Nova avtobusna postaja
Na natačaju za novo IJublJanako avtobusno In železnlško poatajo (osnutkl so blll vmčkrat razstavljonl tako v Slovenakl matlcl in Emonaklh vratlh kot v stavbl Žalaznlškega goapodaratva) /e dobll prvo nagrado projekt dipl. Ing. arh. Marka Mušlča. Oblakall amo avtorja v njegovl »delavnlcl« na Starem trgu 11 a. Vellka, atara aobana, z morda 50 m2 In štukaturaml po atropu Je prepolna rlsalnlh miž, otovorjanlh a paplrjem, ponekod ao položene makete, kl ao še v izdelavl, na atenah pa ao vellke povečava načrtov. Največjlh Je o novl postajl.
»Nova postaja,« je začel mladi arhitekt, »bo imela več funkcij. Primarno bo povezovanje obeh
mestnih delov, severnega in juž-nega v enotno mestno središče, saj se sedaj razvijata dve, razdelje-ni med seboj s podvozom na Tito-vi in tiri. Poleg tega pa bo imela integralno prometno funkcijo, saj bo združevala vsa prometna sred-stva od železniškega in avtobu-snega do letalskega prometa.«
Današnji postaji, tako avtobu-sna kot železniška, sta brezupno zastareli in neprimerni ter zaradi dislokacije in posebne populaci-je, ki se tam zadržuje, leglo kul-turnosocialnih anomalij. Novo prometno vozlišče pa bo vse kaj drugega, bo prostor, primeren za življenje ljudi in njihovo zadrže-vanje.
Centralni nosilki prometa bosta Miklošičeva in Moše Pijadejeva, ki se bosta nadaljevali v hodnik proti centralni dvorani trikotnega tlorisa, ki bo locirana nad tiri. Ho-dnik ne bo prazen in moreč, zbu-jajoč tesnobo pri mimoidočih, ampak poln življenja, saj bo opa-san z nizom lokalov, tako gostin-skih, kot uslužnostnih dejavno-sti.« V sklopu novega poslopja bodo tudi hotel, banka, ptt center, veleblagovnica, nekaj restavracij, itd. Stara železniška postaja bo ostala kot simbol minule roman-tične dobe železnic, ki je pripelja-
la v Ljubljano med prvimi v Evro-pi. Zgradba bo na zunaj arkadizi-rana, spodaj bo sprejemnica zgo-raj pa glavna restavracija z razgle-dom na staro mestno jedro, bo pa v višini glavne dvorane. Cela zgradba bo predana javni upo-rabi.«
Zelezničarji se ogrevajo, da bi morda dobil prostor v njej tudi železniški muzej.
Celotno dogajanje na postaji bo vodil računalniški terminal in to tako uvoz in izvoz vozil, kot tudi
informiranje potnikov. Potniki bodo v vsakem trenutku vedeli, katera zveza do določenega kraja jim najbolj ustreza, bodisi avto-busna ali železniška ali letalska, saj bodo časi odhodov in priho-dpV stalno navedeni nasemafor-jih.
»Morali smo se lotiti celo ino-vacijskih nalog. Tako smo uved-li linearni uvoz avtobusov brez obračanja in vzvratne vožnje in zato smo morali narediti celo preizkušnje pri Viatorju. Sploh pa je poleg mojih stalnih sode-lavcev delala pri ustvarjanju projekta še vrsta strokovnjakov, od računalniških do prometnih.
»Cel projekt smo delali skoraj šest mesecev.«
»S čim pa se trenutno ukvarja-te, saj vas je kar težko dobiti?«
»Sedaj delamo na večjih pro-jektih po Jugoslaviji. Končujemo kulturni center v Bosanski Kraji-ni, v gradnji je podobna ustanova v Nikšiču, pripravljamo pa se na gradnjo muzeja v Banjaluki.«
»Kakšna pa je razlika med de-lom pri nas in v drugih republi-kah?«
»Drugje so investitorji bolj prožni in širokopotezni, pa tudi
fama o boljši kvalitettdel v Slove-niji počasi izginja.«
Nova ljubljanska postaja se bo začela graditi takoj po kultur-nem centru Ivana Cankarja kot prioritetna naloga mesta. Žal pa sredstva za to še niso zagotovlje-na in bo potreben družbeni dogo-vor vseh zainteresiranih. To pa naj bi bilo kar najhitreje, saj je problem akuten. Ze za uresniče-vanje srednjeročnega plana iz-gradnje v mestu nam manjka 1000 starih milijard.
»Kaj pa menite o stanju Stare Ljubljane?«
»Žaiostno je. Morali bi se lotiti temeljite sanacije in to od znotraj navzven. Bolj važno je, v kakšnih razmerah ljudje živijo, kot pa kakšna je fasada neke zgradbe. Potrebna bi bila tudi zunanja pre-nova starega mesta, toda kasneje. Kaj nam pomaga nova fasada, če pa v hiši zamaka in ni urejenih sanitarij. Tudi pri zunanji prenovi se premalo naslanjamo na mlade kadre. Lahko bi naredili simbo-lične natečaje za mlade arhitekte, ki bi naredili načrt obnove posa-meznih hiš, ne pa da je večina današnjih obnovitev delo ene in iste roke.«
Vito Komac