bo ta rezultat vplival na bodoče politične odločitve koroških Slovencev?
APOVNIK: Brez dvoma bo ta izid vplival
na bodoče politične odločitve. Te odločitve bodo v veliki meri odvisne od zadržanja večinskih strank ob nastali novi situaciji.
Po še nepopolnih podatkih je SPd na dvojezičnem ozemlju izgubila še razmeroma najmanj glasov. Iz tega se da sklepati, da so volilci na dvojezičnem ozemlju, ki so v prvi vrsti prizadeti od zunaj vnešene eska-lacje nacionalne strasti, zainteresirani, da pride do pomiritve in so glasovali za tiste sile, ki obetajo nacionalni mir.
Posebno razveseljivo je, da so se slovenski volilci kljub močnemu pritisku nacionalnih sil v taki meri odločili za samostojne krajevne slovenske volilne skupnosti.
Takoj po volitvah...
V poznih večernih urah smo se zglasili v „Gaststatte — Gostišču Juena" v veseli družbi globaških ..zmagovalcev". Glavni sodelavci in somišljeniki so se zbrali v gostilni prvega kandidata VOLILNE SKUPNOSTI GLOBASNICA Lojzeta Gregoriča. V svojem pozdravu je Gregorič poudaril, da je globaški uspeh sad sodelovanja med celovškimi osrednjimi organizacijami in krajevnimi zaupniki ter sad enotnega združenega nastopa proti drugim, neslovenskim strankam.
Tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, dipl. jur. Filip Warasch je opozoril na dejstvo, da je osnova za uspeh vedno prizadevanje in resno delo z združenimi močmi, mimo ločujočih nasprotij za jasno zastavljen cilj. Jasen načrt in jasen cilj in še boljša priprava bodo tudi osnova za nadaljnje uspehe na višji deželni ravni. Wa-rasch se je nazadnje zahvalil še sodelavcem in preko njih vsem volilcem globaške slovenske liste.
Karl S m o 11 e , namestnik tajnika v odboru NSKS, je na kratko poročal o uspehih v drugih občinah in tolmačil tudi volilne izide, s katerimi nismo bili povsem zadovoljni. Vendar je vidno in očitno napredovanje na vsej črti. Skoraj povsod moremo ugotoviti absolutno napredovanje glasov. Povišanje mandatov od 24 na 40 je samo delni odraz tega uspeha."
Izvajanjem so navzoči sledili z zanimanjem in navdušenje se je še dvignilo, tako da je zadonela pesem „Mi se imamo radi".
Alojz Gregorič je potem še govoril o u-spehu volitev v Globasnici in odgovoril tudi na nekaj vprašanj dopisnika NT Florija Sablačana: „Razlog za uspeh je v tem, da smo mi poudarjali in imamo v našem programu pošteno politiko. In ljudje, ki so razumeli naše geslo, so se tokrat že odločili za nas; žal pa ne vsi. Neodkrita politika nas
odbija in ločuje od drugih strank. Težko se bomo odločili pri glasovanju župana, dobili smo 4 mandate, socialisti 6, ljudska stranka 5, ker bo treba izbrati boljše zlo. Naš program v bodoče bo v boljši informaciji naših volilcev in vseh občanov o občinskih problemih, načeli bomo vprašanje izkopanin na Hemi in s tem v zvezi načrtno izgradnjo tujskega prometa, kopališča za domačine in goste, sanitarnih naprav v občini. Pri tem hočemo sodelovati z vsemi si-iami, ki upoštevajo nas kot Slovence v občini. Tako se bodo morale druge stranke vedno truditi, da dobijo naše privoljenje za svoje odločitve. Neodvisnost in samostojnost in interes naših občanov in slovenskega človeka — bodo ostali temelj našega bodočega dela. Delo bo pa tudi rodilo še večje uspehe."
Našemu krajevnemu zastopniku Lojzetu, ki je govoril tudi v imenu drugih izvoljenih občinskih zastopnikov in v imenu volilcev, NT nima kaj pripomniti.
Predsednik Tito in brazilski nadškof kandidata za mir
Sovjetska zveza in Romunija sta v Oslu predlagali jugoslovanskega državnega in partijskega poglavarja Tita za Nobelovo nagrado za mir. V predlogu obeh držav je rečeno, da je Tito dobro poznan kot aktiven antifašist in bojevnik za mir ter utrditev mednarodnega sodelovanja. Tito je bil zmerom na strani miroljubnih sil, ter se je stalno bojeval za svobodo, nezavisnost in varnost narodov. Pod njegovim vodstvom je Jugoslavija mnogo doprinesla k popuščanju napetosti na evropskem kontinentu.
Iz Osla sedaj poročajo, da je prispel nov predlog za mirovno nagrado. 22 švicarskih poslancev je namreč predložilo pretekli teden mirovnemu komiteju brazilskega nadškofa Helderja C a m a r o. Švicarji utemeljujejo svoj predlog s tem, da se nadškof Camara bori za odpor proti policijskemu nasilju brez uporabe sile v Braziliji, njegov boj proti revščini in križarska vojna za mir med ljudmi na svetu vzbujajo posebno pozornost in zaslužijo to visoko odlikovanje.
Še o ..Deželni tribuni" v Trstu
V našem -listu, štev. 10, smo na zadnji strani objavili članek ..Televizijska oddaja v Trstu .Deželna tribuna’ in Slovenci". Danes prinašamo v dopolnilo poročila o poteku te televizijske oddaje ob deseti obletnici dežele Furlanije-Julijske krajine še naslednje podrobnosti:
Povabilu, naj vsaka politična skupina v Furlaniji-Julijski krajini pošlje na tribuno svojega predstavnika, so se odzvale: Italijanska komunistična stranka, socialisti, krščanska demokracija, socialni demokrati, liberalci, Slovenska skupnost (dr. Drago Štoka) in italijansko socialno gibanje. Vsak govornik je imel na razpolago šest minut.
Dr. Štoka je orisal delovanje svoje poli-
tične skupine za dosego pravic Slovencev. Začel je in zaključil svoje poročilo v slovenskem jeziku. Dr. Wondrich (italijansko socialno gibanje) je govorniku vpadel v besedo in ga skušal prekiniti, ker je govoril po slovensko, a umirjevalec (moderator) je predstavnika Italijanskega socialnega gibanja zavrnil, češ da ima dr. Štoka pravico govoriti v svojem jeziku. Štoka je jedro svojega govora podal v italijanščini.
Veda jamstva za slovensko manjšino
v Italiji
Pri preučevanju razvoja sodelovanja obmejnega prebivalstva, ki sta ga obe strani (glej uradno skupno sporočilo o obisku Me-dicija na drugem mestu), ocenili za zelo koristno in glede mnogih sektorjev že u-spešno, sta ministra — jugoslovanski in italijanski — v Dubrovniku ugotovila, da je dala politika dobrega sosedstva pozitiven prispevek k izboljšanju življenjskih pogojev in gospodarskemu ter socialnemu napredku prebivalstva ob meji. Ministra sta se strinjala o pravilnosti, da se zagotovi etničnim manjšinam, da obe vladi potrjujeta svojo namero največje zaščite in ustvarjanja u-streznih pogojev za njih najširši kulturni, gospodarski in socialni razvoj.
To je najpomembnejši odstavek uradnega sporočila o razgovorih med ministrom Me-dicijem in Miničem v Dubrovniku, v katerem so obsežena pereča vprašanja meje, ne z vidika meje, ki ločuje, temveč prav obratno, z vidika meje, ki naj združuje in v kate-
rem je dan tudi pomemben poudarek vprašanju zaščite narodnostnih manjšin.
V primerjavi z zaključki zasedanja zunanjih ministrov Italije in Jugoslavije v Benetkah, ki je bilo pred dobrima dvema letoma, je tokrat uradno poročilo preciznejše in nekoliko obsežnejše, saj je bilo takrat v poročilu rečeno samo, da „gre za obvezo o maksimalni zaščiti", tokrat pa je poudarjeno, da gre tudi za ustvarjanje pogojev, za čim širši kulturni, socialni in gospodarski razvoj.
O manjšinskih vprašanjih se je na zasedanju večkrat govorilo, zlasti še med razpravo o vprašanjih evropske konference o varnosti, ko je minister Medici ugotovil, kako je važno, da se je na neposrednem področju meje ustvarilo ozračje razumevanja, da sta pri tem dali zgledni prispevek obe narodnostni manjšini, in nadaljeval s pod-črtanjem obveznosti vlad obeh držav, ki jih imata do manjšin in do manjšinske zaščite.
MANJ DENARJA ZA AMERIŠKE
VESOLJSKE PODVIGE
Po zatrdilu predstavnika ameriške organizacije NASA (National Aeronautics and Space Administration), ki proučuje vesolje in organizira vesoljske polete, bo ta organizacija v finančnem letu 1973 potrošila 200 milijonov dolarjev manj, kakor je bilo predvideno v proračunu za to finančno leto. Tudi po proračunu za finančno leto 1974, ki je bil že sprejet, bodo izdatki skrčeni, in sicer na 2,8 milijarde dotterjev, to je najnižji znesek v zadnjih 10 letih. Proračun za finančno leto 1973 je pred zadnjim rezanjem znašal 3,4 milijarde dolarjev.
GRŠKA VLADA ZA KOMPROMIS
MED ŠKOFI IN MAKARIOSOM
V Atene sta prispela dva izmed treh ciprskih škofov, ki se upirajo nadškofu Maka-riosu ter so mu odvzeli duhovniško čast v primeru, da ne odloži predsedniškega mesta. Metropolita iz Kituina in Gennadius iz Kyrenije sta se sešla z nadškofom Veroni-mosom v Atenah, da bi ga obvestila o položaju na Cipru. Metropolit Veronimos jima je svetoval spravo z nadškofom Makariosom. Pomočnik grškega zunanjega ministra Phae-don Kavailleratos je ob obisku ciprskih škofov dejal, da želi grška vlada sklenitev kompromisa med cerkv. poglavarji na Cipru.
Kronologija dogodkov na južnem Koroškem
Obisk ital. zunanjega ministra v Jugoslaviji
Srečanje italijanskega zunanjega ministra M e d i c i j a in njegovega jugoslovanskega kolega Minica v Dubrovniku v začetku preteklega tedna (19. in 20. marca) je pomenilo okrepitev sodelovanja in večja jamstva za manjšino. Ministra Medici in Minic sta soglašala o potrebi, da bi zagotovili etničnima narodnima skupnostima največjo zaščito in u-strezne pogoje za njihov najširši razvoj. Oba ministra sta nadalje soglašala potrebo po prizadevanju za mir na Bližnjem vzhodu na podlagi resolucije varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Na koncu je da! minister Medici precej zapleten odgovor o vprašanju dokončne meje.
Ob zaključku obiska italijanskega zunanjega ministra Medicija so v Jugoslaviji objavili še naslednje skupno uradno sporočilo:
..Ministra sta med prijateljskim delovnim srečanjem z zadovoljstvom ugotovila ugoden razvoj italijansko-jugoslovanske-ga sodelovanja. Razgovori, ki so potekli v konstruktivnem ozračju, so jima omogočili primerjanje stališč o najvažnejših mednarodnih problemih in preučitev vprašanj, ki se neposredno tičejo odnosom med Jugoslavijo in Italijo. Glede dvo^ stranskih odnosov je bila poudarjena želja obeh vlad po krepitvi politike prijateljstva in dobrega sosedstva.
Pri preučevanju razvoja sodelovanja med obmejnim prebivalstvom, ki sta ga obe strani ocenili kot zelo koristno in že uspešno uresničeno na številnih področjih, sta ministra ugotovila, da je politika dobrega sosedstva, ki je bila doslej uresničena, že dala pozitiven prispevek k izboljšanju življenjskih pogojev ter gospodarskemu in družbenemu napredku obmejnega prebivalstva. Soglašala sta o potrebi zagotovitve etničnim manjšinam, katerim obe vladi potrjujeta namen, da bi dali njavečjo zaščito, ustreznih pogojev za njihov najširši razvoj na kulturnem, družbenem in gospodarskem področju.
Med srečanjem je bil tudi z zadovoljstvom ugotovljen skupni interes za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov ter so bili preučeni rezultati, ki so bili doseženi na zasedanju italijansko-jugoslovan-ske mešane komisije za gospodarsko industrijsko in tehnično sodelovanje, ki je nedavno bilo v Beogradu. Ministra sta istočasno podčrtala potrebo po poglobljeni proučitvi obstoječih možnosti za nadaljnjo razširitev raznih oblik sodelovanja na tem področju ter se sporazumela, da si bosta še dalje prizadevala, da bi te možnosti izkoristili za nove oblike sodelovanja v recipročno korist.
Poudarjen je bil tudi pomen poglobitve že začetega preučevanja za skupno akcijo za zajezitev onesnaženja voda Jadranskega morja.
Obe strani sta imeli široko izmenjavo mnenj o vprašanjih v tej zvezi in predvsem o krizi na Bližnjem vzhodu in o potrebi po iskanju mirne rešitve, na o-snovi resolucije varnostnega sveta Združenih narodov.
Po široki in poglobljeni izmenjavi mnenj o evropskem položaju sta ministra soglašala o potrebi, da bi konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi nakazala konkretne cilje, ki naj ustvarijo dejanske pogoje varnosti in učinkovite oblike sodelovanja v Evropi.
NACISTIČNI KRIMINALEC
V	BOLIVIJSKI JEČI
V	zaporih San Pedro, to je glavni ječi Bolivije je zaprt Klaus Altman. Francoska vlada je v začetku lanskega leta zahtevala njegovo izročitev. Bolivijski sodnik ga je dal nedavno zapreti, ko se je razširil glas, da je to tisti Klaus Altmann, ki je v Lyonu med nemško zasedbo trpinčil in moril Francoze; tedaj se je skrival pod imenom Klaus Bar-bie. Altmann si je takoj izbral odvetnika, ki naj bi ga rešil. Toda preiskovalni sodnik je izjavil, da je Altmann po zasliševanju, ki je trajalo dve uri in pol, priznal, da je on prav tisti Klaus Altmann, ki je nastopil med vojno pod imenom Klaus Barbie. Takoj po vojni ga je francosko sodišče obtožilo umora sto in sto Francozov. Bil je na glasu „klav-ca“ prebivalcev Lyona. Altmann je pred štirimi leti pridobil bolivijsko državljanstvo.
(13. nadaljevanje in konec)
Delegacija koroških Slovencev pod vodstvom dr. Joška Tischlerja in dr. Francija Zvvittra se je v četrtek, 16. novembra, sestala s predsednikom ZIS Džemalom Bijedicem in s predsednikom zunanjepolitičnega odbora srbskega izvršnega sveta ing. Petrom Ko-stičem. Slovenci so ju obvestili o dogajanjih na Koroškem in o poskusih za realizacijo avstrijske državne pogodbe. Oba jugoslovanska državnika sta rojakom izza meje dala polno podporo v njihovem boju.
V nedeljo, 19. novembra, je „Zveza hrvaških socialističnih županov in podžupanov na Gradiščanskem" sklicala konferenco kot protest zoper trditve, da Hrvatom na Gradiščanskem kratijo pravice, zagotovljene v državni pogodbi. V izjavi za tisk, ki so jo dali po konferenci, je med drugim rečeno: „Nismo nikakršna manjšina in odločno odklanjamo, da bi se nas kot take obravnavalo. Govorimo sicer hrvaško, toda naša u-soda je povezana z ■ gradiščanskim in avstrijskim ljudstvom."
„Volkszeitung“ pa poroča, da je razprava pokazala tendenco ograjevanja od koroških Slovencev. Dan prej je v Celovcu zasedal
deželni zbor. Osrednja točka dnevnega reda so bila gospodarska vprašanja, toda kljub temu so se nekateri govorniki dotikali tudi manjšinskih vprašanj. Dr. Geringer, glavni govornik FPO, je ob manjšinski politiki socialistične vlade dejal, da „tajno u-gotavljanje manjšine ne more biti obvezno le zanjo. Ugotavljanje bi bilo dosti bolj tajno kot ljudsko štetje, katerega podatki ne ostanejo neznani". Deželni glavar Sima pa se je dotaknil zakona o dvojezičnih topografskih napisih. Dejal je, da novelizacija zakona ne bo mogla močno razvodeneti pa tudi širša rešitev vprašanja ne bi bila uresničljiva. Govoril je tudi o „vindišarjih“ in jih označil kot „dvoživke“.
Koroški deželni zbor je 22. novembra nadaljeval zasedanje. Na dnevnem redu je bila razprava o kulturi, toda tudi tu se je pojavilo manjšinsko vprašanje v obliki spora okoli dvojezičnih krajevnih napisov. V tej zvezi sta govorila dr. Mayerhofer in dr. Geh-ringer. Prvi je predlagal ustanovitev jugo-slovansko-avstrijske komisije, po vzoru mednarodne komisije, ki želi iz učil in zgodovinskih knjig odpraviti „velike zmote". Drugi pa se je zavzel za vključitev KHD v nastajajočo manjšinsko komisijo.
Tudi na zasedanju deželnega zbora 23. novembra je bilo govora o dvojezičnih napisih. Namestnik deželnega glavarja VVeiss-man je odgovarjal na očitek tretjega dežel-nozborskega predstavnika Pavvlika. Ta je v splošni razpravi dejal, da je bila postavitev dvojezičnih topografskih napisov pred 10. oktobrom zelo neprimerna, krivdo zato pa je zvračal na zvezno cestno upravo. Weiss-mann je ta očitek zavrnil, češ da zvezna cestna uprava za to ni kriva, ker so se za rok domenili na sestanku med deželnim glavarjem in svetovalci 8. avgusta letos. Na tem sestanku je deželni glavar poudaril, da je rok postavitve napisov po 10. oktobru prepozen.
V soboto, 25. novembra, je bila seja predsedstva in 10 RK SZDL Slovenije. V izjavi so poudarili, da bo Jugoslavija vprašanje slovenske in hrvaške manjšine predložila pristojnim mednarodnim forumom, če jim Avstrija ne bo zagotovila njihovih pravic. Nosilce akcij na Koroškem sta predsedstvo in izvršni odbor označila kot reakcionarne, nacistične in konservativne sile, ki spravljajo v nevarnost tudi dobrososedske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo.
Rast mladega Jurija Trunka v zavednega Slovenca in Slovana
Slovenski ljudje v Ameriki poznamo F ru n k a kot zavednega koroškega Slovenca in navdušenega Slovana, ki je pa prav tako ljubil Ameriko in ji bil hvaležen za vse, zlasti še za svobodo, kar je prejel od nje. V naslednjem bomo skušali odkriti, kaj vse in kako je vplivalo nanj, da je to postal.
Fathra Jurija M. Trunka, ki je umrl prejšnjo nedeljo, 11. t. m., v San Franciscu v Kaliforniji kot starosta ne samo ameriških slovenskih, marveč sploh vseh slovenskih duhovnikov doma, v zamejstvu m zdomstvu, je rodila 1. septembra 1870 okolica prelepega Baškega jezera.
V narodno-vzgojnem pogledu sta nanj brezdvomno največ vplivala dva faktorja: domača hiša, odn. družina in pa šola. O tozadevnem vplivu domače hiše nanj ve-mo za sedaj bolj malo konkretnega: razmeroma mnogo pa nam je Trunk sam povedal o tem, kako je na njegovo narodnopolitično in kulturno izgraditev vplivala vzgoja v domači ljudski šoli in pozneje v gimnaziji v Beljaku in v Celovcu.
1 ■ »Moja mamica je kot mlada deklica prva pela to (N’mav čriez izaro, n’mav čriez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko . . .Op. pis.) zdaj svetovno znano pesem, ki jo je zložil in uglasbil Bačan župnik Franc T r e i b e r in je postala narod-na,« je zapisal Trunk v svojih Spominih (29). — To nam tako rekoč vse pove: župnik Franc Treiber, po rodu Bačan kakor Trunk, znan zlasti po tem, da je ustanovil *Narodno šolo« Družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu — slovesno odprta 25. okt. 1896 — je moral gotovo močno vplivati na narodnostno čustvovanje Trunkove matere in očeta in po njima na njune otroke, in pa koroška slovenska domoljubna pesem »N’mav čriez izaro, n’mav čriez gmajnico«, katera velja danes bolj kot kdajkoli doslej za najbolj priljubljeno slovensko ljudsko pesem. Mati, ki je zrasla v takšnem okolju, je nujno morala prenesti svojo mladostno ljubezen do naroda v zakonu na svoje otroke. F>a se je to tudi zgodilo, nam živo potrjuje vse Trunkovo življenje.
2. V šoli je bil Trunk vedno izboren u-čenec, zmožen in delaven, kakor je to o njem zapisal 22. marca 1946 v celovški Koroški Kroniki (Izdajala jo je Britanska obveščevalna služba v Celovcu) njegov prijatelj rojak, rajni prelat msgr. Valentin To d gor c (roj. 14. febr. 1867, umrl na Vel. četrtek, 29. marca 1956).
F ljudsko šolo je hodil Trunk v Loče, kamor so bile Blače, njegov rojstni kraj, takrat všolane. Njegov ljudskošolski uči-telj v Ločah je bil narodno zaveden mož J- Černut. Na šoli v Ločah je bilo v tistem času sicer nekaj nemščine, vsaj pod-laga pri. celotnem ljudskošolskem pouku pa je bila v Ločah takrat še slovenščina.
Četrti razred ljudske šole je Trunk obiskoval v Beljaku, nakar se je odločil za vstop v beljaško gimnazijo. V gimnazijskem času je bil Trunkov profesor sloven-
Lastnik zgledne domačije v Dobu in poglavar lr°m naokoli znane Božičeve obitelji, Jurij r a m p u š, je bil posestnik in eden najbolj aprednih kmetovalcev ne samo v Podjuni, tem-ec v celi slovenski koroški deželi. Njegove za-lu9e napredek gospodarskih in občinskih azmer in za organizacijo kmetovalskega stanu
ščine znani koroški narodni buditelj Josip L endovšek, slovničar in šolnik (roj. 17. marca 1854 na Cestah pri Rogatcu na Sotli, umrl v noči od 19. na 20. sept. 1895 na Malem Strmcu blizu Vrbskega jezera). Lendovšek je bil po stroki klasični in slovanski filolog. Študiral je univerzo v Gradcu. Potem, ko je že nekaj let učil na gimnaziji v Gradcu, je 11. julija 1884 postal profesor na beljaški gimnaziji. »Ko je prišel v Beljak in videl, kako žalostne so tam narodnostne razmere, se je z vso vnemo lotil narodnega dela. Javno sicer ni smel nastopati, a deloval je zato tem več skrito: zbiral je v hiši koroške rodoljube, zlasti kmete, jih navduševal za narodno delo, jim pisal govore ter ob vsaki priliki pomagal s nasvetom. Veliko je pomagal pri ustanavljanju šolske Družbe sv. Cirila in Metoda. Radi njegovega rodoljubnega dela so ga to-žarili pri šolskih oblasteh, vendar so vse tri disciplinske preiskave končale zanj ugodno; v dveh je dobil za svoje šolsko delo celo pohvalni dekret.« (Slov. biograf, leksikon.) Tak mož je bil torej Trunkov prvi profesor slovenščine. Sam Trunk ga je v svojih Spominih (30) takole opisal: »Dober mož. V slovenščini nas je kopico poučeval Jos. Lendovšek, nam prava mamica, blaga duša. Škoda, da ga je tako kmalu pobrala smrt.« O samem sebi, odnosno o svojem narodnostnem čustvovanju pa je Trunk ob tej priložnosti v Spominih tole zapisal: »Začel sem se narodno zavedati. Videl sem odrivanja (slov. ljudi, op. pis.), bolelo me je, razumel še nisem.«
Ko tučitelj je bil Lendovšek vesten in natančen, ljubezniv in potrpežljiv. Pouk slovenščine se je uredil največ po Len-dovškovem prizadevanju (z ministrsko na-redbo) za beljaško in celovško gimnazijo (SBL).
S četrtim razredom je Trunk nadaljeval svoje gimnazijske študije v Celovcu. Po tretji šoli je bil namreč sprejet v celovško malo semenišče. Tu se je srečal s še vse več slovenskimi dijaki. V svojih Spominih je s tem v zvezi pripomnil: ». . . narodni vpogled se (mi) širi« (30).
V Celovcu je poučeval slovenščino na gimnaziji v onem času dr. Jakob Šket, ki ga je Trunk v Spominih takole opisal: »Bil je siten, ni dvigal, bolj tlačil. Nočem dr. Šketu krajšati dobrega glasu in slave kot slovničarju in slovenskemu pisatelju. Nikakor ne. Ta glas mu gre in ga povsem zasluži. Ampak kot učitelju slovenščine in vzgojitelju slovenskih dijakov pri tedanjih razmerah mu ne morem dati priznanja. Strah pred izpitom slovenščine je v Celovcu še vse več dijakov spravil v nemško žrelo. Po svoji pretirano pedantični metodi pri poučevanju je mnogim učenje Slovenščine zagrenil... V 7. razredu me je zaradi Sketove pedanterije in neznosnega sikanja vzdignilo, da mi je zavrela kri. Takoj sem bil v razredni knjigi in dobil v nravnem vedenju red zadostno. Bil sem kriv, ko sem vzrojil, ampak taka kazen!«
»Kako je dr. Šket slovenskim dijakom
ter njegovih institucij je v poslovilnem govoru ob grobu pokojnika opisal podžupan mesta Pliberk, g. Mirko Kumer, zato se v to stran delovanja pokojnikovega tu ne bom spuščal. Daši sem bil vselej živo interesiran tudi na zunanjih pogojih življenja slovenske manjšine na Koroškem, nisem nikdar silil v pokojnega gospodarja, da bi
otežkočal študij materinščine, spričuje dejstvo, da je v dobi pred menoj znan en sam slovenski dijak, ki je dobil v zrelostnem spričevalu iz slovenščine red izvrstno, l. 1891 sem bil jaz in za menoj mi je znan le dr. K uš e j (pozneje univ. prof. cerkvenega prava na ljubljanski univerzi, op. pis.). Pa je bilo med Slovenci precej odličnjakov. Drugače dr. Šketu kot slovničarju in pisatelju vsa čast.«
»To pišem, ker ob mojem času gimnazije niso bile učilnice. Večini profesorjev ni bilo do tega, da bi dijakom pri učenju pomagali, šlo jim je bolj za to, da bi jih potlačili, izrinili iz šol, ujeli, zasačili. Odkrito povem, da so bili po mojem mnenju učitelji le (Anton) Artelj, (Jos.) Lendovšek in dr. Franz ILahn (profesor za propedev-tiko).« (Spommi, 30—31.)
Vsekakor zelo trda sodba, če ne celo obsodba! Posebno še za dr. Jak. Šketa, znanega po svoji ljudski povesti Miklova Zala, ki si je mimo tega pridobil mnogo zaslug kot pisec vrste šolskih knjig za slovenski jezik v gimnazijah.
Končno je k izoblikovanju Trunkove narodnostne fiziognomije po svoje gotovo veliko pripomogla tudi njegova udeležba kot sedmošolca na prvem shodu slovenskih abiturientov v Ljubljani l. 1890.
Kaj vse je Trunk v obdobju svojih mladih let ex privata diligentia prispeval k ustvaritvi svojega življenjskega narodnopolitičnega in kulturnega ter zlasti tudi svojega idejno-političnega svetovnega nazora, bo moral dokončno določiti tisti, ki se bo prej ali slej lotil smotrne znanstvene obdelave njegovega dolgoletnega in vsestranskega udejstvovanja. Prej ko se bo to zgodilo, v večjo korist bo to Slovenski Koroški kakor tudi vsemu slovenstvu. Father Jurij M. Trunk to zasluži.	J. S.
mi bil pripovedoval o tem, že zato ne, ker je bil prezaposlen in stalno na poti, ali kot pravimo, v Ameriki: „always on the go“. Na podlagi svojih opažanj ameriškega farmarskega življenja in obrata pa bi rekel, da bi bila za pokojnega Jurija Amerika s svojimi razsežnimi ploskvami in neverjetnimi možnostmi kmetovanja ravno zadosti velika in gotovo pravšna dežela, kjer bi bil lahko pokazal vso svojo dinamiko in ekspanziv-nost. S slovenskega stališča je seveda bilo bolje, da je ostal zvest svojemu rodu in mu kazal pot do sodobnejšega gospodarjenja.
Na koncu svojega govora je podžupan g. Kumer omenil tudi, da je po koncu druge svetovne vojne Božičeva družina dajala streho in pomoč številnim brezdomcem in da gre zato tudi Božičevemu očetu prisrčna zahvala. Ker sem bil eden izmed teh brezdomcev, ki sem kot tak prišel na Božičev dom, čeprav prvenstveno kot raziskovalec slovenskih koroških domačij, ljudskega blaga in življenja, zato mi je prijetna dolžnost, da se ga bom v naslednjih vrstah spomnil tudi v luči tega povojnega dogajanja in prikazal zasluge njegovega doma in njegove obitelji za znanost slovenskega narodopisja in slovenske kulture. V tem oziru so on in njegova družina del v vrsti tistih koroških rojakov, ki so piscu teh vrst stali ob strani in omogočali njegovo raziskovanje v času, ko so imeli polne roke z obnavljanjem svojih domačij z rekonstrukcijo svojih gospodarstev, ali pa z nujnimi župnijskimi posli, s katerimi so bili gori omenjeni gospodje zasuti do vrha, da se iz njih niso ven videli. Za primer bom navedel samo Jurija T r a m p u š a.
Ta mož in njegova življenjska družica gotovo nista bila nikdar brez skrbi. Letina je na primer
SLOVENCI
dfrnta in po lmIil
PISATELJ PROF. JANKO GLAZER — 80-LETNIK
V Mariboru je 21. marca praznoval osemdesetletnico svojega življenja pisatelj Janko Glazer. Janko Glazer je končal v Mariboru gimnazijo, nato pa je študiral slavistiko in germanistiko na graški in dunajski univerzi. Po prvi svetovni vojni je nadaljeval študij v Zagrebu in Ljubljani; leta 1922 je bil že redni profesor na mariborski gimnaziji. 1926 je postal prvi upravnik študijske knjižnice v Mariboru. Po drugi svetovni vojni se je lotil obnove izropane knjižnice in jo dvignil na visoko raven.
2e kot petošolec je objavljal svoje prvence v rokopisnem listu „Besedi“, Ljubljanski zvon pa je objavil njegovo pesem „Spomenik“ pod pseu-donimom Aleksej. Prva pesniška zbirka »Pohorske poti" je izšla 1919 v Ljubljani. Deset let kasneje je izšla v Mariboru zbirka „Čas-kovač“ in leta 1946 v Celju zbirka „Ob jesenskem ekvinokciju"; zadnje delo »Pohorje" je pri založbi Obzorja izšla prav na njegov 75. rojstni dan. Poleg teh je leta 1953 izšla pri založbi Obzorja antologija njegovih pesmi pod naslovom »Pesmi in rokopisi". Janko Glazer je poleg tega pisal ocene, kritike in poročila iz literarne zgodovine slovenskih tiskarn. Njegova dela so prevedena v češčino, italijanščino in esperanto, sam pa je prevajal Goetheja in Prešernove nemške pesmi. Leta 1968 je prejel nagrado Prešernovega sklada za pesniška, esejistična in literarno-zgodo-vinska dela.
SAN MARTIN V ARGENTINI
Pretekli mesec je v San Martinu umrl Franc Filipič, eden izmed redkih zastopnikov starejše generacije Slovencev, ki je v predvojnih letih toliko dobrega storil v domovini.
bila slaba in dohodek je odpovedal. Drugič pa je npr. polje izvrstno obrodilo, kot se je zgodilo leta 1950 in je bilo krompirja nič koliko, toda nobenih kupcev. Znosili smo — lahko rečem: smo, ker sem vsaj delno pomagal pri tem — krompir v tisto njihovo klet, globoko, kot so in znajo biti globoke samo podjunske kleti, komaj pa je bil krompir ves notri, ala, je prišel kupec in smo ga začeli nositi ven, kjer so ga Božičevi fantje nakladali na kamijone. To je bil čas, ko je bolj in bolj prevzemal farme stroj in če je gospodar hotel biti kompetitiven, je moral misliti na njihovo nabavo. To pa so bile velike investicije in če je hotel biti stroj rentabilen, je moral imeti tudi temu primerno obdelovalno površino. Na majhnem posestvu si lahko rabil konja, toda kako naj ta konkurira s strojem?
S takimi in drugimi problemi obteženemu gospodarju pade kot strela z jasnega v hišo slovenski znanstvenik, ki ima namen raziskovati etnografsko življenje rojakov in v katerem bi bili vsi gori omenjeni in Jurij Trampuš in vsi še živeči lahko videli samo neke boljše vrste postopača, ki je prišel v hišo, da se naje in naspi in rabi za pretvezo ta etnografski „humbug“. Niti v enem primeru se pa ni zgodilo, da ne bi bila cela Božičeva obitelj vzela mojo gospodarsko popolnoma neproduktivno aktivnost za resno in potrebno kulturno delo in to velja tudi za vse tiste, ki sem jih obiskoval. Jaz ne bi bil nikomur zameril, če bi me bil pri vratih ven vrgel, a me ni nihče. In zato je čas, da se ob grobu gospoda Jurija o teh njegovih zaslugah, njegove rodbine in ostalih rojakov spregovori in da se jasno prikaže ta velikodušnost in kulturna zavzetost našega rojaštva v Korotanu.
(Dalje prihodnjič)
........................................m...
RAJKO LOŽAR:
Ob grobu markantnega moža
*	Ko je pred nekaj leti umrl moj prijatelj Jožko Trampuš-Božičev iz n Doba pri Pliberku, sem za to smrt izvedel šele čez celih 7 tednov, ker je Naš ted-® nik prihajal po navadni pošti in je rabil najmanj šest tednov za pot čez lužo. Daši | bi mu bil rad in moral pisati v spomin, sem vendar to odložil, ker je pretekla dolga
■	doba od njegove smrti in stvar ne bi več zvenela aktualno. Dejstvo pa je, da je | smrt vselej aktualna in da je zmeraj z nami, v taki ali drugačni obliki. To je bela
*	žena pokazala 13. februarja, ko je odvedla s sabo Jožkovega starejšega brata
■	Jurija Trampuša-Božiča, o kateri pa sem izvedel brzo, ker zdaj dobivam H Naš tednik po zračni pošti. Ne glede na to pa bi to pot pisal, ker je pač nemogoče
■	ob vseh teh smrtih, ki so prišle po mojem odhodu v Združene države Amerike r leta 1951, še molčati. Najprej je odšel v večnost župnik in dekan v Šmihelu, go-l spod Alojzij P i c e j, za njim pa so šli kar po vrsti, čeravno ne po tem redu, kot
■	jih tu navajam, dr. Janko Lučovnik, župnik v Št. Janžu v Rožu, tedanji župnik E v Kapli v Rožu in kasnejši prošt v Dobrli vasi, g. Valentin Brandstetter,
*	nekdanji župnik na Obirskem in kasneje župnik v Žvabeku, g. A. Zupan, na-| dalje sestra župnika A. Kuchlinga z Bistrice na Zilji, gdč. Ana, pa mnogi a vrli možje, ki sem jih spoznal, ko sem raziskava! njihove domačije, n. pr. Štefan e P o d e v v Strpni vasi pri Šmihelu in še drugi, o katerih sem slišal, da so šli.
Tudi letos: Kmečka oktet v Ljubljani
V Ljubljani bo tudi letos tradicionalna turistično-folklorna prireditev »Kmečka ohcet", in sicer v dneh od 21. do 27. maja 1973. Kot znano, se na tej prireditvi poročijo številni pari iz raznih držav sveta in je to ne samo za Ljubljano, marveč za vso Slovenijo velik turistično-folklorni dogodek. Na tej prireditvi sodeluje več sto folklornih skupin, ogleda pa si jo na desettisoče ljudi.
izbor para prepušča prireditelj posameznim časopisom ali organizacijam. Organizator — Ljubljanska turistična zveza — je izrazil željo, da bi se na letošnji Kmečki ohceti poročil tudi par koroških Slovencev in je izbiro le-tega poveril obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev, Krščanski kulturni zvezi in Slovenski prosvetni zvezi, ki objavljata zato sledeči razpis:
Na „Kmečki ohceti 73“ v Ljubljani, se letos lahko poroči tudi par koroških Slovencev pod naslednjimi pogoji:
ss par do sedaj ne sme biti poročen;
a par mora sodelovati na vseh prireditvah Kmečke ohceti od 21. do 27. maja 1973 v narodnih nošah svojega kraja. Tem prireditvam sledi še poročno potovanje na Jadransko morje do 2. 6. 1973;
■ prijave morajo prispeti do najkasneje 1. maja 1973, na naslov: Slovenska prosvetna zveza, Gasometergasse 10, 9020 Klagenfurt—Celovec ali Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt—Celovec.
Prijavi je treba priložiti rojstna lista, ne več kot mesec dni stara samska lista, potrdilo o državljanstvu, potrdilo, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze ter potrdilo, da se zakonska zveza lahko sklene v Jugoslaviji.
®	„ Kmečka ohcet“ nosi vse stroške bivanja para od 21. 5. do 2. 6. 1973.
miiiiiiiimmmiiiiiiiiimiiiiimmiiimiiimiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PISMO BRALCA
V vašem listu opažam, da uvajate novotarije in pišete „FIRER“ namesto „FOHRER“. Ali si ne bi prihranili več prostora, če bi namesto „FIRER“ kar natisnili številko „4“?
- sirup -

@i
B
a
S
■
■
■
s
■
■
■
m
m
■
■
■
■
■
m
S
S
Dom v Tinjah vabi na
DUHOVNE VAJE
ZA DIJAKINJE
(4. in 5. razred srednjih šol)
in DEKLETA do 17. leta
od petka, 13. IV., ob 19. uri, do nedelje, 15. IV., ob 13. uri. Voditelj:
g. kaplan Mirko VVakounig
Mladinski pogovori
•	V ŠT. ILJU, v farnem domu
v petek, 30. marca 1973, ob 20. uri. — Referent: g. Jože K o p e i n i g : „Človek med predsodki in kritiko".
•	V PLIBERKU, v farnem domu
v ponedeljek, 2. aprila 1973, ob 20. uri. — Referent: g. žpk. Tomaž H o I m a r: „Kdor dvomi — veruje".
•	V ŽELEZNI KAPLI, v farnem domu
v petek, 6. aprila 1973, ob 20. uri. — Referent: g. žpk. Tomaž H o I m a r: „Kdor dvomi — veruje".
Prisrčno vabljeni!
■■■HNMBIUI
KATOLIŠKA MLADINA VABI NA
mladinsko mažo in agapo
v četrtek, 12. aprila 1973, ob 20. uri v farnem domu v Šmihelu v petek, 13. aprila 1973, ob 19. uri v farnem domu v Železni Kapli v petek, 13. aprila 1973, ob 19. uri v farnem domu v Št. liju v nedeljo, 15. aprila 1973, ob 19.30 v farnem domu v Selah v torek, 17. aprila 1973, ob 19. uri v farnem domu v Dobili vasi v sredo, 18. aprila 1973, ob 20. uri v farnem domu v Št. Jakobu
SKAVTI IN KATOLIŠKA MLADINA VABITA NA
križev pot
za dekanijo Borovlje
v sredo, 11. aprila 1973, ob 19.30 v Velinji vasi;
za dekanijo Dobrla vas
v nedeljo, 15. aprila 1973, ob 20. uri na Gori;
za dekanijo Pliberk
v soboto, 14. aprila 1973, ob 20. uri pri Katarini, v nedeljo, 15. aprila 1973, ob 20. uri pri Božjem grobu.
ZAČETEK NOGOMETNE SEZONE ZA SAK
Ker je bila nedeljska tekma (SAK bi moral igrati proti HSV) zaradi slabega igrišča odpovedana, se bo začelo za nogometaše SAK resnost prvenstva v nedeljo. Slovenski atletski klub, ki je za dve točki za jesenskim prvakom, si je zastavil cilj, da dobi letošnje prvenstvo. Iz tega razloga je ravno prva tekma za potek prvenstva zelo važna. Nasprotnik našega moštva je ta teden moštvo iz Glanegga, katero je SAK jeseni premagal z 10:1. S krepko moralno podporo gledalcev bo mogoče uspeh ponoviti. Igra bo v nedeljo, dne 1. aprila 1973, ob 15. uri na lastnem igrišču v KoschatstraBe. V predtekmi bomo videli naše mladince, ki bodo igrali proti Amateure St. Veit. Ta igra se prične ob pol dveh.
■v
Komedija »Ženitev" v Bilčovsu
Igralska skupina SPD „Bilka“ v Bilčovsu je priredila pre dkratkim pri Miklavžu komedijo v dveh dejanjih „Ženitev“ Nikolaja Vasilijeviča Gogolja. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bila ta igra ena izmed najbolj uspešnih, ki so bile na društvenem odru, kljub dejstvu, da je besedilo umetniško-za-htevno (prevedeno).
Nikolaj V. Gogolj je bil rojen 1809 v Ukrajini; po dokončanem študiju je želel postati igralec, a ni uspel, zato se je lotil intenzivnega pisanja. Stike s pesnikom Puškinem in s Lermontovim, ki sta bila oba romantika, sta vplivale na Gogoljeva ..Mladinska dela", a vendarle opazimo že v enem njegovih kasnejših del, noveli „Plašču“, preusmeritev, tako da je le-ta prvi cvet ruskega realizma. Gogolj je v bistvu kritik; njegova dela so namenjena obstoječim neprilikam v tedanji caristični Rusiji. Komedija ..Ženitev", ki je nastala okoli 1835, je tudi v tem smislu družbeno-kritična, seveda dostikrat s satiričnimi prizvoki.
igra se dogaja v prvi polovici 18. stoletja v nekem ruskem mestu; osebe zastopajo v glavnem tipično, tedaj obstoječo malomeščansko družbo. V središču igre je ne več mladi dvorni svetnik, Podkoljošin (Bvaž Gasser), ki sicer sanja o zakonu in ženi, a se določno upira svojemu prijatelju Koč-karjovu (Tomi Gasser), ki ga hoče pripeljati k izvoljeni nevesti, trgovčevi hčeri, Agat ji Tihonovni (Kati Krušic). Ko sta končno dospela na nevestin dom, morata oba z začudenjem ugotoviti, da nista sama, ki sta se prišla predstavit nevesti, temveč, da so še štirje drugi! Zvita posredovalka, Felka Iva-novna (Ani Ogris), je zopet uspela, saj je zvabila kar šest samcev naenkrat na nevestin dom: poleg že zgoraj imenovana, še eksekutorja Jajčnica (Rupert Reichman), Anučkina (Gergard Kropivnik), pehotni častnik v pokoju, Ževakina, pomorščak (Lipi Petschar) in gospodarja Stari kova (Lekši Kropivnik). Torej — kljub veliki izbiri — je Agatja prepričana, da je dvorni svetnik Podkoljošin pravi ženin, čeravno manjka ženinu poguma do odločitve in do odkritega priznanja, da jo tudi on ljubi. Ko so vse ovire premagane, tudi teta neveste, Arina Pante-lejmonovna (Pavla Krušic) da še svoje potrdilo, že zvonijo svatovski zvonovi, medtem ko je prijatelj našega ženina že pripravil ženitnino.
Splošni vtis nastopa je bil — kakor že prej omenjamo — zelo dober. Glavne vloge so bile zastopane po trojki iz stare odrske
Slovenji
t Valentin Ogris,
Znameniti rimski pisatelj in govornik Marko Tulij Ciceron je napisal knjigo z naslovom: „0 starosti". Razvrstil je stare ljudi v tri skupine. V prvi skupini najdemo ljudi, ki so že zaradi starosti bolniki. V drugi skupini so ljudje, ki se dolgočasijo v svoji starosti, godrnjajo in niso z nobeno rečjo zadovoljni. V tretjo skupino spadajo stari vedri ljudje; „zreii in modri starci", ki so v veliko oporo mlajšim rodovom s svojo bogato življenjsko izkušnjo, a predvsem s svojim lepim vzglednim krščanskim življenjem.
V to tretjo skupino lahko prištevamo tudi rajnega Valentina Ogrisa, pd. Prhovca v Podnu. Bila mu je podarjena lepa starost, res dragoceno darilo Stvarnika, saj je dopolnil 85 let zdrav na telesu in duhu. Dobro je znal ceniti in uporabiti vsak mu od Boga naklonjen dan. Ko so njegove telesne moči pošle in ni bil več sposoben za težko delo, je spremenil svoj dnevni red takole: zjutraj se je podal tričetrt ure daleč v farno cerkev k maši. Med dnevom je pazil na svoje čebelice, s katerimi je imel veliko veselje. Nešteto knjig, posebno Mohorjevih, je prebral na klopici ob svojem čebelnjaku in si tako bistril svoj um. Redno je prebiral tudi list Naš tednik in bil o vsem, kar se godi doma in po svetu na tekočem. Splošno mnenje v fari je bilo, ker stari Prhovc dosti bere, zato tudi dosti ve. Do zadnjega je ostal zvest izročilom svojih prednikov, zato lahko mirno rečemo z našim velikim slovenskim škofom Antonom Martinom Slomškom: „Sveta vera mu je bila luč, materin jezik ključ do zveličavne narodne omike".
garde: B. Gasser, T. Gasser in K. Krušic. Bvažu Gasserju je bila vloga strahopetnega, a nekoliko tudi poželjivega „samca", prirezana na mero; njegova prijatelja in fak-totuma pa nihče drugi ne bi mogel boljše igrati, kot Tomi Gasser! Nedolžna nevesta je bila primerno zastopana po K. Krušicovi, dočim sta Pavla Krušic in Gerhard Kropivnik jasno dokazala, da sta zrela tudi za bolj zahtevne vloge. Nadaljne vloge so: Du-njaška, hišna pri Agatji (Ani Kropivnik) in Štjepan, Podkoljošinov sluga (Lekši Kropivnik).
Celotna režija je bila v pretežni meri v rokah g. Janka Ogrisa st.
Naj še poudarim nekaj stvari, ki so gotovo le ovira za uspešnejše igranje in boljši celotni vtis nastopa: slabo razsvetljen oder, kar je seveda tudi povezano s slabo lego odra. Zelo motilo je nedisciplinirano zadržanje gledalcev, kar je za igralce večkrat neprijetno. Poleg tega pa bi bilo potrebno poiskati rešitev za boljšo namestitev sedežev. (Gledalci, ki sedijo zadaj, zelo težko vidijo ves oder). Sploh je hvale vredna brez izjeme dobra in izpiljena izgovarjava nastopajočih.
Končna ugotovitev: S to igro gredo Bil-čovšani lahko igrat na vsak oder!
H. S e h e r
ŠT. JAKOB V ROŽU
V petek, 16. marca, smo na farni božji njivi pokopali Antoničevo mater Rozalijo. Že dalje časa je bolehala na težki bolezni, a vdano in potrpežljivo prenašala bolečine. Končno je morala v beljaško bolnišnico, a zdravniki ji niso mogli več pomagati. Pogreba se je udeležilo veliko število domačinov iz fare in širše okolice. Obrede je opravil g. župnik Karicelj, združeni lede-niško-loški pevci so pod vodstvom Šimeja Triesnika zapeli žalostinko ob mrtvaškem odru in nagrobnico ob odprtem grobu.
Rajna mati je doma v Bačah ob Baškem jezeru. Z možem Mihijem sta upravljala Antoničev dom na Reki in ga nato predala sinu Miheju, ki danes uspešno gospodari na njem in ga je izgradil v gostinsko podjetje „Rožanski dvor", ki slovi po vsej dolini. Mati Rozej pa je prevzela Kobintarjev dom v Srejah in ga skupno s hčerko Zaliko izgradila kot gostilno in okrepčevalnico. Antoničev! družini izrekamo ob njeni smrti naše toplo sožalje, rajna mati pa naj počiva v božjem miru!
Plajberk
pd. PrH^vc v Podnu
Mirno in skromno je potekalo njegovo življenje. Prav tako lepa in mirna je bila tudi njegova zadnja ura. Dva dni pred smrtjo je obiskal vse svoje sosede, — kot bi se poslavljal. Ker je letošnja gripa marsikaterega vrgla na bolniško posteljo, tudi njemu ni prizanesla. Prehudo je bilo to za njegovo slabotno, a dobro čuteče srce ter je 18. januarja mirno v Gospodu zaspal.
Rajni je bil dolga leta cerkveni ključar in velik dobrotnik misijonov. Zato smemo upati, da se je na njem izpolnila Jezusova obljuba ko pravi: „Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili" in je zato dobil zasluženo plačilo pri Bogu.
ŠT RUPERT PRI VELIKOVCU
Lani je pustna prireditev v Št. Rupertu odpadla zaradi tifusa. Letos so jo gojenke praznovale skupno s številnimi gledalci ob pesmi in z veseloigro „Zvezda repatica". Igra za pust mora biti smešna. „ Zvezd a repatica" ima vse lastnosti takega odrskega dela. Začne se čisto vsakdanje s prepirom zaradi kokoši in jajc. Razvija in zapleta se, ko pridejo v vas cigani. Ti izrabijo žensko lahkovernost, vse pokradejo in končno spravijo sprti gospodinji.
Dekleta so tudi moške vloge odigrale prepričljivo in pogumno. Prireditev je popestrilo tudi petje in prizor o postopaču v parku.
Prijatelji šole, svojci in predvsem veliko mladine je napolnilo dvorano in tudi s ploskanjem nagradilo dekleta. Ta so za 13. maj povabile k razstavi in zaključni prireditvi.
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO „PLANINA“ V SELAH
vabi vse člane društva na
literarni večer
ki bo v sredo, 4. aprila 1973, ob 20. uri v farni dvorani v Selah.
Nastopili bodo: Dr. Pavle Zablatnik bo predaval: „Slovenska beseda v knjigi"; gospa Anita Hudi: „Literarni utrinki iz potujoče knjižnice", Stane VVakounig bo recitiral iz svojih del.	Vabi odbor
Slovensko kulturno društvo v Celovcu
vabi na Finžgarjevo dramo v štirih dejanjih
Naša kri
ki bo v petek, 30. marca 1973, ob 20. uri v K o I p i n g o v i dvorani v Celovcu.
Gostuje Katoliško prosvetno društvo iz Šmihela pri Pliberku.
Režija: Stanko Vavti.
Rojaki iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni!
„Zarja“ v Železni Kapli vabi na uprizoritev veseloigre
Dnevi naše sreče
v nedeljo, 1. aprila 1973, ob 11.30 v farni dvorani v Železni Kapli.
Gostuje igralska skupina DPD „Svoboda" iz Šenčurja pri Kranju.
„Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na uprizoritev veseloigre
Dnevi naše sreče
v soboto, 31. marca 1973, ob 20.00 v farni dvorani v Škocijanu.
Gostujejo igralci DPD „Svoboda" iz Šenčurja pri Kranju.
KATOLIŠKA MLADINA SPOROČA, DA JE
govorniško tekmovanje
preloženo od 11. marca na 8. april, ob 14. uri v Domu v Tinjah
Na izbiro so sledeče teme:
•	Mladina v konfliktu?
•	Cerkev v očeh mladih
•	Delo — samo breme?
•	Kdo oblikuje javno mnenje?
•	Resnica osvaja
•	Vera je več kot znanje
•	Biti mlad — biti optimist
•	Šport je več kot telovadba
•	Čemu poklic - job mi prinese več
•	Družba potrebuje kritiko
•	Čas — in kaj nam pomeni
Govori naj ne trajajo dalj kot 8 do 10 minut. Žirija bo ocenila: jezik, izraz sestavka, vsebino.
Namesto ali poleg zgoraj navedenih tem se lahko vsaka udeleženka ali udeleženec tekmovanja odloči tudi za kak priličen govor ali nagovor, npr.:
•	Pozdrav na kakem srečanju mladine
•	Otvoritev in sklep kulturne prireditve, oz. občnega zbora
•	Poročilo o kaki dejavnosti društva
•	Nagovor ob godovnem ali jubilejnem praznovanju zaslužnega kulturnika
•	Namizni nagovor ob poroki dekleta in fanta iz vrst aktivistov Katoliške mladine
Konkretno ozadje ali okoliščine za te prilične nagovore si mora vsak govornik sam izmisliti.
Za vse nadaljne informacije smo Vam vedno na razpolago v pisarni Katoliške mladine, Celovec.
s>
Slov. mandatar o ciljih in nalogah v občini Borovlje
® Naša prva pot iz celovške volilne cen-
•	trale je bila proti Borovljam, kjer smo
•	pobrskali za Francom Poganitschom, no-
•	silcem liste ..Volilna skupnost Borovlje11,
•	ki je dosegla 246 glasov in en mandat.
•	Tudi v Borovljah je v drugi republiki pr-
•	vič nastopila slovenska lista, uspešno
•	seveda. Nismo ga hoteli dolgo motiti pri
•	slavju tega uspeha, kljub temu je rade-
•	volje odgovoril na naša vprašanja:
NT: France Poganitsch, sprva iskrene čestitke k uspehu Volilne skupnosti Borovlje. Si z uspehom kandidature slovenske liste, katere mandat je po domače povedano, dobro „popolštran“ zadovoljen?
POGANITSCH: Da, v bistvu sem z izidom volitev zadovoljen, kajti upoštevati moramo, da nastopamo v Borovljah prvič po drugi svetovni vojni samostojno, in smo tudi u-speli. Upoštevati moramo tudi močno proti-
SPD Radiše vabi na uprizoritev komedije Nikolaja V. Gogolja
Ženitev
v nedeljo, 1. aprila 1973, ob 14.30 v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Gostujejo igralci Slovenskega prosvetnega društva „Bilke“ iz Bilčovsa.
SPD v Št. Janžu vabi na uprizoritev Gogoljeve komedije
Ženitev
v nedeljo, 1. aprila 1973, ob 20. uri v dvorani Tišlarjeve gostilne.
Gostuje igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Bilka“ iz Bilčovsa.
DOM V TINJAH VABI NA
romanje v Lurd
TURIN — MONTSERRAT — ARS — MARIA EINSIEDELN
od 27. aprila do 5. maja 1973 Prijave sprejme do 15. aprila Dušnopa-stirski urad v Celovcu.
Cena: samo šil. 2.800.—
Vozi: podjetje Sienčnik S prijavnico je treba vplačati tudi že šil. 1.000.— vnaprej. — Prijavljene osebe dobijo vse nadaljnje informacije.
Mladinsko romanje v Rim
Katoliška mladina in Dom v Tinjah prirejata v velikem tednu romarsko potovanje v Assisi — Rim — Firence in Padovo.
Cas: Od cvetne nedelje, 15. aprila 1973 do velikega petka, 20. aprila 1973.
Ta termin je tudi za učiteljice in učitelje 'n za študirajočo mladino zelo ugoden.
Cena: približno šil. 1.500.— za vožnjo ter polno oskrbo med potjo in v Rimu, razen kosila prvi dan med potjo.
Vodstvo: g. dr. Stanko Čegovnik.
Vozi: podjetje Sienčnik.
Prijave: sprejema Katoliška mladina, Ce-lQvec, Viktringer Ring 26, do 4. aprila 1973.
Prijava šele velja, če se vplača šil. 500.— že vnaprej.
Prijavljenim osebam bomo poslali še nadaljnje informacije.
propagando, o kateri ne moremo reči, da je bila vedno poštena in odkrita.
NT: Kaj pomeni zate ta votum zaupanja?
POGANITSCH: Volilci so spoznali nujnost samostojnega slovenskega nastopa. Edinole samostojno nastopanje pa pomeni neodvisno politiko, kateri se ni treba ozirati na želje in interese večinskih strank tudi drugje.
NT: Po prvi kratki analizi: Kje bi mogli pridobiti še na terenu?
POGANITSCH: Glasove bi mogli pridobiti še v vseh krajih, kajti dokaj zavednih slovenskih ljudi se je že odvadilo voliti slovensko in so na samostojni nastop gledali bolj skeptično. Mnogi od njih so bili mnenja, da ne bomo prodrli in so zato volili socialistično stranko, ker so bili mnenja, da tako glasovi ne bodo obviseli nekje v zraku.
NT: Ti si najmlajši občinski odbornik na Koroškem ...
Že dogodki, ki so se odigravali v borbi za dvojezične krajevne napise, so nas precej razburjali. Do danes ne moremo razumeti, da še vedno ni zamrl ozkosrčni protislovenski duh. Ko je šlo za eno samo črko pri krajevnem napisu Št. Jakob, so ob nasilni odstranitvi cestne table priredili s pomočjo tujih avtomobilistov in improviziranih nastopov pravcato slavnostno »ceremonijo11. U-pravičeno je ob obisku tedanjega deželnega podglavarja dr. VVeissmanna in državnega poslanca dipl. trg. Gortona slovenski zastopnik opozarjal na dejstvo, da so se Slovenci leta 1945 kljub izselitvi uglednih domačih družin, kljub izgonu tedanjega g. dekana, kljub prepovedi domače besede nadvse velikodušno zadržali in niso zahtevali nobenega neposrednega zadoščenja. Do tega bi imeli pravico še spričo nacističnega onečaščenja mrtvih partizanov. Na naše začudenje je zdaj v noči pred volitvami Hei-
ŠKOCIJAN
■	Vsem volilkam in volilcem, ki so iz-
■	rekli zaupanje Gospodarski listi, se iz-
■	voljeni mandatarji te liste zahvaljujejo
■	in zagotavljajo, da bodo po najboljših
■	močeh zastopali njihove interese.
SELE PO OBČINSKIH VOLITVAH
Po preuredbi občin se je število občinskih odbornikov v naši občini zvišalo od 9 na 11. Pri volitvah preteklo nedeljo, je SPO obdržala svoje dosedanje število, 6 odbornikov, enako tudi OVP svojega enega. Naša volilna skupnost pa je pridobila dva nova, da bo v novem odboru zastopana s štirimi člani.
V primerjavi s prejšnjimi volitvami, je SPO dobila 35 glasov manj, Volilna skupnost pa je napredovala za 36 glasov, OVP je obdržala svoje število.
Pohvalno je treba omeniti, da je bila volilna borba za glasove pri vseh treh strankah stvarna in dostojna. Nihče ni trgal lepakov. Na oglasni tabli stare občinske hiše sta bila lepaka SPO in Volilne skupnosti eden poleg drugega; oba sta vabila volilce v svoj tabor, a se nista med seboj skregala in stepla.
Naj bo to kot vodilo za izvoljene občinske mandatarje, da bodo v lepi slogi in z razumevanjem skrbeli za blaginjo in napredek občine. Prvi župan v novi Avstriji leta 1921, J. Jagovc, je imel geslo: »Radi se imejmo, radi se imejmo!11 Naj to velja tudi še sedaj!
POGANITSCH: Da. Mladost sama ni nobena zasluga kot tudi ne starost. Skušal pa bom prinesti v občinsko sobo dinamičen duh. Kar pa zadene izkušnje na komunalnem področju, se bomo vsi kandidati, ki smo kandidirali na listi Volilne skupnosti Borovlje, periodično sestajali, se pogovarjali o problemih občine, ki je dokaj obsežna, pa tudi o drugih problemih. Ne bomo ostali samo pri tem, da si bomo izmenjavali izkušnje, ampak bomo tudi skušali, ko se nam skozi samostojno kandidaturo nudi tudi že neka vez, obnoviti tudi zanemarjeno slovensko kulturno življenje v Borovljah.
NT: Kako si predstavljaš v naslednji mandatni dobi stike in povezavo s centralami?
POGANITSCH: Tudi jaz si predstavljam, da bo nujno treba uresničiti idejo enotnosti
in povezanost vseh samostojnih slovenskih list, ampak bi se tudi nudila — doslej še neodkrita — možnost sodelovanja, koordinacije, izmenjave izkušenj. Na ta način slovenski odbornik ne bo ostal sam v občinski sobi, če se bo šlo za reševanje naših problemov na občinski ravni, ampak se bo lahko centralno našel najboljši modus za rešitev nekega problema. Vsekakor se bo na ta način tudi dokumentirala strnjenost o-zemlja, na katerem živimo.
matdienst s številnimi protislovenskimi letaki poplavil vse vasi in posredno pozival, naj volilci volijo OVP.
Potek volitev v naši občini je pokazal, da si večina volilcev želi mirnega sožitja med obema narodnima skupinama.
Volilni izid prikazuje sledečo sliko: Od 2581 veljavnih glasov je volilo »Socialno gospodarsko skupnost11 140 volilcev več kot leta 1970. Socialistična stranka je v primeri z zadnjimi volitvami napredovala za 19 glasov, komunisti za 22, OVP pa je nazadovala za 40 glasov. Tako je Št. Jakob z volilnim izidom dokazal, da mu je pri srcu predvsem socialna in gospodarska obnova občine ter dobro medsebojno razumevanje slovensko in nemško govorečega ljudstva.
Za tiskovni sklad so darovali:
Anton Urbanc, Venezuela	dol. 3.—
Janez Kovačič, USA	dol. 3.—
Ivan Kustec, Canada	dol. 2.—
Jakob Drug, Canada	dol. 2.—
Niko Kriegl, Zahomc	šil. 50.—
Alojzij Zvvitter, Bistrica na Zilji	šil. 50.—
Pavla Robič, žužalče	šil. 50.—
Anton Gallob, Zagorice	šil. 50.—
J. S., Loče/Baško jezero	šil. 50.—
Ana Egartner, Gorinčiče	šil. 50.—
Mikaj Antonič, Reka/Št. Jakob	šil. 50.—
Dr. Simon Hoja, Št. Jakob	šil. 50.—
Marija Simonič, Diča vas	šil. 40.—
Judita Kravvanja, Bekštanj	šil. 40.—
Janko Miklavčič, Gorinčiče	šil. 40.—
Marta Kunčič,	
Št. Peter pri Št. Jakobu	šil. 30.—
Neimenovani, Št. Jakob	šil. 30.—
Pavla Ramusch, Pogorje	šil. 30.—
Ignac Wiege!e, Zahomc	šil. 20.—
Neža Pipp, Bistrica na Zilji	šil. 20.—
Ivana Wurzer, Drevlje	šil. 20.—
Andrej Horvath, Št. Lenart	
pri Sedmih studencih	šil. 20.—
Franc Miki, Št. Lenart	
pri Sedmih studencih	šil. 20.—
Franc Wutti, Ločilo	šil. 20.—
Valentin Tarman, Podgorje	šil. 20.—
Simon Triesnig, Loče	šil. 20.—
Peter Sticker, Pečnica	šil. 20.—
Neža Jurič, Malence	šil. 20.—
Martin Ressmann, Ledince	šil. 20.—
Franc Isop, Gorinčiče	šil. 20.—
Matevž Ressmann, Reka	šil. 20.—
Tomaž Dobernik, Reka	šil. 20.—
Janez Ressmann, Ledince	šil. 20.—
Dir. Anton Miiller, Ledince	šil. 20.—
Janez Groblacher, Reka	šil. 20.—
Neimenovani, Sreje/Št. Jakob	šil. 20.—
Jožef Krištof, Velika vas	šil. 20.—
Anton Gabriel, Leše/Št. Jakob	šil. 20.—
Franc Obilčnik, Leše/Št.Jakob	šil. 20.—
Neimenovani, Bistrica v Rožu	šil. 20.—
Janez Miki, Pečnica	šil. 15.—
Janez Miki, Ločilo	šil. 10.—
Simon Ressmann, Pečnica	šil. 10.—
Gustav Novak, Malence	šil. 10.—
Anton Koren, Št. Jakob	šil. 10.—
Janez Inzko, Podgorje	šil. 5,—
VSEM ISKRENA HVALA!
Še nekaj naj omenimo glede volitev: Na slovenski kandidatni listi je bila poudarjena vzajemnost vseh poklicev in gospodarskih stanov. Ta enodušnost nam vzbuja upanje na uspešno nadaljnje občinsko udejstvovanje. Hkrati naj izrazimo naše posebno veselje, da je tudi visokošolska mladina v polni meri vršila državljansko dolžnost v svoji občini.
Sedaj pa bi želeli ob razveseljivem političnem poletu še več kulturnega in prosvetnega razmaha. Nekdo je namignil, da bi bilo za novo uprizoritev »Miklove Zale11 v sedanjem mladem rodu dovolj navdušenja.
XII. Mednarodni spomladanski kmetijski sejem v Kranju
Spomladanski sejem je iz leta v leto vse bolj preraščal prvotno obliko splošnega široko potrošnega sejma in se postopoma razvijal v sejem, ki je namenjen zlasti razstavljavcem s kmetijsko mehanizacijo in obiskovalcem s podeželja, katerih glavni dohodki izvirajo iz kmetijstva. Med razstavljavci se pojavlja vsako leto več trgovskih in proizvodnih podjetij s kmetijsko mehanizacijo ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz ostalih republik. Take odložitve so povsem razumljive, ker je znana napredna miselnost slovenskega kmeta, ki si želi svoje delo olajšati in ga tudi poceniti z nakupom odgovarjajočih kmetijskih in tudi drugih strojev. Isto velja tudi za podjetja iz inozemstva, zlasti avstrijska in italijanska, ki razstavljajo na tem sejmu svoje izdelke samostojno ali preko posredniških podjetij. Vsako tuje podjetje, ki na tem sejmu sodeluje prvič, se odloči tudi za prihodnji sejem, ker je prepričano v dober poslovni uspeh.
Seveda pa z vse večjo kmetijsko specializacijo sejma ni okrnjen njegov prvotni pomen — razstavljanje in prodaja blaga široke potrošnje. Se vedno je na sejmu veliko razstavljen-cev s široko izbiro pohištva in gospodinjske opreme, tekstila in konfekcije, raznih galanterijskih predmetov, najrazličnejših strojev in motornih vozil.
Skupno bo na sejmu sodelovalo okoli 80—90 direktnih razstavljavcev. Ta številka pa se lahko poveča še za približno 60 podjetij, ki jih zastopajo posamezne trgovske hiše. Pretežno gre tu za tuje firme.
V celoti bo z razstavnim blagom zasedena sejemska hala, ki meri 5140 m2 bruto in zunanji prostor preko 5000 m2. Poleg tega pa še montažna hala D, v hali C pa bo vsak dan ob 17. uri mednarodna modna revija, na kateri sodeluje preko 30 podjetij s svojimi modeli. Kakor vedno, bo v okviru sejma deloval zabavni park.
Sejem bo odprt vsak dan od 9, do 19. ure.
Program sejemskih prireditev za leto 1973, ki so namenjene široki potrošnji, je ostal enak kakor v preteklih letih, in sicer GORENJSKI SEJEM KRANJ prireja:
■ XII. Mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 31. 3. do 8. 4.;	9
ffl XXIII. Mednarodni Gorenjski sejem od 10. do 20. avgusta; fl VI. Mednarodni sejem obrti in opreme od 12. do 21. oktobra,
B XIV. Novoletni sejem od 18. do 26. decembra.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita na
pevski koncert
v petek, 6. aprila 1973, ob 20. uri v srednji dvorani DOMA GLASBE V CELOVCU
Gostuje moški zbor prvega slovenskega pevskega društva »Lira11 iz KAMNIKA, ob priliki 90-letnice ustanovitve pod vodstvom prof. Sama Vremšaka.
Zbor je nositelj Gallusove plakete in je žel številne uspehe pri raznih mednarodnih tekmovanjih.
Ljubitelji umetne in narodne pesmi prisrčno vabljeni!
IZPOD GOLICE:
politični nastop!
Slovenski volilci potrdili neodvisni
J p ort - sp 6 rt - šport - Lport -
NOGOMET
Avstrijsko prvenstvo
V	2. kolu spomladanskega avstrijskega nogometnega prvenstva je prišlo do menjave na vrhu lestvice. Innsbruški VVacker se je z zmago 1:0 nad linškim VOEST povzpel na prvo mesto prvenstvene lestvice v nacionalni ligi, ter zamenjal Rapida, ki je igral z dunajsko Avstrijo le remi 2:2. VVacker in Rapid imata enako število točk, po 23, a Ra-pid ima slabšo razliko v golih. Na vrhu nogometne lestvice je precejšnja gneča, saj znaša razlika med 1. in 8. mestom le štiri točke. To pa priča, da bo še velik boj za prvo in naslednja mesta.
Z izjemo tirolskega moštva VVackra, so vsi favoriti v 3. kolu spomladanskega prvenstva izgubili točke. Admira/VVacker je v Gradcu proti Sturmu igrala le 0:0, in tako izgubila točko, z istim rezultatom sta se razšla Sportklub in Vienna. LASK pa je moral v Celovcu oddati obe točki; celovška Avstrija ga je premagala z 1:0 (gol je zabil Lothar Emmerich iz enajstmetrovke). Do-navvitz je igral na svojem igrišču z gradiščanskim Eisenstadtom 1:1, GAK je izgubil tekmo z VViener Neustadtom 1:2. Nič boljše se ni godilo salzburški Avstriji, katero je gladko odpravil zadnji na repu lestvice, Bre-genz z 0:2, kar priča, da bo boj na začelju še hudo vroč.
Na lestvici strelcev avstrijske nacionalne lige vodi še nadalje igralec celovške Avstrije Lothar Emmerich s 14 goli, sledi mu igralec Rapida G a I I o š z 12, tretji je Brauer od innsbruškega VVackra z 11 goli.
POVRATNE TEKME ZA EVROPSKE POKALE
\
V	sredo, 21. marca, je bilo ha evropskih nogometnih igriščih prav živahno. Na sceni so bile povratne tekme četrtfinala klubskih nogometnih pokalov. V središču pozornosti so bili seveda obračuni med prvaki.
POKAL DRŽAVNIH PRVAKOV
Medtem ko je bilo med evropskmi nogo-metniki prvaki en finalist že znan pred sredo, saj Bayern v Munchnu ne bi mogel nadoknaditi razliko štirih golov proti Ajaxu iz Amsterdama (prva igra se je končala namreč 0:4). In res se je tekma v Munchnu končala, sicer v korist Bayerna 1:2 (1:2), a je vseeno izpadel, ker je znašal skupni rezultat 5:2 za Ajax. Pa tudi druge tekme evropskih državnih prvakov so bile zanimive: tako je Real iz Madrida, ki je prvo tekmo igral s kijevskim Dinamom iz Kijeva 0:0, povratno tekmo v Madridu odločil v svojo korist kar s 3:0; Derby County je premagal češko
moštvo Šparto iz Trnave 2:0 (prvo tekmo so Čehi dobili z 1:0). Juventus iz Turina je igral v Budimpešti 2:2 (prva tekma se je končala v Turinu 0:0); ker je Juventus zabil na tujem več golov, se je uvrstil v polfinale.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Rapid iz Bukarešte je izgubil proti Leeds Unitedu 1:3 (prva tekma se je končala 0:5 za Leeds). Praška Šparta je premagala nemško moštvo Schalke 04 s 3:0 (prvo tekmo je dobil Schalke 1:2).
Jugoslovanski pokalni prvak Hajduk iz Splita pa je napravil čudež, saj je doma premagal škotsko moštvo Hibemiano s 3:0 in tako nadoknadil poraz v Edinburghu z 2:4, ter se kvalificiral v polfinale pokala evropskih pokalnih prvakov. Hajduk, ki v jugoslovanskem prvenstvu igra slabo (na lestvici je šele 14. s 16 točkami), je domačim navijačem pripravil izredno veselje. Igral je borbeno in učinkovito. Gledalci, ki so popolnoma napolnili splitski štadion (25.000 gledalcev), so bodrili svoje ljubljence s tisočimi zastavami in drugimi pripomočki ter izdatno pripomogli k največjemu uspehu kluba v vsej 62-letni zgodovini.
V polfinale se je uvrstil tudi italijanski klub Milano, ki je sicer povratno tekmo v Milanu igral s sovjetskim Špartakom iz Moskve le 1:1, a je prvo igro odločil v Sovjetski zvezi v svojo korist z 1:0.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B v Gradcu je v polnem teku.
Prvi dan tekmovanja (četrtek) so bili doseženi tile rezultati: Avstrija — Romunija 4:2 (1:0, 3:2, 0:0).
Jugoslavija — Vzhodna Nemčija 6:4 (3:1,
1:1, 2:2).
Švica — Italija 4:3 (0:0, 2:1, 2:2).
Združene države Amerike — Japonska 6:4 (2:2, 3:2, 1:0).
Drugi dan Hokeja (v soboto) so Avstrijci slavili svojo prvo zmago nad Italijani s 6:5 (0:3, 5:1,1:1). Čeprav so Italijani v prvi tretjini vodili že s 3:0, se avstrijski hokejisti niso dali užugati.
Združene države Amerike — Jugoslavija 6:6 (1:4, 4:1, 1:1). Jugoslovani so vodili že s 4:0, imeli pa so smolo, da se je odlični vratar Gale ranil na čelu.
Romunija — Japonska 3:0 (0:0, 1:0, 2:0).
Vzhodna Nemčija — Švica 8:5 (4:3, 1:0, 3:2).
Nedeljski rezultati: Največje presenečenje so pripravili Jugoslovani, ki so dosegli doslej najvišji rezultat; porazili so Švico visoko s 6:0 (3:0, 0:0, 3:0).
POKAL UEFA
Tu nas v prvi vrsti zanima tekma med jugoslovanskim moštvom Beogradom, ki v prvenstvu igra res izvrstno (3. mesto na lestvici in pride celo vpoštev za vrh) in pa nizozemskim klubom Tvvente Enschede. Beograjčani, ki so dobili prvo tekmo v Beogradu z minimalno razliko 3:2, so na Nizozemskem v povratni tekmi dobili dva gola v svojo mrežo, kar je zadostovalo, da so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja za dragoceno lavoriko. Beograjčani so tokrat res razočarali. Spet lahko rečemo, da je žoga okrogla.
Izpadel je tudi Dinamo iz Drezdena: porazilo ga je angleško moštvo Liverpool z 0:1 (prvo tekmo so Angleži dobili z 2:0).
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO ZVEZNE LIGE
Nedeljski nasprotnik Olimpije, v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu, je bila tu-zlanska Sloboda, odlično moštvo, ki je že od nekdaj delalo preglavice Olimpiji. Sloboda ima izredno hitre napadalce, v obrambi pa igra ostro. To se je pokazalo tudi v nedeljski tekmi v Ljubljani, ko so Tuzlanci na štadionu za Bežigradom Olimpiji prvi zabili gol. Vendar se je prvi polčal glasilo 2:1 za ljubljanske nogometaše. V drugem delu igre pa se je pokazalo, kako nevaren nasprotnik je Sloboda, saj se ji je posrečilo celo izenačiti in so Ljubljančani še lahko veseli, da niso izgubili. Na vsak način pa je ena toč-
, Avstrija — Japonska 2:4 (1:2, 0:1, 1:1). Avstrijci, ki niso bili slabi, so morali položiti orožje le zaradi izvrstnega japonskega vratarja.
Romunija — Italija 5:2 (2:1, 2:0, 1:1).
Združene države Amerike — Vzhodna Nemčija 6:4.
Rezultati v ponedeljek:
Avstrija — Jugoslavija 1:6 (0:2, 1:3, 0:1)
Pretežak nasprotnik je bila za avstrijske hokejiste Jugoslavija še zato, ker so izpadli zaradi poškodb trije najboljši avstrijski hokejisti: Zini, Zahradniček in Znenahlik. Najboljši igralec pri Avstrijcih je bil spet Puschnig. Rezultat priča, da so bili jugoslovanski hokejisti za razred boljši in to v igralskem kot v tehničnem oziru. Jugoslavija je na tej tekmi pokazala, da se bo potegovala za prva tri mesta.
ZDA — Italija 11:0 (6:0, 3:0, 2:0)
SMUČARSKI SKOKI V PLANICI
Na veliki smučarski skakalnici v Planici je bilo v nedeljo zbirališče najboljših smučarskih skakalcev sveta; zbranih je bilo 60 skakalcev iz 10 držav. V boju za tradicio-
ka na domačem igrišču premalo. Presneto bodo morali Olimpijini igralci paziti, da se jim ne bo na koncu prvenstva ponovila igra Mariborčanov, ki so na domačem igrišču, ko so bili še v prvi ligi, igrali več kot deset tekem remi; to pa gotovo vodi do poloma in do izpada iz lige.
Sedaj je Olimpija sicer še na 13. mestu z 18 točkami, a je gneča na repu velika, saj je razlika med zadnjim in sredino minimalna. Vodstvo na prvenstveni lestvici je ponovno prevzela Crvena zvezda z 31 točkami, ki je premagala subotiškega Spartaka z 1:0, na drugem mestu je mostarski Velež z 29 točkam, ki je to nedeljo izgubil z Železničarjem 0:2. Na tretjem mestu je moštvo Beograda, ki je porazilo zagrebškega Dinama s 4:2; vse štiri gole za Beograd je zabil najboljši strelec v jugoslovanskem nogometu Santrač.
SMUČANJE
Bitka za dragoceni svetovni smučarski pokal je končana; zmagovalec se imenuje Gustav Thoni. Kot lani v Pra Loupu, je 22-letni južni Tirolec v soboto v ameriškem zimskem letovišču Heavenly Vallevu v Kaliforniji, ponovno osvojil svetovni pokal, pri čemer mu je v zadnji disciplini — veleslalomu — zadostovalo 4. mesto, da je v skupni oceni 166 točk zasedel prvo mesto. Njegov največji konkurent, Avstrijec David Z w i 111 n g je bil v veleslalomu le osmi ter je tako za Thonijem zaostal za 15 točk.
Zmagovalec steklene kristalne krogle Gustav Thoni je doma v mali gorski vasi Tra-foiu ob vznožju gore Stiifserjocha, je po tekmovanju izjavil, da še ne ve, kako bo ukrepal prihodnje leto: „Tekmoval bom še nadalje, toda zame bo zmerom težje,“ je dejal zmagovalec Thoni. S trikratno zmago za svetovni smučarski pokal je Gustav Thoni prekosil Francoza Jean Clauda Kil!yja in Avstrijca Karla Schranza, ki sta zaželjeno odličje prejela le dvakrat.
Za avstrijsko smučarsko moštvo, tako moško kot žensko, je bilo to svetovno prvenstvo velikanski uspeh. Pri končanem slavju posameznikov sta bila v ospredju Italijan Gustav Thoni in Avstrijka Annemarie P r 6 11 o v a. To je bila doslej najuspešnejša sezona za avstrijske smučarje in smučarke.
nalni VI. Poldov pokal je zmagal Švicar VValter Steiner s skokoma: 115 in 123 metrov, 2. Vozipivo (Vzhodna Nemčija, skoka: 108, 113 m), 3. Čeh Jožef Matouš (skoka: 108 in 115 m).
Najboljši Avstrijec W a I I n e r, s skokoma 98 in 105 m, se je uvrstil na 13. mesto. Od Jugoslovanov je bil Slovenec Marjan Mesec 5. Moštveno so se uvrstili: 1. Vzhodna Nemčija, 2. Švica, 3. Jugoslavija;
Avstrija je zasedla šesto mesto.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Fran Šaleški Finžgar:
Strici
/	KMEČKA ZGODBA
Podlog ni bil vajen sramote. V drugačnih okoliščinah bi se bil vsak s Podloga kot snubec ognil Božnarjeve kajže. Daši ni imela prav najmanjšega dokaza, da bi mogla dvomiti Gašperjevi ljubezni, o naklonjenosti očetovi celo ne, jo je skrbelo in skrbelo, da so jo včasih skrivaj oblile solze. Še pred možem je skrivala, kako hitro se bliža njen čas. In ta čas bo prišel ob hudem delu. Takrat utegnejo kar naenkrat vsi pogrešati zdravo moč sinov in — kaj bo tedaj?
Ob taki misli jo je zdramil nekoč Vorena, puščavnik, ki se ji je prišel za gostijo na svatovščini s tem zahvalit, da ji je prinesel dve žlici. Iz brinjeve korenine ju je zrezljal. Rumeni in gladki sta bili kot iz voska. Na recljih je užgal dan in letnico poroke.
„Na, Lucija, zate in za Gašperja!" ji je ponudil dar pred peč, kjer je kuhala kosilo.
Lucija se je resnično razveselila.
„Kako lepo! Te pa ne pojdeta na mizo. K bali ju spravim za spomin."
„Kakor veš. Vinar uboge vdove sta, ne zavrzi ju.“
Vorena se je že obrnil, da bi odšel. Toda Lucija ga je ustavila, mu primeknila stol in ga povabila: „Pobodite malo pri meni." Že je odprla omaro ter mu odrezala kruha in pridejala kos slanine: „Pomalicajte; k nam je navkreber."
Vorena jo je zahvaljeval in blagoslavljal. Lucija ga je gledala in nenadoma ji je prišla misel, ki se je je silno razveselila.
„Vorena, vi vse obhodite, ali ste kaj bili v Lepi njivi?"
„Če sem kaj videl vaša fanta, meniš, jeli?"
„Zares, ali ste ju kaj videli?"
„Videl. Nista pravdanska. ,Kdor svojemu očetu ali svoji materi hudo stori, mu bo svetilnica v največji temi ugasnila’. To so božje besede, Lucija."
„Ne privoščim jima hudega, sam Bog ve, da ne. Toda meni je tako hudo, da bom kar minila od tuhtanja."
„Lucija! Po božji ljubezni je ravnal Šimen, po vseh človeških pravicah si ti na Podlogu. Miruj in ne tuhtaj. Ona dva pa kliče Podlog in nikoli ne bo utihnil."
„Kako msilite?" je hitro poprijela Lucija.
„Vem, ker vidim. Ni še teden dni, ko sem bil v Lepi njivi. Mar nisem zagledal izza vogla oba s Podloga. Pri Jeranovih voličih sta stala — drva je pripeljal v Lepo njivo — in jih božala, tepljala in čohala. Pa drobljance kruha sta jim dajala. Ali umeš, Lucija, kaj se to pravi?"
Lucija ga je zaverovana gledala.
„To se pravi: Je druga reč živa živinca, ki te za grižljaj tako milo pogleda in zahvali, kakor pa črna ruda, ki riješ za njo pod zemljo. Podlog ju kliče, verjemi."
Lucija je bila vsa srečna in vendar je vmes vsekalo spet staro trpljenje: „Kliče ju in ne slušata — zaradi mene." To je izgovorila sama zase, a vendar tako, da je Vorena razumel.
„Ne tako, Lucija. Ne zaradi tebe, zavoljo prevzetnosti. In je zapisano: ,Če brat bratu pomaga, sta kakor trdno mesto,’ — in še je rečeno od Boga: ,Človeško srce se povzdiguje, potlej pa pade; kdor se ponižuje, pa k časti pride’. Z Bogom, Lucija!"
Vorena je šel. Lucija pa je obslonela pred ognjiščem. Vorenove besede, kdor se ponižuje, k časti pride, so ji brnele v ušesih. Naenkrat se je zasukala in skočila za Voreno, ki je počasi drsal po dvorišču.
„Vorena, povejte, kje stanujeta naša dva?"
„Pri Mrzlikarju. Za stražo imata revno podstrešnico. O, Bog je dober."
„Hvala vam in nič ne pravite, kaj sva se menila."
„Modri tehta besede, bedak klepeta."
Lucija je vsa žareča stopila spet v kuhinjo. Pri obedu ie bila nenavadno dobre volje.
Ko sta bila zvečer z Gašperjem v sobici, se ga je nenadoma oklenila okrog vratu.
„Gašper, ali me imaš rad?"
„Lucija!" jo je pritisnil k sebi Gašper. „Kaj le misliš?"
„Če me imaš res rad, ne odbij mi prošnje."
„Kar reci; 'Lucija, če rečeš, prst si grem odsekat na tnalo."
„Po brata pojdem," je hitro izrekla, da je Gašper ostrmel.
„Ti? Po tadva, ki sta nam naredila tako sramoto?"
„Na Podlog si želita. Zvedela sem. Ponižala se bom in pojdem."
..Obljubil sem, Lucija; ne odrečem ti. Toda, oče, oče! Preveč ga boš užalila!"
„Nič ne bo zvedel. Glej, sem že vse preudarila: V nedeljo pojdem k fari. Obiskati moram botro, ki me že tolikanj vabi; tudi pri šivilji imam opravka, saj veš, da se bliža čas. Odtam pa hitro stopim v Lepo njivo. Ali ne?"
ANICA B:
»Lovska sreča"
V našem mestecu je bila poleg vseh ustanov tudi sodnija, kjer je služboval sodnik.
Gospod sodnik je bil sicer majhen, imel Pa je velik ugled zaradi svoje natančnosti in resnicoljubnosti. Natančen je bil tudi v svojem osebnem življenju. Imel je lepo o-premljeno stanovanje in, ker je bil še samski, čeprav v zreli moški dobi, je imel kar dve služkinji. Prvič, da se je s tem rešil hudobnih jezikov, drugič pa, ker jih je lahko plačal.
Pravzaprav je bilo še drugače: imel je kuharico in služkinjo. Skrbeli sta za vzoren red in dobro hrano, pa vendar ne tako dobro, da bi pedantnemu gospodu sodniku ne bilo treba včasih pa včasih obrisati kakšen prašek in sneti pajčevinico ali svetovati, da se recept za to ali ono jed spremeni. Sploh je bil zelo poučen v gospodinjskih stvareh.
VERA M. VOLK:
Nočna idila
Noč je tiha in čarobna, veter v drevju šepeta, zvezdice so se prižgale, mesec z neba se smehlja.
Cestni trak, sneženo beli, se vijuga pred očmi, temni gozd v srebrnem soju kot začaran nemo spi.
Na zelenem vaškem griču mala cerkvica sloni, v njenem stolpu se večerni zvon prav milo oglasi.
Sama grem po mehki trati, nič miru tu ne kali; le ob strani ceste potok žuboreče mi sledi.
Joj, kako je bilo kuharici in služkinji hudo, kadar sta bili pokarani, kajti obe sta se trudili po svojih najboljših močeh ustreči gospodu sodniku! Kaj se ve,... hm ... sodnik je bil samski, rrujgoče bi se pa lepega dne le premislil
Zelo rad je vabil k sebi prijatelje na tarok ter jim točil pristno vino iz odmašenih tri-oetrtlitrskih steklenic. Bil pa je tudi lovec in imel eno edino željo, da bi dobil divjega Petelina. Dal bi ga nagačiti z razprostrtim repom kot pahljača, posadil na vejo, obraslo z mahom, in obesil v dnevni sobi ravno nad mizo, kjer so igrali tarok. Prijatelji bi Petelina vselej znova in znova občudovali in seveda tudi lovca.
Na lov je hodil v vas, ki je bila uro daleč
od mesta. Oglasil se je vedno pri kmetu Krpaču, ki je bil sam tudi lovec in je imel številno družino. Kadar je sodnik prišel, ni nikoli pozabil obdarovati otrok, posebno najstarejši Jožek mu je bil pri srcu, ker je bil silno bister in čvrst fant; skočil je že skoraj prej po vsako stvar, kot je sodnik utegnil povedati, kaj potrebuje. Sploh se Jožek ni ganil od gospoda sodnika, dokler je bil na lovu.
Da pa se sodniku v dolgih letih še vedno ni nasmehnila lovska sreča, je bil vzrok v tem, ker je bil zelo kratkoviden. Naj sta se Krpač in Jožek še tako trudila, da bi mu pripodila kaj pred strel, je bilo zastonj, sodnik je s svojo najboljšo puško z daljnogledom ustrelil mimo.
Krpaču, ki je dobro poznal sodnikovo skrito željo, je postajalo nerodno, počutil se je odgovornega, krivega za sodnikov brezuspešen lov. Začel je premšljevati, tuhtati, tri si je možgane. Nekoč pa, ko je sam sedel v lovski zasedi, se mu je posvetilo. Pozabil je, da se ne sme ganiti in je skočil pokonci:
„Jo že imam, da, tako bom storil!"
Nemudoma se je odpravil domov, razložil načrt Jožku in ženi, predvsem Jožku, ker je sklenil, da bo Jožek sodeloval, obema pa strogo naročil, da ostalim v družini ne smeta ničesar črhniti o načrtu.
Tako se je pojavil Krpač pri sodniku z novico, da že dalj časa v borovju nad svojo kmetijo zalezuje divjega peletina. Menil je, da, če bi gospod sodnik imel čas, naj bi prišel še tisti dan. Prespal bi pri njem in zjutraj zarana bi se odpravila. Morda, no ja, skoraj zagotovo bi petelina dobil.
Sodnik je imel čas, saj s tem je Krpač zatrdno računal, in pod noč je prišel. Potem, ko je vsak otrok nekaj dobil in se je poraz-govoril z njimi o njihovih otroških problemih, posebej še z Jožkom, je odšel spat. Jutri bo treba zgodaj vstati, je odločil, naporno bo. Priznati je treba, da tisto noč nobeden ni imel prav trdnega spanja.
Bila je še tema, ko je Krpač potrkal na vrata sodnikove izbice. Začela sta se potiho odpravljati, kakor da bi že v hiši s preglasno besedo ali kretnjo mogla odpoditi petelina. Ko sta bila že pri vežnih vratih, se je sodnik spomnil:
„Kje pa je Jožek? Žalostno bo, če ne gre z nama, vselej je šel."
Krpač, ki se ni nadejal, da se bo sodnik spomnil Jožka, je skoraj zajecljal: „Jaaa ... saj res... Jožek. Eee.... mati, kje pa je Jožek?"
„Po trebuhu ga črviči in nekaj slabo mu je, ne more z vama," se je oglasila mati iz hiše.
In sta šla. Počasi, pritajeno, previdno in neslišno sta prodirala proti kraju, kjer je imel Krpač ugledanega divjega petelina.
Bolj z usti kakor z glasom je Krpač ukazal, kje naj se Ustavita. In sta čakala negibna, potrpežljiva, vsa v pričakovanju nečesa nedosegljivega, kar se je imelo danes spolniti.
Obrisi dreves in hribov okrog njiju so se počasi začeli luščiti iz teme. Krpaču se je zazdelo, da je nastopila primerna svetloba in je sodniku, ki je čakal s prstom na sprožilcu, mignil in pokazal smer:
„Zdaj!“
Sodnik si je tudi mislil, zdaj ali nikoli, in je ustrelil. Z velikega borovca je na tla nekaj zamolklo priletelo.
„Gospod sodnik, ustrelili ste ga!“ je zavpil Krpač. Sodnik je medtem že bil pokonci in hitro ubiral proti kraju, kjer je slišal padec, Krpač pa za njim. Prišla sta pod borovec in na tleh je ležal — poln nahrbtnik. Krpaču, ki je stal za sodnikom, je kri v žilah zle-denela. Ni se ne premaknil, še manj spregovoril. Res je, da je bil sodnik kratkoviden, toliko pa spet ne, da ne bi ločil divjega petelina od nahrbtnika. Gospod sodnik se je počasi sklonil, otipal nahrbtnik, ga odvezal in potegnil iz njega velikega, lepega petelina. Ogledoval ga je in ogledoval, počasi so se začele črte na njegovem obrazu spreminjati, kakor da se mu nekaj jasni. Začel se je rahlo nasmihati, nato smehljati, tako da se je njegov smeh sprevrgel v pravi krohot. Tolkel se je po kolenih, skočil h Krpaču, ga večkrat lopnil po rami:
„Ho, Krpač, tale pogruntacija se ti ni čisto obnesla, zaslužil si pa nagrado."
Ob očitnem veselju sodnika se je odtajal
Bilo je pred približno šestimi desetletji. Marija je bila še majhna, polna moči, edino veselje ji je bil nekaj mesecev stari sin Gusti. Da je lahko preživljala malega Gu-stija in sebe, je morala trdo delati. Majhen vrt okrog hiše in nekaj kokoši ji nista dala dovolj živeža za oba. Morala je prislužiti denar na kakršenkoli način. Poleti je hodila v dnino k velikim kmetom in vozila zelenjavo, ki jo je pridelala na trg, v 30 km oddaljeno mesto, pozimi pa je izdelovala zobotrebce.
Leta so tekla, Gusti je rasel, mati pa je še naprej garala. Začela je misliti na sinovo poroko. Ko je bilo Gustiju 25 let, se je poročil z revno Justino. Kmalu po poroki sta se mladoporočenca preselila nekam v Prekmurje, kjer jima je stric dal hišo in nekaj zemlje v najem, sam pa je šel z družino v Ameriko.
Čas je hitel, Gusti in Justina sta pridno delala in odkupila hišo ter zemljo. Še bolj pa je delala Marija, ki je privarčevani denar poslala sinu, sama pa je skorajda stradala. Dobila je vnuke, katere je imela neizmerno rada.
*
Bližala se je osemdesetemu letu, zaradi
tudi Krpač. Skesano je priznal, da se je bal, da bo gospodu sodniku tudi to pot spodletelo, zato je petelina ustrelil prejšnji dan ter je Jožka s petelinom, prej kot sta odšla, spravil na borovec in mu ukazal:
„Kadar bo gospod sodnik ustrelil, spusti petelina dol." Sodniku pa je pokazal, da naj meri v drevo zraven borovca, ker se je bal, da ne bi sodnik zadel Jožka. Seveda, kako je kljub Krpačevemu naročilu padel petelin z drevesa v nahrbtniku, Krpač ni vedel, zato sta s prijaznim prigovarjanjem spravila z drevesa še Jožka, da ga je gospod sodnik ..zaslišal".
Takrat, ko je nahrbtnik padel z drevesa, je tudi Jožek otrpnil, zato so se mu, ko je bil že na tleh, solze od prestanega strahu usule kot ploha, da je komaj povedal:
„Ko me je oče spravil gor, je bila tema in sem zadremal ter se zbudil tisti hip, ko je gospod sodnik ustrelil. Tako sem se ustrašil, da mi je nahrbtnik zletel iz rok prej, kot sem utegnil potegniti petelina iz njega."
„Nič zato, nič zato, Jožek," ga je tolažil sodnik. Sprevidel je namreč, da so vsi skupaj želeli samo to, da bi se tudi njemu enkrat nasmehnila lovska sreča. Zato je Krpača res lepo nagradil. Jožka pa, kadarkoli je še prišel h Krpačevim, ni nikoli pozabil podražiti: „Kako je Jožek, te po trebuščku še kaj črviči?"
Petelina je obesil doma v dnevni sobi in, kadar ga je pogledal, mu je bilo toplo pri srcu.
izčrpanosti pa je zmeraj teže opravljala razna dela in končno je obnemogla. Zanjo so začeli skrbeti sosedje, saj je bila v vasi zelo priljubljena. Cela vas ji je pomagala, samo od sina ni bilo nobenega glasu. Končno je vmes posegel zavod za socialno zavarovanje, poiskal Gustija in mu svetoval, naj vzame mater k sebi.
»Kakšno mater! Saj svoje matere sploh poznal nisem, imel sem mačeho.«
Pisma so romala na zavod za socialno zavarovanje nekje v Prekmurju, na zavod nekam na Dolenjsko in nazaj. Končno so vendarle ugotovili, da je dobra Marija, kakor so jo imenovali vaščani, prava Gusti-jeva mati. Zopet so ga poklicali na zavod za socialno zavarovanje. Prve besede, ki jih je izrekel na zavodu, so bile: »Pustite me na miru. Jaz hočem imeti mir in nočem o njej ničesar slišati.«
Stara ženica »dobra Marija« je morala v dom onemoglih. Sin Gusti pa kmetuje naprej, kakor da se ne bi nič zgodilo. Ne pomisli, da se tudi sam stara iz dneva v dan, da bo tudi on na stara leta potreboval polnoč. Lastni otroci mu bodo obrnili hrbet, zanj pa bodo morali skrbeti tuji ljudje.
B. T.
Mater je zatajil
»Preveč je ponižanja zate."
»Obljubil si, da me uslišiš."
In še tesneje ga je objela.
»Zaradi obljube, Lucija, naj bo; in še enkrat: samo zaradi obljube."
Lucija ga je poljubila na ustnice, ki so izrekle to odrešilno besedo. Vsa je bila preverjena, da se ji pot posreči, 'n smehljaje se je zaspala kot dober otrok, ki čaka Miklavževega jutra.
V nedeljo med obedom je oče Šimen zoper svojo navado večkrat pogledal na uro. Tudi Gašperjeve oči je Parkrat poiskal. A Gašper se mu je umikal, dokler ni oče nemiren vprašal:
»Kje vendar tiči Lucija?"
-»K botri je šla po opravilu in k šivilji. Pa se zamudi. Ženske niso nikoli zgovorjene, saj veste."
Oče je spet pogledal na uro in nagubančil čelo.
»Pa je le predolgo ni. Ali si pozabil, kaj sem ti naročil zaradi Lucije? Kaj vse zavidni ljudje klepečejo! Jo že tako dovolj boli." '
Oče se je naslonil ob okno in gledal po poti, ali ne Prihaja Lucija. Pet minut mu je bila že muka čakanja. In sPet je začel:
»Gašper, ti veš dobro, da je šla še kam drugam. Ne Porivaj. Jaz tega ne trpim."
Sin je gledal v mizo in pisal z nohtom krive črte po javoru.
Oče je še gledal in očakoval, pa je bil čedalje bolj nestrpen. Predirljivo se je zazrl v sina in nato ukazal, kakor je znal samo on:
»Gašper, razodeni! Pri tej priči!"
»Ne upam se,“ je šepetal Gašper predse.
Stari je potrkal ob mizo.
»Kakšna beseda je to? Ne upam se, ne upam... Ali si smrkavec, komaj za šolo goden, ali si mož?"
Gašper je bilo ob tem ukazu res naenkrat majhen — kot deček — pred očetom. Plaho je izdal:
„Po brata je šla."
Tedaj je Šimen planil, kot bi treščil vanj:
»Lucija — po ta dva?"
Pograbil je suknjič, segel po klobuku in odvihral iz hiše ter se kar skokoma spustil v dolino.
»Joža, koleselj in konja!" je prigrmel v hišo k Vodirju, mlinarju.
Kot bi trenil, so zapregli. šimen je odklonil hlapca, prijel sam za vajeti, dvignil bič in še rekel: »Če pade konj, pade meni!" Nato je počil z bičem. Koleselj je zaropotal in kar odletaval na cesti, tako je vozil.
Medtem se je Lucija že bližala Lepi njivi. Ni slutila, da bo zanjo ta pot tako strašna. Včasih je celo postajala in razmišljevala, ali naj bi se vrnila ali naj bi šla naprej. Res je vselej zmagalo to skromno srce, toda muka ji je bila nova misel in z njo nov strah: Če me zapodita? Pokleknila bom pred njiju in ju prosila s povzdignjenimi rokami, kakor Boga prosimo. Saj sta vendar človeka! — In se je spet opogumila ter šla naprej. Vso pot je molila. Prosila je svojo patrono, priprošnjico za oči, naj jima odpre oči srca, da spregledata, koliko trpi. In molila je k angelu varuhu, naj ji prišepetava prave besede, ko bo prosila. In vendar je bila noga čezdalje težja, korak vse bolj kratek in počasen. Ko je zagledala Mrzlikarjevo hišo in tesno okence, ki je gledalo iz strehe, ji je srce začelo tako tolči, da je pritiskala roko na srčno stran. Le še nekaj korakov je bila od hiše. In čudno, tedaj jo je nenadoma zapustil ves strah, nasmehnila se je sama sebi, potegnila si z rutico po čelu in se mirno zbrala.
Takrat je zaropotal na cesti koleselj. Lucija se je stisnila k plotu, da bi ji blato ne oškropilo krila. Tako je bila zatopljena vase, da se še ozrla ni po vozniku, šele, ko je koleselj obstal nenadoma tik nje, je dvignila oči. Vsa trda je postala, ko je zagledala Podlogarja. Ta je pa že skočil z voza, stopil k njej in jo prijel za roko:
»Za božjo voljo, Lucija, kaj si mi storila?"
»Še nič," je dehnila snaha.
»Hvala Bogu! Kar z menoj! In nazaj pojdeva."
Lucija je šla kot ovčica za Šimnom. Vse se ji je vrtelo v glavi. Šimen je obrnil, jo posadil poleg sebe in pognal.
Vso pot nista izpregovorila besedice. Ljudje pa, ki so ju videli, so sodili: »Lej si no, kako ji streže! Stari je bolj nor nanjo kot lasten mož."
SEDMO POGLAVJE
Kot zgodnja pomlad je prišla. Podlogarjeva fanta sta se vrnila s polja, kamor ju je nezavedno vleklo vsake nedelje. Bajtarske kozice so se že pasle po rebri, in komur je šla trda za klajo, je prignal past voliča ali kravo. Po sprehodu sta šla v svoj borni kvartir. Mihor je legel, Bol-težar pa je obsedel pri oknu in gledal v griče, za katerimi je bil Podlog. Ko se je nagledal in namislil, je odprl majhno skrinjico. Poiskal je v papir zavito klobaso, vzel trd vogal kruha in začel prigrizovati. Počasi je grudil trdo malico in skrbno pobiral vsako drobtinico, ki se je oddrobila od suhe skorje.
Kakor večkrat, mu je bilo tudi to pot skrajno pusto pri srcu. Ogledoval je to ubogo podstrešnico, kot bi je ne bil še nikoli videl.
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 1. 4.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 2. 4.: 13.45 Informacije — Lev Detela: Sodobni avstrijski književniki — Bohuslav Kokoschka in njegov dnevnik o propadu avstroogrske monarhije. — TOREK, 3. 4.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije
—	Športni mozaik — Otroci, poslušajte! — SREDA, 4. 4.: 13.45 Informacije — Zbori pojejo — Stare pasijonske igre na Koroškem. — ČETRTEK, 5. 4.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 6. 4.: 13.45 Informacije — Narodnozabavne melodije. — SOBOTA, 7. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 1. april: 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Moskvi: Poljska — Švedska
—	16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Pasje življenje — 16.40 Za otroke od 11. leta dalje: Moj prijatelj Bend: „Veliki lov“. Doživljaji mladeniča z medvedom — 17.05 Prekanjenec Bruno — 17.10 Za družino: New York, New York — 17.55 Zgodba za lahko noč — 18.00 Stara lesna kultura, film Dietra Pochlatka — 18.25 Očividci poročajo: Resnica o Sneguljčici. Raziskava pravljic je ugotovila, da je Sneguljčica resnično živela — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Kraj dejanja: »Stutt-gartsko cvetje" — 21.50 Šport in čas v sliki — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 2. aprila: 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Moskvi: Švedska — Češkoslovaška — 18.00 Benetke — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 10.30 Stan Lau-rel in Oliver Hardy — 18.55 Gospodarstvo gledano od blizu — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kuitura — 20.06 Šport — 20.15 Jason King: Rdeče jagode v šampanjcu — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.25 Šport — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Menežerstvo: Organizacija I.
TOREK, 3. aprila: 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Moskvi — skupina A: Češkoslovaška — Zvezna republika Nemčija — 18.00 Wa!ter in Connie: Tečaj angleškega jezika —
18.25	Mačji Peter, lahko noč za najmlajše —
18.30	To je moj svet — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.05 Marcel Pagnol: Pek in njegova žena. Kmečki zakonski spor v južno-francoski vasi — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 4. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Cey-lon — 11.00 Program za delavce: Pek in njegova žena — 12.35 Šport — 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A: Zvezna republika Nemčija — Švedska — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Zamenjava. Predstava lutkovnega gledališča — 17.10 Mali Schego — 17.20 Gradbišče. O otrokih — za otroke — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.06	Šport — 20.15 Ni prostora za otroke — 21.05 Saga o Forsytih, serijski film, 9. nadaljevanje — Obisk v Sohu — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.00 In memoriam Giinther Eich.
ČETRTEK, 5. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? 10.30 Gotika v Avstriji — 11.00 Po Marconijevih sledovih — 11.30 Francoščina
—	12.00 Kemija za vsak dan: konzerviranje —
12.30	Menežerstvo — 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A v Moskvi: Finska proti Švedski — 18.00 Tečaj italijanskega jezi-
ka — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.06	Šport — 20.15 Dunajska kri, po motivih operete Johanna StrauBa — 22.10 Čas v sliki
—	nočna izdaja.
PETEK, 6. aprila: 10.00 Resna knjiga ali listi z datumi (televizija v šoli) — 10.00 Mesto dela zgodovino: Menih in cesar — 11.00 Program za delavce: Dunajska kri — 12.50 Klub seniorjev —
18.00	Zeleni svet: Zdravniška oskrba kmetov —
18.25	Mačji Peter, lahko noč za najmlajše —
18.30	Očarljiva Ženi: Le majhen rdeč klavir —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport —
20.15	Komisar: V temi noči — 21.20 Diskusija ORF — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja —■
22.25	Malaja. Tihotapljenje kavčuka v drugi svetovni vojni.
SOBOTA, 7. aprila: 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A v Moskvi: Finska proti Češkoslovaški — 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici — 16.50 Hišica
—	17.15 Za družino: Naš prijetni dom, Nič ni enostavno — 17.40 Filipini — revolucija v zelenem — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes —
20.06	Šport — 20.15 Pestra, umetniško zabavna prireditev Rudija Carella — 21.20 Šport — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 O tretjem nobene sledi.
2. PROGRAM
NEDELJA, 1. aprila: 18.00 Magazin — 18.30 Biti iznajdljiv v Avstriji — 19.40 Kultura — posebno — 20.05 Vprašanja kristjana — 20.10 Izobrazba — 20.15 Ljubezen Marjorie Mornigstar, družabni film — 22.15 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 2. aprila: 18.30 Boj za obstanek (1. nadaljevanje): Živeče ure — 19.15 Količine — oblike — relacije (1. nadaljevanje) — 20.09 Izobrazba — 20.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A v Moskvi: Finska proti Sovjetski zvezi — 21.25 V. I. P. — gugalnica. Margret Diinser predstavlja znane umetnike ■—
22.25	Avstrija v sliki — 22.45 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 3. aprila: Po Marconijevih sledovih —
19.00	Preskrba — zgodnje spoznanje — zdravljenje (1. nadaljevanje): Bolezen dgjenčka in otrok — 20.09 Izobrazba — 20.15 Zgodbe z Dunaja — 21.00 Naše vsakdanje meso, z diskusijo pod vodstvom En/vina Fischerja.
SREDA, 4. aprila: 18.30 Kemija za vsak dan: konzerviranje — 19.00 Menežerstvo — 20.09 Izobrazba — 20.15 Adamo, umetniško zabavna prireditev — 21.00 Josef Lang, K. U. K. rabelj —
22.15	Avstrija v sliki — 22.35 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 5. aprila: 18.30 Mesto dela zgodovino: menih in cesar — 19.00 Pustolovščine tirolskega viteza — 20.09 Izobrazba — 20.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A v Moskvi: Češkoslovaška proti Sovjetski zvezi —
21.45	Avstrija v sliki — 22.05 Čas v sliki in kultura.
PETEK, 6. aprila: 18.30 Gimnastični tečaj z Jazzom, Popom in Beatom (5. nadaljevanje) —
18.45	Pota k umetnosti (5. nadaljevanje): Francija — od Metza do Lyona — 20.09 Izobrazba
—	20.15 Življenje v gradu, folklorna komedija —
21.45	Avstrija v sliki — 22.05 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 7. aprila: 16.00 Bel Arni, filmska satira francoske družbe okoli leta 1880 — 17.40 Saga o Forsytih (9. nadaljevanje), serijski film
—	18.30 Bos v parku (zadnjič): Ja s težavami — 18.55 Glasbena poročila — 20.09 Izobrazba —
20.15	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A: švedska proti Sovjetski zvezi — 21.30 Evrovizija iz Luxemburga — 23.00 Čas v sliki.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 1. IV.: 8.55 Mestece Peyton — 10.05 Mozaik— 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Otroška matineja — 11.45 TV kažipot — 12.10 Poročila — 12.15 Naše malo mesto — 13.05 Delavski amandmaji — 18.50 Izgubljene zmage —
19.45	Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 TV barometer — 20.35 Serijski film — 21.35 Pesmi evrovizije — II. del — 22.05 Športni pregled —
22.35	Poročila.
PONEDELJEK, 2. IV.: 9.05 Odprta univerza —
9.35	TV v šoli — 10.30 Angleščina — 11.00 TV v šoli — 13.55 Moskva: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A — srečanje Švedska : Češkoslovaška — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 O. VVilde: Srečni princ — 18.10 Obzornik —
18.25	Gvajana, dežela voda — 18.55 Mozaik —
19.00	Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.30 L. Murphy: Ptičje kopališče — 21.30 Kulturne diagonale — 22.20 Poročila.
TOREK, 3. IV.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 TV v šoli — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — ponovitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.05 Delavski amandmaji — 17.45 Tik-tak: Prišla je miška — 18.00 Risanke — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Pediatrija — 19.20 Robert Kennedy — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.30 Diagonale — 21.30 Nenavadne zgodbe — 21.55 J. Thonvald: Stoletje kirurgov —
22.25	Bill Evans trio — 22.55 Poročila.
SREDA, 4. IV.: 8.20 TV v šoli — 11.00 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 Čakon in njegov trop — 18.15 Obzornik —- 18.30 Na sedmi stezi — 18.50 Živa filozofija — 19.10 Mo-
zaik — 19.15 Zabavna glasba — 19.45 Risanka
—	20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer —
20.30	Privatno življenje — 22.15 Poročila — 22.20 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A: Poljska proti Finski.
ČETRTEK, 5. IV.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Francoščina
—	14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — 16.50 D. Gorinšek: Rdeča kapica — 17.25 Moskva: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A — Sovjetska zveza : Češkoslovaška — 19.30 Rezerviran čas —
19.45	Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Četrtkovi razgledi —
21.30	Večer s Fernandelom — 22.20 Poročila.
PETEK, 6. IV.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.00 Madžarski TV pregled — 15.00 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — Jugoslavija : Sovjetska zveza — 17.45 Veseli tobogan —
18.15	Obzornik — 18.30 Profesor Baltazar — 18.40 Cesta in mi — 18.50 Pet minut za boljši jezik — 18.55 Mozaik — 19.00 Kratek film —
19.15	Naš ekran — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti: A. Cronin: Zvezde gledajo z neba — 22.05 XXI. stoletje — 22.30 Poročila.
SOBOTA, 7. IV.: 9.35 TV v šoli — 11.00 TV v šoli (do 12.00) — 16.10 Veslaška regata Oxford : Cambridge — 17.25 Moskva: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A — Švedska : Sovjetska zveza — 19.30 Rezerviran čas — 19.45 Risanka —
20.00	TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.30 Humoristična oddaja TV Beograd — 21.05 Junaki cirkuške arene — 21.30 Luxemburg: Pesem evrovizije — 23.00 Poročila — 23.15 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu.
• Oddam zavedni slovenski družini kompletno moderno stanovanje (80 m2) v bližini južno od Beljaka. — Ponudbe na uredništvo našega lista.
IZ FILMSKEGA ŽIVLJENJA:
Zlati jubilej občestva Disneyevih junakov
Obiščite nas na Jožefovo v soboto in nedeljo, 24. in 25. marca v Dobrli vasi !
Rutar-Center
ima vedno senzacije — tako ugodno dobavlja!
V ameriški filmski prestolici Holly-vvoodu so proslavljali pomembno obletnico v zgodovini filma: petdeset let obstoja filmske družbe W a 11 a D i s -n ey a.
W a 11 e r E. D i s n e y se je rodil leta 1901 v Chicagu. Po nekaj letih, prebitih v reklamnih tvrdkah, se je ambiciozni mladenič 1923 odpravil v Hollywood. Prvi zvezdni trenutek za Wal-ta Disneya in filmsko umetnost pa je napočil šele leta 1928, ko je bila premiera njegovega risanega filma „Parnik Willie“, v katerem se je prvič pojavil Miki mišek. Simpatični mišek z najlepšimi človeškimi lastnosti je na mah postal filmski zvezdnik. Sledilo je kar 120 filmov, v katerih je mišek „igral glavno vlogo".
Zaradi krtiike, da je Miki preveč „pretiravano pozitiven", je Disney ustvaril „R a č k a Pa j a“. Ta sitni, vedno za prepir vneti Pajo je pravo Mikijevo nasprotje. In ljudem je zelo hitro še bolj prirasel k srcu kot pa brezmadežni Miki.
PRVI DOLGOMETRAŽNI FILM »SNEGULJČICA"
Risar izjemne nadarjenosti in ustvarjalne domišljije se loti uresničenja svojih davnih sanj in naredi prvi dolgometražni risani film, čeprav mu nekateri odsvetujejo. S tem izzove revolucijo v zgodovini kinematografije in tudi skeptiki mu morajo zdaj priznati genialnost: »Sneguljčica in sedem škratov" mu prinese svetovno slavo in
Og.Laluft&
a Milem tista !
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 - 381
KMETJE POZOR!
VsalSvrstne kmetijske stroje (Pottinger, EPPLE, Reform, Kirchner, KMF, Regent, Feldherr, Hatzenbichler itd.) kupite sedaj
z zimskim popustom in 1 leto brez obresti
pri tvrdki
Adolf in Katarina
denar. Na „oscarja“ mu ni treba dolgo čakati — vsega jih je dobil 32 — prvi zlati kipec prejme za risani film »Zmešane simfonije". Prav ta film dokazuje, koliko pozornosti je Disney posvečal izbiranju glasbe za svoje filme. Spomnimo se samo nekaterih pesmi iz teh filmov, ki sploh ne zastarajo: pesem palčkov „Hej ho, hej ho“ iz »Sneguljčice" je še dandanes priljubljena popevčica. Prav tako prelepe melodije iz filma „Ostržek“.
Po fantastičnem uspehu »Sneguljčice" se Dis-ney loti še vrste dolgometražnih filmov. Iz njegovih že slavnih študijev v Burbanku pride 1939 »Ostržek, 1940 »Fantazija", 1941 „Dumbo“ in 1942 „Bambi“.
Toda Disney nima miru, vedno išče kaj novega in tako začne po vojni eksperimentirati s kombiniranjem risanega in igranega filma, prvič že 1945 v filmu »Trije kabaleri", ko prisrčni raček Pajo pleše sambo z latinskoameriško lepotico. K tej kombinaciji se bo vračal še večkrat. Film „Mary Popins", svojevrstna kombinacija risanega in igranega filma, je danes na seznamu filmov, ki se lahko pohvalijo z največjim dobičkom v vsej filmski zgodovini.
FILMI IZ ŽIVLJENJA ŽIVALI
Svet si je oddahnil po vojnih grozotah in ljudem se D is n ey e ve živalice ne zdijo več zabavne. Zanimanje za njegove filme ponehava. Disney začuti dih novega časa in začne se novo obdobje v njegovem ustvarjanju. Dokumentarni filmi iz življenja živali, dasi kritizirani spričo »počlove-čene sentimentalnosti", mu pridobe novih oboževalcev. Mnogo ljudi je prve divje živali videlo prav v Disneyevi mojstrovini »Puščava, ki živi".
Vsakega filmskega področja se dotakne Dis-neyev raziskovalni duh. Sklene se poizkusiti tudi v igranem filmu. Uspeh, kajpak, ne izostane. Po »Otoku zakladov" iz leta 1949 sledi vrsta izrednih filmov, predvsem namenjenih otrokom. Filmi „Mary Popins", »Past za starše", »Oh, ta čudoviti avto" še dandanes prinašajo Disneyevi družbi bogastvo in slavo, pa tudi kritike. Vzburkana družba šestdesetih in sedemdesetih let zavrača in obsoja potrebo po idealiziranih in posladkanih zgodbicah iz Disneyevega sveta. Morda se tudi zaradi teh kritik Disneya na koncu svoje kariere vrne na področje, kjer je dosegel svoje največje uspehe, k dolgometražnim risanim filmom. „101 (pes) dalmatinec" in »Knjiga o džungli".
Ko je ustvarjalec teh lepih likov pred leti umrl, je za njim žaloval ves svet. Težko je pozabiti sliko miška Mikija, ki mu je iz očesa drsela solza za umrlim »očetom". Mišek Miki je jokal, ljudje peresa pa so ponovno pisali o veličini tega človeka. Najlepši epitaf mu je napisal neki holly-vvoodski umetnik, ko je izjavil: „Walt je najpomembnejša osebnost na grafičnem področju po Leonardu da Vinciju."
Vlas tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.—DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl.. za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.