LETO VII. / Stev. 49 Kranj, 4. decembra 1954 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, KOROŠKA C. 6; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN GORENJSKA OB DNEVU REPUBLIKE Svečane proslave in akademije širom po Gorenjski - Odkritie spomenika in spominske plošče - Prekop padlih borcev Menda na Gorenjskem mi kraja in naselja, kjer ne bi slovesno proslavili našega največjega državnega praznika, obletnico ustanovitve republike Jugoslavije. Ze nekaj tednov preje so po mestih in vaseh trajale priprave na proslavitev praznika. Kulturno prosvetna društva, politične organizacije in športna društva so na predvečer praznika in na sam praznik s proslavami in akademijami proslavljali Dan republike. Praznično razpoloženje je prevzelo slehernega človeka. V soboto zvečer je TVD »Partizan« iz Kranja v Prešernovem gledališču pripravil telovadno akademijo, ki je bila lepo obiskana. Na večer p;ed praznikom pa je bila osrednja proslava Dneva republike v Sindikalnem domu. Poleg te pa so bile številne prireditve po podjetjih in ustanovah, kjer so v krogu delovnega kolektiva praznovali in proslavili obletnico rojstva nove Jugoslavije. Na Jesenicah je bila zvečer pred praznikom Dneva republike slavnostna predstava Mestnega gledališča, ki je uprizorilo Cufarjevo delavsko drama »Polom«. Drama tega delavskega pisatelja je bila prvič uprizorjena pred dvajsetimi leti na je- seniškem delavskem odru, sedaj pa je doživela svojo drugo predstavo na jeseniškem odru. Poleg te prireditve pa so bile tudi /na Jesenicah akademije in proslave po delovnih kolektivih. Na odru javorniške »Svobode« je bila na praznik republike premiera »Mladosti pred sodiščem«. Predstava, ki je bila v sklopu prireditev ob Dnevu republike, je doživela lep uspeh. V Kamniku je bila proslava Dneva republike letos zelo slovesna. Delovni kolektivi so praznovali v znamenju novih delovnih zmag v okviru svojih podjetij. Skupna proslava je bila že v soboto zvečer v nabito polni dvorani podjetja »Kam- Negospodarske in gospodarske investicije U«vor predsednika republike v Kopru je močno odjeknil v javnosti, posebno H" lahne razprave pa so povzročile maršalove besede o naši notranji politiki in perspektivah badaljne gospodarske izgradnje in investicijske politike. Pred dnevi je Zvezna ljudska skupščina izglasovala predlog • odvzemu presežnih dobičkov Podjetjem in gospodar, organizacijam, ki so jih dosegle spričo monopolizma in izredno Ugodnega trenutnega položaja na tržišču. Nad tem ukrepom, ki je bil v sedanjem gospodarskem Položaju edino pravilen in gospodarsko popolnoma utemeljen, pa se moramo zamisliti. Trenuten gospodarski položaj naše države je danes večini državljanov na splošno znan. Večkratne elementarne nezgode in pasivna plačilna bilanca z inozemstvom, ki je neposredna Posledica teh nezgod, povzročajo stalne težave našemu gospodarskemu sistemu. Toda razen teh objektivnih, obstojajo še mnogi subjektivni vzroki, katere pa bi v marsikaterem prime->*u z večjo preudarnostjo in treznostjo lahko rešUi in tako Preprečili dostikrat večjo gospodarsko škodo. Čeprav smo z decentralizacijo ^sega našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja dosegli neprecenljive uspehe in 6ri tem v veliki meri sprostili "ot. sile in iniciativo državljanov, nismo pri razdelitvi investicij na gospodarske in negospodarske našli vedno prave-*a odnosa. Izredno velike komunalne potrebe so narekovale in $e narekujejo ljudskim odborom nenehno skrb za ta dela *n seveda tudi skrb za zagotovitev zadostnih finančnih sredstev. Ce pogledamo že nekaj Hevilk o skupno uporabljenih si"edstvih v kranjskem okraju, Oziroma o negospodarskih investicijah, nam te dajo misliti * upravičenosti, oziroma gospodarski utemeljenosti teh h.vc-sticij. V letu 1952 so znašala skupno "Porabljena sredstva v okraiu *44 milijonov, leta 1953 že 672 •bilijonov dinarjev, ocena za le-to§nje leto pa beleži 1,150 milijonov, medtem ko znašajo s članom predvidena sredstva za Mhodnje leto 1,300 milijonov dinarjev. Ce iz teh skupnih *redstev izdvojimo negospodarske investicije bomo videli, da **»ašajo le-te v letu 1952 le 27 milijonov, v letu 1953 pa že 357 milijonov, ocena za letošnje leto znaša 588 milijonov dinarjev; plan za prihodnje leto pa predvideva nadaljnih 760 milijonov dinarjev investicij. Kot vidimo iz številk, negospodarske investicije iz leta v leto močno rastejo. Ni dvoma, da so šole, bolnice, ceste, kulturne in druge ustanove za rast kulturnega in splošnega standarda delovnega ljudstva neobhodno potrebne. Vendar je veliko vprašanje, ali je racionalneje in gospodarsko smotrneje investirati v »širino«, se pravi, začeti v enem letu z gradnjo neštetih objektov in te nato vleči skozi proračune ljudskih odborov nekaj let, pri tem pa postaviti nia glavo vse prvotne kalkulacije, ali pa iti po poti koncentracije sredstev negospodarskih investicij. Skratka — začeti objekt ali gradnjo in jo dokončati v istem ali najdlje v dveh letih. Od rešitve tega vprašanja je neposredno odvisen tudi pravilen odnos občinskih ljudskih odborov do okrajnih in višjih oblastnih organov. Na občinah največkrat prevladuje mnenje, češ samo da nam je dobiti na okraju milijon ali dva, pa jih bomo že kako porabili. Začnimo graditi, ko pa bo zmanjkalo denarja, nam bodo tako ali tako morali pomagati. Da so taka mnenja negospodarna, ni treba menda posebej poudarjati. Dostikrat pa smo s finančno pomočjo reševali tudi nekatera politična vprašanja in probleme v posameznih občinah. Cepitev sredstev na tako širokem področju pa je dostikrat privedlo do precej velikih finančnih težav, ker so dela na nekaterih žo začetih objektih zaostala spričo primanjkljaja denarnih sredstev, ter čakala na milost oziroma še kak milijon »od zgoraj«. Tudi sami ljudski odbori se večkdat niso dovolj potrudili in tehtno premislili potrebe svojih področij in iskali lastna sredstva za komunalno izgradnjo. Vsi ti problemi pa terjajo odločitev: ali je bolje graditi in dograditi v okraju v enem letu dve šoli, ali pa začeti z gradnjo desetih, dograditi pa nobene; s tem samo mobiliziramo sredstva na več mestih, od koder ne bomo imeli v do- (Nadaljevanje na 2. strani) nik« s slavnostno akademijo, ki seja občinskega odbora ZB. jo je priredila kamniška gim- Spomenik je iz sivega mar- nazija. Po govoru direktorja morja. gimnazije, so nastopili številni Odkritju je prisostvoval tudi recitatorji, mladinski pevski sitar koroški partizan Ludvik zbor pa je zapel več pesmi. Mali, ki je prišel k odkritju iz Posebno učinkovita je bila Koroške peš ter je za pot ra- zborna recitacija dijakov višje bil nič manj, kot pet ur. Ven- gimnazije in pevske točke zbo- dar je prišel rade volje k slo- ra »Solidarnosti«. vesnemu odkritju, ker spome- V okolici Kamnika je bilo nik stoji na tmestu, kjer je med prav tako veliko prireditev, vojno padel njegov brat - par-posebej pa bi omenili akademi- tizan. jo učencev osnovne šole v Prav tako je bila v Puterho- Stranjah, ki so se lepo pripra- fu odkrita spominska plošča na vili na državni praznik. hiši, kjer je bila pred desetimi V Komendi so v polni dvo- leti konf. aktivistov kranjske-rani uprizorili Držičevo kome- ga okrožja Osvobodilne fronte, dijo »Dundo Maroje«. 'Na tra- Ob odkritju je govoril takrat-dicionalnem šahovskem brzo- ni sekretar okrožnega odbora turnirju v počastitev Dneva re- OF za Kranj tov. Tone Haf-publike je letos sodelovalo 20 ner, ki je poudaril pomen ta-šahistov iz Komende, Podgorja kratne konference aktivistov in Kamnika. OF. V Puterhofu nad TrŽičem so v Na pokopališču v Stari Oso-počastitev državnega praznika lici so pokopali tri padle par-odkrili spomenik padlim juna- tizane, med njimi starega parkom v NOB. Spomenik sicer tizana Boštjana, ki ga stari nima vklesanih imen padlih, partizani poznajo še iz dražgo-vendar napis tna njem, ki se ške bitke. Doslej so bili poko-glasi: »Padlim borcem Koroške, pani nekje v širnih gozdovih, Štajerske in Gorenjske«, še to- na praznik republike pa so na-liko bolj poudarja, da nismo šli poslednji počitek na doma-pozabili na tiste junake, ki so čem pokopališču. Ob pokopu so za novo republiko žrtvovali svo- sodelovali žirovski pevci in god-je življenje. Spomenik je posta- ba ter okoli 300 ljudi, ki so po-vil pododbor Zveze borcev v častili spomin padlih junakov Puterhofu. Pred odkritjem spo- in zasuli njih grobove z venci menika pa je bila slavnostna in jesenskim cvetjem. Predsednik Tito ob »Galebu« Srečno pot! Ob odhodu predsednika republike v Indij« in Burmo mu želimo čim Teč uspeha V torek dopoldne se je pred- 16. decembra in bo ostal na wv lil«* wmm m m #» D mami sednik republike Josip Broz Ti- obisku 18 dni. I II f A ii II II I A III II H /t II Si I II m to s svojim spremstvom v ka- V reškem pristanišču so se od II I (1 U II H I || III r I II II I terem so podpredsednik /vez- predsednika FLR.J poslovil' naj- 1 U U 11 I U t« I I H 111 U 11 M I 11 1 U H 1 nega Izvršnega sveta Aleksan- uglednejši predstavniki oblasti der Rankovič, državni sekretar in političnega življenja ter pre-LefOŠnji družbeni plan bodo težko izpolnili za zunanje zadeve Koča Popo- bivalci Reke. Pred ladijskim vič, Jovan Veselinov, Ivan mostom je v imenu najmlajših Letošnji družbeni plan »Pla- izdelovati tudi jeklene vijake Krajačič, Jože Vilfan, general Rečanov predsednika Tita pomena« predvideva proizvodnjo — posebno precizne za avtomo- Zeželj i. dr., na Reki vkrcali na zdravil pionir, ki mu je želel 3036 ton kovinskih izdelkov, ki bilsko industrijo. Za tovrstno ladjo »Galeb«, s katero je od- srečno pot in prijetno potova-pa je skoraj za 1000 ton večja proizvodnjo so investicijski pr:>- ,plul na povabilo indijske in nje. Tudi mi se pridružujemo od lanskoletne. Kolektiv se tru- gram že izdelali in predložili burmanske vlade na uradni njegovim željam in želimo dra-di, da bi plan izpolnil, vendar gospodarskim organom ter na- obisk v Indijo in Burmo. Pred- gemu predsedniku srečno pot in bo zaradi težav, ki so jih imeli ročili predelovalne stroje. sednik Tito bo prispel v Indijo čim več državniških uspehov! s stroji, pomanjkanjem elek-< trične energije itd., svoj letošnji plan le s težavo izpolnil. Močno občutijo v »Plamenu« tudi odsotnost 16 ključavničarjev, ki so odšli k vojakom. Razen tega pa so tudi njihovi prostori za tako proizvodnjo več kot pretesni. Razen vijakov, matic, zakovic ipd., izdelajo v »Plamenu« letno tudi okoli 20.000 garnitur smu-škega okovja, toda kljub temu ne morejo zadostiti potrebam. Sedaj, ko bi okovje moralo biti že v trgovinah, so šele dobili potrebno jeklo. V tovarni so sklenili, da bodo v prihodnje te težave premostili s pravočasnimi naročili potrebnih surovin. Za enotno Poljansko dolino SeiianeU, M bo prav goioro obrodil bogato sadov« Gorenja vas, 1. decembra. vire s področja (vse komune, za razvoj celokupnega območja komune in ne samo posameznega dela na škodo drugih. Ce bi bili Zirovci na sestanku Tu je bil danes sestanek predstavnikov političnih organizacij in predsednikov občinskih odborov iz gorenjevaške, poljanske in sovodenjske obč. Na sestanku so razpravljali o enotni komuni v Poljanski dolini. Ugotovili so, da bi cepitev doline.Pomenila veliko gospodarsko in plitično škodo. Zato £~ l^Z^tt obžalujejo, da imajo Zirovci napačen odnos do enotne komu- upravičena SHŠali bi lahI ku_ ne in tiščijo svojo. Vendar smatrajo, da je v interesu doline, kQ darno SQ predstavmki oziroma sedanjih občin Poljane, Gorenja vas in Sovodenj, da treh ljanskih občin av_ se združijo v eno komuno tudi v primeru, da bi Zirovci hote- gospodarstva v li obdržati svojo občino ljali o razvoju gospodarst* vsej Poljanski dolini, kako pravilno so dojeli naloge, ki jih bo nova oblika ljudske samo- Sestanek v šoli v Gorenji va- in modernizaciji kmetijstva itd., Kroparji so tudi znižanju cen si je bil živahen, razprava pa to pa bi hkrati pripomoglo po- posvetili precejšnjo pozornost in trezna in premišljena, Tovariši ravnati osebna trenja in razpr- uprave postavila pred ljudske je letos kolektiv o tem proble- iz Poljan, Gorenje vasi in So- tije, ki sedaj sodelovanje hro- odbore komun in pred vse ipre- mu že nekajkrat razpravljal. Po vodnja, ki so posegali v raz- mi jo. bivalstvo komune in kako real- podatkih, ki so jih povedali v pravo, so ugotavljali obilo pred- Vgotwm so tudi, da Zirovci M^^gSS komuni P°~ tovarni, so znižali cene smu- nosti, ki bi jih imela skupna napa5no gledajo na komuno in Vnq Zlt™T„ n >\n A b,li škemu okovju za 15 ™ drugi strani pa « kalnega sveta Jn sprejel ustrez- žijo. To da misliti na precej že sama na sebi kaže, da obe dostikrat vzrok, zanemarjanje ne sklepe, katerih uresničite* razvito šušmarstvo v obrti in dolini res gravitirata i? Loko in vprašanj s strani samoupravljal- pa bo < <><] na drugačen postranski zaslu- bo prihodnost brez dvoma pri žek, kar pa seveda zopet ne mo- nesla tako rešitev: od vseh kore pozitivno vplivati na dvig mun ima i0§ka najslabše raz-delovne storilnosti v matičnem inerje međ aktivnimi, produk- cev. Vse to so težave, ki jih je dela sindikalnih podružnic h1 obravnaval plenum Okrajnega upravljalcev po tovarnah W sindikalnega sveta, ki -pa se podjetjih. Splošna vprašanja okoli ko mun so občani mogli dovolj iz- Vse to kaže, da se bo treba in- podjetju. Drug problem, ki ni tivnimi proizvajalci (3 900) in crpno proučiti iz obeh posebnih tenzivno orientirati na indu- več individualnih in ki že pre- ostaiimi, ki so po raznih služ-izdlaj našega lista. Morda bo strijsko proizvodnjo, z družbe- rašča v družb, problem, je po- Dan (2.279). To je na eni strani bralce bolj zanimalo, kakšna so nim nadzorom pristopiti k čim rast sredstev za alkohol: v letu znak, da je v Loki vrsta usta-nekatera konkretna vprašanja večjemu vsestranskemu varče- 1953 je bilo zanj porabljenih 36 nov ^i služijo tudi obema doli-in perspektive loške občine ozi- vanju in odkrivati nekatere sla- milijonov (kar je enako 12 so- nama (sodišče, gimnazija z in-roma bodoče komune, ki so bila bosti in pomanjkljivosti v go- dobno opremljenih stanovanj!!), ternatom, transport itd), prav na teh sestankih po«! robne je spodarskem življenju, vso paž- letos je ta »rekord« že pred tako pa DO treba misliti na re-razčlenjena in dokumentirana s njo pa posvetiti zlasti razvoju koncem leta dosežen! Da se aino zaposiitev ljudi v nepro-številkami. Po površini je od kmetijske proizvodnje. družinsko življenje na tej osno- duktivnih službah, kar velja 10. komun loška na 4. mestu (za Triletna bilanca podjetij je vi nevarno načenja, da se manj- ziastj za administracijo in za k°?_s" Kranjem, Jesenicami in Radov- sicer vzpostavila ponovno rav- ša delovna storilnost, da vodi zaposleno osebje v trgovinah, ljico). Z okoli 12.000 prebivalci notežje med izdatki in dohodki to tudi v gospodarski in drugi ga je v odnosu na promet obse prav tako po istem vrstnem občine, saj se je prvotna pro- kriminal in dela veliko šfcndo cutno preveč, redu uvršča na 4. mesto. Seda- računska vsota, v kateri jb naši družbi Je jasno. Da se z nji proračun okoli 40 milijonov vključenih tudi 7°/o udeležbe na lastnimi dohodki le malo po- Negospodarske in gospodarske investicije (Nadaljevanje s 1. strani) glednem času tudi jevanje blagovnih in denarni)* skladov, kajti le povečanje pro' dejanske izvodne zmogljivosti in deloV' ne storilnosti, je pravilna pot Navedene številke pa nam za povečanje komunalne 1*' kažejo še drug problem. Takoj gradnje in dvig življenjsk* lahko opazimo, da ni pravega ravni. Vse negospodarske in' razmerja med gospodarskimi vesticije so neutemeljene »" Vse te in še druge naloge, ki in negospodarskimi investicija- neupravičene, če ne slonijo •* dinarjev se bo moral v bodoče dohodkih OLO, povečala na 112 pije, bo prav toko"^vedel" vsak na™ Jih "ajaga bodoča komuna, mi. Postavlja se namreč vpra- večji delovni storilnosti In ke* povečati, saj bo zaradi novih milijonov, kar pomeni ogromen pošten državljan. Torej je vmes P» bo možno reševati samo a sanje, alt bomo »žrtvovali« ne- take imajo neposreden vpil* kompetenc nujno treba povečati dotok finančnih sredstev. Kljub nepošteno delo: neredko je dej in razširiti obseg nekaterih pod- temu pa s tem situacija ni bi- stvo, da sovpadajo pijančeva- ročij. Prav tako bo nujno treba stveno boljša, saj moramo ugo- nje, kraja in nedelavnost v pod- misliti na hitrejši razvoj in na- toviti, da je ta porast dohod- jetjih! prednejši način gospodarstva, kov šel predvsem na račun po- Samo za gospodarske 'nvesti- kar bo edino omogočilo uspe- rasta cen in s tem znižanja cije bi rabili letno preko 200 ien razvoj bodoče komune. Pri- življenjskega standarda delov- milijonov, merjava narod, dohodka (80.000 nih ljudi. Na to napačno orien- naglemu naraščanju prebival- dinarjev v komuni) namreč ka- tacijo podjetij kaže že s 165VO stva. Treba bo torej prve teža- *e, da še zdavnaj nismo dose- realizirani plan dobička Ce k ve v novi komuni prebroditi s gli republiškega povprečja (115 temu prištejemo še zmanjšanje pametno investicijsko politiko tisoč dinarjev), na drugi strani davčne obveznosti kmetov za in se orientirati na tista podje- pa se bo zaradi pritegnitve no- 39°/», iz česar nujno izvira več- tja. ki v najkrajšem času mo- vih kmečkih področij povprečje ji pritisk kmetov na industrij- rejo zaposliti čim večje število sodelovanjem vsakega pisarne«- kaj več sredstev za neposred nega državljana, zlasti preko ne investicije v proizvodnjo in zborov volivcev in izpostav ko- s tem skrbeli za razširjeno re- mune na oddaljenejših krajih, produkcijo ali pa nadaljevali Nova oblika oblasti, ki bo spro- sedanjo investicijsko politiko, stila neizčrpno iniciativo ljud- |ty dvoma, da moramo nekaj če bi hoteli slediti skih množic, pomeni zato pre- vec sredstev dati v vospodar- lomnico v zgodovinskem razvo- ske investicije, še prav poseb- ju, ko bo vsak državljan čutil, no pa tista sredstva, s kateri-vclike družine na življenjski standard. Neštete probleme bo treh* smotrneje reševati. To bo bre* dvoma zelo važna naloga hod"' čih komun, ki bodo morale pre' nehati n s'-r^' ""?m gospod*1" skim partikularizmom. Probi*' me bodo morale gledati in **' sevati s širšega, splošno jug"' slovanskega stališča, ker le da je član velUoe družine s mi Dj preprečili razne »komu- skupnim ciljem: izboljšati živ- nalne anomalije« v nekaterih ko bomo onemogočili dostikr^ ljenje delovnega človeka naše krajih oziroma mestih. Treba anarhično, negospodarsko «*' domovine. DO za svetle perspektive, je prav, da novi in se je šele letos posre- sezoni v letu 1952-53 si je 7627 na domačem odru je organizi- je bil prejšnje leto zelo mar- mmaJ° se ozremo v kratkem na njeno čilo dobiti sredstva za plačano izposojevalcev izposodilo 18.782 rai dramatski odsek jeseniške ljiv, je bil v tem letu iz opra-desetletno delovanje, na napore knjižničarsko moč, je treba dati knjig. Ce pri tem upoštevamo »Svobode« preteklo soboto in vičlljivih vzrokov — ni imel Pa tudi uspehe, ki jih je dose- tvorcem knjižnice vse prizna- še bralce, sorodnike in znance nedeljo prva gostovanja v Pod- pravih prostorov za vaje — ze- lcur;,ena ln Je sPloh. neprimerna. Sla. Danes deluje knjižnica v nje in pohvalo. izposojevalcev, ki niso vnese- korenu in na Dovjem. lo nedelaven. Pevci so nastopili Ta dejstva kažejo, da je zgra-okviru KUD »Tone Šifrer«, ki Nekateri statistični podatki ni v statistiko, a so knjige prav y letošnji sezoni pa namera- le na literarnem večeru sloven- ditev kulturnega doma v Raje pravkar na občnem zboru naj osvetle delo knjižnice. Od gotovo brali, dobimo kar lepo vajQ naštudirati vsaj še štiri skdh književnikov 8. februarja dovljici velika nujnost. Pregledal svoje dello. Za ob- okoli 1000 knjig v letu 1945 je število beročnih ljudi: vsak peti premiere, t.S. Činski praznik pa Ločani pri- narasla knjižna zaloga v letu prebivalec loške mestne občine Pravljajo tudi tehtno publika- 1954 na 5 098 knjig. Poleg del v k vpisan v imenik izposojeval- XECAJ1 ZA KULTURNO- cijo z naslovom »Loški razgle- slovenskem jeziku je v knjiž- cev. vsak prebivalec je postre- PROSVETNE DELAVCE di«, ki naj bi s poljudnoznan- njci tudi vrsta nemških in sr- ien 3,2 krat na leto in prečita stvenimi prispevki periodično bohrvaških knjig. K tej števil- v t*«1 žasu 8 knJte- Od teh so S pomočjo Zveze kulturno -seznanjala bralce o vsej druž- ki pa moramo prišteti še prav- P° vsebini na prvem mestu le- prosvetnih društev v radovlji-beno-ekonomski pa tudi kultur- kar kupljene kompletne zbirke poslovne (67%), slede mladin- škem obraju je bilo organizirani in politični problematiki ob- knjig ki so jih izdajale pred- »ke (23,2%), nemške ln srbohr- nih tudi za to sezono več teča-čine in obeh dolin. V razgovo- vojne založbe Modra ptica, vaške (6,6%), poučne (2,4%) itd. jev oziroma seminarjev, na karu nas je urednik jubilejnega Hram Dobra Ljig^in Sloven^ Naj zaključimo z avtorjem terih naj se vodilno osebjep.ro- mnogo obsežnejši od lanskolet- bo lahko prav lepo novoletno zbornika, ki bi ga natančneje ceva knjižnica, kar pa še ni ka- članka v »Loških razgledih«: svetnih društev tega okraja nega. j darilo, in kritično ocenili na sam pra*- talogizirano zaradi pomanjkanja »Ko stopa delo knjižnice v svo- strokovno izpopolni. Dramatski Pol&g obicajnega koledarske-hik, prof. Branko Berčič - ki prostora. V novi stavbi pa bo Jo deseto sezono, so ji odprte tečaj, ki je nadaljevanje lan- ooremlien z ilu-tetočasno že tretje leto ureja imeia knjižnica 5 lepih, svetlih »ove perspektive v novih pro- skeletnega, obiskuje skoraj 50 ^ □««, « je opremljen Škofjeloški Prosvetni list — se- prostorov in si bo poleg skla- štorih in z zagotovljenimi gmot- režiserjev in igralcev. Na pro- stracijami Toneta Kralja, vse-znanil z vsebino in namenom dišča in izposojevalnice lahko nimi sredstvi. Treba bo le res- davanjih, ki so ob torkih in buje knjiga še zanimive opise »Loških razgledov«, istočasno pa uredila še čitalnico, klubsko so- no prijeti za delo in stopati po petkih, govore priznani gleda-rade volje odstopil gradivo o bo, pisarno in garderobo. So- dosedanjih zgledih korak za ko- liški strokovnjaki iz Ljubljane, razvoju in delu Mestne ljudske razrnerno s knjižnim fondom je rakom navzgor k novim delov- kakor tudi člani jeseniškega knjižnice v Skofji Loki, iz ka- rasi0 tudi število članstva od nim uspehom pri posredovanju mestnega gledališča. 65 v letu 1945 do 1441 letos, osnovne izvenšolske kulturne p0leg tega sta še začetniški Očitno je torej, da je za razvoj izobrazbe svobodnemu sociali- jn nadaljevalni tečaj za diri- neke ljudske knjižnice osnovni stičnemu človeku.« gente in pevovodje. Izšel je izseljenski koledar Izseljenski koledar za 1. 1955, Koledar dopoljnjuje še okoli ki ga je pretekli mesec izdala 170 fotografij iz Slovenija m iz Slovenska izseljenska matica, je krajev, kjer žive naši rojaki ter terega povzamemo nekatere misli in podatke: Začetki knjižničarske delavnosti v Loki segajo prav gotovo Že v 70. leto prejšnjega stoletja, ko je bila 1. 1862 med prvimi ustanovljena v mestu čitalnica. Razumljivo je, da se je Politična grupacija na Slovenskem morala drugje - odražati tudi na knjiž Carskem področju: svojo politično usmerjenost in nazore so liberalci širili z Mestnega, kle- Koristen posvet kulturnikov V novembru je okrajni odbor Posvetovanje je imelo dva lišča. V teoretičnem delu sta Zveze ljudsko-prosvetnih dru- namena: zbrani tovariši dn to- prikazala, kako se izvede igra zH^LJ^Hfti štev v Kranju organiziral po- varišice so se pogovorili o stro- od prve bralne vaje do uprizo- svetovanje režiserjev, knjižni- kovni plati svojega dela, hkrati ritve. Temu je sledil ogled na- čarjev in pevovodij. Režiserji pa so (razpravljali tudi o delu prav in ureditve Prešernovega so se zbrali v Prešernovem gle- v nastopajoči zimski sezoni. gledališča. dališču, knjižničarji v poslopju Posvet režiserjev sta vodila Knjižničarjem je. predaval o Šti- vovodje pa v Glasbeni šoli. glic, člana Prešernovega gleda- Čebelarski tečaj V zadnjem času sta se pri o delu in življenju ljudi v novi naših čebelah pojavili dve ne- Jugoslaviji. Poseben del pa je varni kužni bolezni: nesema- posvečen prispevkom izseljen- vost ln pršičavost. Da bi pre>- cev, ki sami govore o življenju prečili širjenje teh bolezni, pri- slovenskih rojakov po svetu. O reja Zveza čebelarskih društev izseljencih v Kanadi, Ohioju, v Kranju 3-dnevni tečaj, ki se Michiganu, Pennsvlvaniji, Ar- bo pričel v soboto, 4. decembra gentini, Westfaliji, Holandiji, ob 8. uri v prostorih restavra- Franciji, Belgiji in drugod. cije »Jelen«. Jubilej Franca Trilerja rikalci pa s Spodnjega trga. Rh- „^fr^ ijudskeda odbora, pe- Igor Pretnar in Vladimir zen teh dveh javnih knjižnic pa so bile seveda še interne v šo- lah in samostanih uršulink in kapucinov, pa seveda tudi privatne knjižne zbirke. Nemški okupatorji so seveda večino knjig uničili in je bilo po NOB treba pričeti , znova* v novih pogojih in 7. novimi perspektivami. Na iniciativo mestnega ljudskega odbora se je takoj po osvoboditvi pričelo sistematično zbiranje knjig, tako da je na predvečer rojstva dr. Fr. Prešerna, 2. decembra 1945, bila tudi odprta nova loška Ljudska knjižnica, ki se je leta 1949 preimenovala v Centralno sindikalno knjižnico z redno letno Pismo iz Podbrezij Prejšnjo sredo je imel KUD na novo preurejenem odru pro-»Tabor« v Podbrezjah svoj red- svetnega doma v Podbrezjah, je nizacij zanje. ni letni občni zbor. Iz poročil bila dvorana nabito polna. Pev- smo slišali, da sta v pretekli ski zbor domačinov ie »tvoril sezoni pokazala največ delavno- lavo v počastitev Dneva re- sti dramatski in pevski odsek. Nato Igralci so pod vodstvom tova- f , ,. telj tov. Cvenkelj govoril o Ob Miklovi Zali je odigral Močan in krepak, dober in svojo 25 premi ero na odru stra- skromen in zal, pravi gorenj-žiške Svobode popularni Franci ski fant. Triler. Zvest odru je (šel sko- Stražiški oder, ob katerem se zi vse zgode (in nezgode ania- spajajo utripi starodavnega Sor-terskega odra ter bil njegov škega polja z utripi drhtečih steber od vstopa na oder do koles (kranjskih tovarn, je odraz njem pomenku so pripovedovali današnjih dni. teh prepletajočih se tokov. Tako knjižničarji o težavah posamez- Petindvajset premier pomeni je naš Franci kot Strelec odi-nih knjižnic in o preslabi skr- lepo dobo amaterskega umetni- gral svojo prvo vlogo v Miklo-bi občinskih odborov tta. orga- žfcega ustvarjanja. V času od vi Zali, bdi Kvas v Desetem leta 1945., ko se je kot osem- bratu, Štefan Poljak v Rokov- razvoju slovenskega knjižničarstva bibliotekar Branko Berčič Nato so predvajali film: »Knjižnice na Švedskem«. Pri nadalj- venkla z uspehom gosto- ^^^'^^^^'^^^ zbori, tako da bodo ob pro- skratka junak odra. _ Diseipli- Posvet pevovodij je vodil di- najstletnik podal v svet kulis, njačih in odigral svojo najljub- rigent Prešernovega pevskega šmink dn Mestecih odrskih lu- šo vlogo kot Pomet v Dundu zbora Peter Lipar. Na posvetu či, je bil najdelavnejši član Maroje, Sedemnajstkrat }so jo so sestavili program, ki ga bo- dramatske sekcije ln nosilec igrali na stražiškem in bližnjih do preko zime vadili vsi pev- vseh večjih mladostnih vlog. odrih. Vsekakor lep uspeh. cipli- Igral je Domna, letos v novi vali tudi na sosednjih odrih. ^™;nu g ^™ra' °.°d " slavah 10. obletnice osvoboditve niran igralec, veder družabnik Miklovi Zali Mirka, nastopil v Pevski zbor pa je poleg nasto- zunanje m notranje političnih lahko sestavili množične zbore, in dober tovariš je bil vedno Divjem lovcu, Peg, srček moj, pov na raznih proslavah prire- uspehih ter o napakah m uspe- ki bodo nastopali na osrednjih vzor nesebičnega in požrtvoval- bil smešni {Markiz di Forlipo- dil za konec sezone samostojen hih krajevnega gospodarskega prireditvah. nega kulturnega delavca. poli v Mirandolini, poročnik koncert. Pevce vodi tov. Koz- življenja. Sledil je nastop igral- udeležba na vseh treh posve- Zrasel v kmečki hiši, ves dan Lukaš v Dobrem vojaku Svejku Jek. ki ie letos za občinski Ske družine KUD »Tabor«, ki tovanjih je bila dobra in kaže na polju, se je izoblikoval v štacunar v Cankarjevem Pohuj- dotaeijo preko * Glavnega "odbora F>raznik organiziral tudi nastop je v režiji Karla Potočnika vnemo naših ljudsko-prosvetnih kmeta, ki mu je zemlja tz vso šanju itd. Petindvajset vlog po- Zveze sindikatov Slovenije. Do tedaj je vodil knjižnico njen prvi povojni organizator predmetni učitelj tov. France Ka- združenih pevskih zborov Pod brezje, Duplje in Naklo, uprizorila za ta dan dokaj pri- delavcev na podeželju za umet- poezijo zgodnjih juter, žgočega meni lepo bilanco neprespanih merno Frelihovo dramo v treh »iško ustvarjanje. S takimi in opoldneva in večernih senc večerov na mrzlem odru, a po- Malo zanimanja pa je bila dejanjih »Vrnil se je« Igralcem Podobnimi posveti se bo utrje- draga. Dehteče brazde zoranih meni tudi lep življenjski uspeh deležna knjižnica, ki ima mno lan, ki ima največ zaslug, da S° lePlh kni^- Tudi razna poje tako pomembna ustanova ljudno-znanstven'a predavanja pričela z rednim delom. Zaslu- M zaslužila več obiskovalcev, ženo priznanje je dobila knjiž- * niča na tekmovanju ob 10. ob- Še preden se je v nedeljo po-letnici ustanovitve OF leta 1451, poldne dvignil zastor na letos prijetna zabava. vala vez med posameznimi ikul-je uspelo pod požrtvovalnim re- družinami ter raslo nj._ žiserjevim vodstvom prikazati hWQ strokovno znanje. tragičen primer iz povojne do- _ be. Kulturnemu programu je sledila ob zvokih tržiške godbe Postani član Prešernove družbe polj, savski tolmuni fin gozdo- Ob tem jubileju mu vsi, ki vi pod Joštom so njegov svet. delamo pod streho Doma stra- Je tp svet zemlje, ki zahteva žiške Svobode prisrčno česti- ljubezen in znoj in iki vrača z tamo. Želimo, da bi še vnaprej lepoto rumenega klasja, plavic ostal isti naš delavni, skromni in valujočih trav. in vzgledni član stražiške Svo- Takšen je tudi naš 1 Franci, bode. Gorenjci in njifiova skrb za Prešernovo rojstno hišo (Nadaljevanje in konec) V tej zvezi velja nadalje poudariti, da prinašajo zimski gosti v notranjščino obilo starinam škodljive vlage in umazanije, zaradi česar se sam po sebi vriva dvom, ali je sploh umestno, da ni Prešernov dom uradno zaprt od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Kritično oko bo ob pogledu na razstavljeno gradivo brez truda opazilo poleg okvar in poškodb še marsikaj drugega, močno nerazveseljivega. Seznanimo se torej z najnujnejšimi nalogami, ki iz tega izvirajo. Partizanski puški, ha priliko ležita »skriti« ln pozabljeni na polici pod stropom v izbi. Kdor ni o njunem izvoru poučen, si ne zna razložiti, zakaj sta 'zašli v muzejček rojstva slovenske pcezije. Slišati je celo pri-p. mbe, katerih tendence pa ni težko ugotoviti, da bi ju bil j pametno odstraniti, ker da nimata kaj Iskati v pesnikovi hi-5i. Najboljši odgovor na 4.i'xa zavijanja bo namestitev v par-tiranih izdane »Zdravljice« m obeh pušk na vidno mesto v vezi, kjer je še nekaj prostora Ozka povezanost našega narodnega in kulturnega prebujenja pred sto leti z našo revolucionarno borbo za svobodo in socialno (pravičnost pred desetimi leti, bo menda na ta simbolični način dovolj zgovorno pojasnjena tistim tenkočutnim — če ne morda okornim možganom, ki z ogorčenjem porajajo mnenja, da morilna sredstva poslednjega svetovnega klanja nimajo nič početi med soneti v kulturno zgodovinskem muzeju. Odveč nadalje ne bi bila napisna ploščica, pritrjena pod puški in opremljena s 'skromnima besedama »Prešernova brigada«. Podobne obrazložitve bi kazalo pritrditi prav tako pod razne druge predmete, seveda pa te ne bi smele imeti obliko samo zasilnih informativnih lističev. Neprijetno nas tudi preseneti v stensko omarico »hiše« strpana Prešernova knjižnica, ki je literarno 1- zgodovinsko nepopolna. Med slučajno vkup znešenimi primerki zbirke ni mogoče najti niti vseh izdaj Poezij, niti vseh prešernoslov- skih razprav, da o prevodih naj žlahtne j ših sadov slovenskega pesništva v tuje jezike sploh ne govorimo. Od študij zaman iščemo zlasti moderne, povojne. Opisane pomanjkljivosti brezpogojno terjajo postopno izpopolnjevanje knjižnice. Redkosti, ki sodijo vanjo, pa ne bi bilo napak razstav'ti v posebni vitrini. Razočarani nad bibliotečno omarico in željni torej utehe dvignimo pogled na stene! Kar dosti znamenj kmečke religioznosti je razobešenih po njih — cela vrsta dragocenih nabožnih slik na steklo, razpela, kipci svetnikov in podobno. S svojo primitivno, toda zgovorno one-melostjo nam predvsem prve razodevajo nadarjenost nekdanjih ljudf-kih umetnikov, a poleg tega žal tudi konservativno vzdušje, kakršno je dihalo pod varstvom habsburške monarhije u naših podeželskih domov v času, ko so preko Evrope odmevali potresi francoske revolucije in revolucij leta 1848. Ko izobraženec opazuje na fantazijo preprostega človeka cmamljivo delujoče pisane barve omenjenih »svetih« podob, mu šele postane vsestransko dojemljiva veličina duha kmečkega sinu, ki ni podlegel njih varljivi mavrici, temveč je razbil obroč nazad-njaštva in si priboril pravico, sprejemati s strani sodobnikov na svoj naslov psovko »Frei-geist«! Da, prav je, slike na steklo morajo viseti v Prešernovi rojstni hiši, ne znamo pa si pojasniti, zakaj ni v njen upodobitve Primičeve Julije, nobenega spomina na Ano Je-lovškovo, Copa, Smoleta in druge napredne poetove tovariše, zakaj ni nikjer albuma z reprodukcijami Prešernovih portretov v sliki in kipu, s fotografijami njegovih spomenikov, zakaj končno ni obešena tu ali tam kopija kakšnega pisarniškega akta iz »dohtarje-ve« pravniške prakse, tako kot je na primer v veži obešen povečani posnetek rokopisa »O Vrba, srečna, draga vas domača ...«? Zakaj, zakaj? Odgovarjali nam bodo, zato, ker to ne spada k Umetnikovi zibelki, zato, ker bo to razstavljeno v predvidenih Prešernovih muzejih mesta Kranja in metropole Ljubljane. Preden zapustimo razstavne prostore se ustavimo še v veži pred spominsko ploščo, ki nudi, priznajmo si, nekoliko pristransko izbrane podatke o rodu Ribičev. Na njej je pesnikova gospodinja in sestra Katra kratkomalo izpuščena. Izpuščena je tudi njegova nezakonska hči Ernestina (pisateljica »Spominov na Prešerna«) bržkone iz obzirnosti do sramežljive predvojne moralke (muzejček so odprli leta 1939). Ob prodajni mizici tik zraven izhoda navsezadnje povprašaj mo oskrbnico, ali nam lahko postreže s kakim vodičem po Ribičevi domačiji; hoteli bi ga imeti za spomin. Ne, pri najboljši volji ne more ugoditi naši želji, vodiča nima. Napisati ga bo treba. Kar lepo vzemimo pero v roke pa pričnimo: prvo poglavje — Dr. France Prešeren, njegovo življenje, delo in pomen; drugo poglavje — Vrba, zgodovina Prešernove rojstne hiše ter žitja in »bitja v njej; tretje poglavje — Spominski predmeti Prešernovega muzejčka (pisec tega odlomka bo moral skrbno preveriti dosedanje beležke o muzealijah in jih v strokovnem pogledu dopolniti); zaključek — resu-me v angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini; med tekstom slike in pesmi, na koncu pregled domačih, kakor tujih izdaj poetovega opusa ter znanstvene literature o njem. Seznanjeni zgolj z navedenim osnutkom seveda ne smemo prerano ugibati, kdaj bodo zreli pogoji za izid take brošure (primerjaj: F. Kidrič — F. S. Finžgar, »Vrba, Prešerni, Prešeren, Ribičev dom«, 1939!). Ker je to pot pač ni, si kupimo vsaj nekaj razglednic. Na izbiro so: zunanjščina pesnikovega doma, pogledi v kamro«, izbo, »črn-> kuhinjo« in vežo t^r »bližnji sosed« Marko. Obiskovalci pridno segajo po naštetih primerkih, vendar močno pogrešajo med njimi »znano lice«, kajti že davno so pošle serijske razglednice, ki so prikazovale dokaj raznovrstne slikarske in kiparske poustvaritve Prešernove glave. Pošla je tudi ljudska miniaturna izdaja »Poezij«. S pripombo, da smo v predvojnih spiskih našli več inventarja, kot ga je mogoče najti v muzejčku danes, stopimo na prosto in za slovo poglejmo hišico od zunaj. Da ni mikavna ji ne moremo očitati; popotnika gostoljubno vabi posebno njen portal kamenitim balkonč-kom in stopniščem ter celo j^mačja luknja« poleg vhoda, ki je včasih služila domačim za pomenek z nočnimi gosti, pa tudi nn*xam za vasovanje. Ob zaključku tega pisanja se ne moremo vzdržati pripombe, da bi bilo malomarno reševanje obrazloženih vprašanj zelo slabo upričevalo na le za Gorenjce, marveč tudi za vse Slovence, kajti Prešernova rojstna hiša jc tolikanj pomemben kulturni spomenik, da se je celo okupatorjev uničevalni bes ni drsnil dotakniti. Štefan Eržen GLAS GORENJSKE Gospodarske novice iz vse domovine TOVARNA »IMPOL« BO PREDELOVALA ALUMINIJ »Impol«, industrija metalnih polizdelkov v Slovenski Bistrici, je začela predelovati prvi aluminij, ki ga je proizvedla nova Tovarna gli-nlce in aluminija v Kidričevem. Izdelovala bo valovito strešno pločevino, aluminijaste cevi in konstrukcije, ki bodo nadomestile jamski les. Doslej je ta tovarna predelovala samo baker, zdaj pa je že preusmerila na predelavo aluminija 40 odstotkov svoje zmogljivosti. Kasneje bo tovarna »Impol« predelovala samo aluminij. PELJEŠAC BO DOBIL TOVARNO RIBJIH KONZERV V Trplju na polotoku Pelješac so začeli graditi novo tovarno ribjih konzerv. Tovarna bo velikega pomena tudi za prebivalce Korčule. Bogata lovišča rib obetajo dober i zaslužek ribičem in zagotavljajo surovinsko bazo za novo tovarno, ki bo delala tudi za izvoz. DO SEDAJ NAJVEČJI IZVOZ »LITOSTROJA« »Litostroj« je poslal te dni svojo do sedaj največjo pošiljko v inozemstvo. Na motorno ladjo »Rijeka« je »Litostroj« naložil 5 dvigal po 5 ton in 4 20-tonska dvigala, ki so namenjena za indijsko tovarno potniških vagonov v Peramburu. Tej tovarni bo poslal »Litostroj« v prvin mesecih prihodnjega leta še 15 dvigal. Od normalnega kinoprojektorja do cinemaskopa Tisoči NP 2 Na praznik Republike je zagorela luč v Palovičah Vojne je bilo konec. V to- plodnejše. Izdelali so jih že 170. Cinemaskopa, ki ga danes upo-varni »Iskra« so se spraševali, Proizvodnja je dobila že serij- rahljajo že v vseh večjih me-kaj narediti s stroji, ki so jim sko obeležje. Seveda so imeli ti stih po svetu. Pri tem sistemu ostali. Na predlog takratnega prvi projektorji še mnogo po- bodo uporabili sedanji norma 1-Komiteja za kinematografijo so manjkljivosti, katerih pa je bilo ni projektor NP 2 z različnimi se odločili, da bodo poleg dru- z dneva v dan manj. dodatki za plastični zvok in gih izdelkov izdelovali tudi ki- 195Q jg tovarna »iskra:( mnogo večjimi projekcijskimi noprojektorje za normalni film, dosegla že tako kakovost v pro- Platni in sicer do 23 metrov Začetek je bil težak. Kon- izvodnji kinoprojektorjev, da jih ^rine * 8 metrov višine. Za strukcijo za prvi kinoprojektor Jfi ^ lzvažala v inozemstvo, normalne kinematografe bodo kljub hudi konkurenci. ' §e naprej izdelovali projektor- Prav za letošnji 29. november *■ NP 2< manjše kinemato-pa je delovni kolektiv dosegel grafe pa razvijajo nov tip dolini ležečih vasi okrog Pod- trika pripomogla h gospodar velik in pomemben uspeh, s manjše obločnice. Za teren pa hruške. Pa tudi v Kamniku je skemu napredku teh krajev, katerim je dostojno počastil ve- že izdelujejo 16 mm prenosne bil to pomemben (dogodek, saj Šolska mladina osnovne šole o8 liki praznik. Izdelali so tisoči projektorje. Tako bodo imeli v je zdaj tudi zadnja hiša v kam- Vranji peči pa je izvajala pisafl kinoprojektor. Delovni kolektiv tovarni »Iskra« v bližnji pri- niški občini dobila električno kulturni spored tovarne »Iskra« pa je s tem sto- hodnosti pestro izbiro kino na- razsvetljavo, žo in preizkuševalnico s kabino pil v novo proizvodno obdobje, prav, ki bodo ustrezale današ-in dvorano. Prvi organizator in V tovarni so že začeli z iz- njim zahtevam domačega in ino-vodja tega oddelka je bil Rudi delavo novega projektorja —• zemskega trga. F. je izdelal ing. Špiler, ing. Vid mar pa je izdelal prve načrte za kinoojačevalec z zvočniki. Čeprav so noč in dan delali na prototipu, je bil projektor izdelan šele leta 1947. Osnovali so kinooddelek, da jim je delo lažje in hitreje šlo od rok. Ta je imel lastno produkcijo, morita Letošnji praznik Republike žični sestanek volivcev. Noben so posebno slovesno proslavili sestanek doslej še ni bil tali« v partizanski vasi Paloviče v številno obisikan kot tokrat-kamniški občini. Prebivalcem Prebivalce je nagovoril pred-sredi gozdov ležečih naselij v sednik LOMO Kamnik in ljud-paloviškem območju, se je iz- ski poslanec tov. Alfred Janko-polnila davna želja: dobili so Opoldne pa so v Spodnjih Fa-električno luč. Nič čudnega, če lovičah slovesno prižgali elek-je že nekaj dni pred Prazni- trično luč. Vse prebivalstvo na kom vladalo svečano razpolože- novo elektrificiranih vasi 66 nje v vaseh Zgornje in Spod- je zbralo pri pomembni sloves-nje Paloviče, Trobelno, Vranja nosti. Predsednik LOMO je pri* peč in niže doli v Tuhinjski žgal luč z željami, da bi elek- Krulc. Zaradi neizkušenosti naših konstruktorjev in tudi delavcev je bila proizvodnja prvih kinoprojektorjev, razumljivo, zelo počasna. V letu 1948 so še z ve Drobne iz Žirovnice Točno pred enim letom je bil sklenjen dogovor med LOMO Kamnik in občinskim ljudskim odborom Tuhinjska Srednja vas, o zgraditvi transformatorja na Podhruški in izgradnji visoko napetostnega voda v dol- Izleti jeseniških železarjev Železarna Jesenice organizira Tudi na področju naše obči- no in da bomo lahko še letos 2ini 5 ^ ^ Buča do Podhru- s svojim avtobusom pogosto ne so pričeli z žensko izven- videli na tej stavbi tudi stre- ške> M tam pa do Paj0vič. Pre- lete za delavce posameznih ob- načT MnfmoTek- annadn° VZg°J°- LetOS JG pre" h°' blValSt™ jf *. elektrifik,adil ratov in oddelkov. Posebno ra- t kinopiojLK vzela vodstyo tega t&čaja prQf --_ prispevalo les in pomagalo s .. M. Kuclarjeva. Začetek je po- Na pokopališču so uredili no- prostovoljnim delom pri izko- z ezarji og a jo kazal, da bo tečaj dobro obi- vo škarpo, ker se je ibilo bati, Pih; Postavljanju drogov in na- Istro s Portorožem, Piranom f skan. Udeleženke bodo marši- da se stara ne bi podrla na DelJanJu žic-kaj pridobile v njem, zato je spodaj ležeče grobove, prav, da ga obiskujejo. torjev. Naslednje leto pV je bilo Zasluženi pokoj Sleherni član kolektiva, pa tudi člani vseh ostalih kolektivov in ustanov na Jesenicah so dobro poznali vestnega, poštenega in nadvse uslužnega kurirja Franca Zupana, ki je že 1915. leta nastopil službo v železarni. Med narodnoosvobodilno borbo je preživel mnogo t.rpljenja in strahot v koncentracijskih taboriščih, kamor ga je okupator pregnal. Izgubil je sina Ježka, ki je padel kot sekretar SKOJ za jeseniško okrožje. Bil je vseskozi zaveden Slovenec, dober delavec ter zgleden član delovnega kolektiva. Zasluženi pokoj je nastopil 1. decembra letos. D. Koprom. Preteklo soboto in ne-Na sam praznik je bil v os- °eljo je bil v te kraje izlet za novni šoli na Vranji peči rano- skupino 45 martinarjev. Pri gradnji vodovoda izpod Ajdne in nove gimnazije za območje vse občine, so doseženi že lepi delovni uspehi. Na stavbi gimnazije je podjetje Bled, ki stavbo gradi, že zabetoniralo ploščo nad prvim nadstropjem. Upamo, da bo vreme naklon j e- Dopisnjte t „(•las Gorenjske* NEKAJ ZA NASE ZBHB Se nekaj o prehrani Ze v prejšnji številki našega tednika smo priobčili nekaj zanimivih znanstvenih dognanj o načinih in raznih oblikah prehrane. Danes bomo našim bralcem posredovali še nekaj tovrstnih izsledkov. VEC KO POJESTE, VEC SI ŽELITE! in kar bašejo vase. Mnogi najnovejši klinični poizkusi so dokazali, da so čez mero tehtajoči ljudje ob predpisanem normalnem hranjenju kmalu začeli izgubljati na teži. šport * šport « šport Z združenimi močmi do večjih uspehov Vsa povojna leta je športno novno zaživelo, bo dolžnost lovici decembra. Novo športno življenje v Kranju bolehalo na novega enotnega društva. društvo naj bi med vrste špert- neenotnosti. Zaradi številnih Pripravljalni odbor v soglasju nikov vneslo ponovno red in di- objektivnih in v prvi vrsti sub- s kranjskimi športnimi klubi že sciplino in vsklajalo delo po- jektivnih činiteljeV; športniki pripravlja ustanovni občni zbor, sameznih klubov, iz Kranja niso mogli priti »na ki bo predvidoma v drugi po- s. zeleno vejo«. Športno življenje Iz dela medvoškega Partizana Nedvomno med najboljšimi Ce se en dan ali dva prekomerno hranite, potem boste v naslednjih dneh še bolj lačni. HRANA NI NAJBOLJŠE ZDRAVILO PROTI UTRUJENOSTI Znano je, da je posledica u- dieta. Ce hočemo porabiti kalorije v rezini kruha, potem bi morali 20 krat preteči stopnišče v prvo nadstropje ali 55 minut žagati drva za porabo Velika količina hrane raztegne energije, ki jo da čokoladni sla- trujenošti'"'nenormalen""apetit- želodec in poveča apetit nad dole<* (v amerkškem merilu)! Toda moramo, da nikdar običajno mero. Nasprotno pa, Vse podobne težke fizične na- ne jemo težko prebavljivih manj pojeste, manj si tudi že- loge nas izčrpavajo in naredijo stvari, če smo zelo utrujeni- lite, seveda v gotovih mejah, še bolj lačne. Torej pospešujejo Ako se najemo pred počitkom Pozneje se vam želodec skrči tek. Ce bi mnogi debeli ljudje in pri tem seveda hitro požira- in nekoč se boste začudili, ka- pojedli toliko kot sami pravijo, mo, izpostavljamo naše prebav- ko ste včasih mogli použiti to- bi pojedli toliko, da bi bili lah- ne organe različnim motnjam, liko hrane. Vendar ne prvo ne ko suhi. Debeli ljudje, ki pri- zato je bolje, če počivamo pred drugo ni normalno in skrčenje povedujejo, da »jedo kot pti- obedom. Seveda pa kaj malega želodca ima lahko bolezenske ček« ne lažejo. Toda oni ne in lahko prebavljivega tudi ne posledice. upoštevajo tega, kar radi jedo škodi. je bilo razbito na delo v posameznih klubih, brez medsebojnega . sodelovanja. Posamezni klubi so v pretekli dobi sicer dosegli večje ali manjše uspehe, vendar tistega uspeha, ki bi ga pa lahko dosegli, ni bilo. To se jasno vidi še danes, ko Kranj kot središče Gorenjske nima primernih športnih prostorov in naprav. DIETA — UČINKOVITA POT ZA SHUJŠANJE S poskusi so strokovnjaki o-vrgli mnenje, da je delo učinkovitejši način za shujšanje kot Pasta, ki raztaplja zobni kamen Neškodljivo, enostavno in poceni zobno pasto, za raztaplja- Moda Medvoški »Partizan« spada du, republiškega prvenstva nedvomno med najboljša dru- Kočevju in državnega v Delni- nje zobnega kamna lahko same Vse te težave in problemi so štva v okraju. Samo če pogle- cah. Da propagira svoje poslan- pripravimo. V lekarni kupimo bili že nekajkrat predmet r?.z- damo, kaj vse iso naredili na stvo tudi izven Medvod, je dru- 50 gramov korenin perunike v prav, vendar doslej še nihče polju telesne vzgoje v letošnjem štvo izvedlo v Pirničah zelo prahu in 30 gramov medicin- ni znal presekati tega gordi j- letu, nam to postane jasno. Dru- uspelo in dobro obiskano telo- skega mila. Vse to dobro pre- skega vozla. V zadnjem času pa štvo je imelo v tem letu redno vadno akademijo. mešamo ter dodajamo nekoliko je nekaj športnih delavcev iz vadbo vseh oddelkov, v kate- V okviru društva dela zelo glicerina, dokler ne dobimo za- posameznih klubov le prišlo rih je včlanjenih nad 230 ak- agilna košarkarska sekcija, ki želene zmesi za pasto. Zatem do prepričanja, da je združitev tivnih članov. S pošiljanjem je v prvi slovenski košarkarski dodamo še par kapljic mento- klubov v enotno društvo nujna, najboljših članov na vodniške ligi dosegla častno tretje me- lovega in limoninega olja ter še ker le na ta način bodo kranj- tečaje v Ljubljani, Makarski, sto. Zelo delovni so tudi strel- enkrat premešamo in denemo v ski športniki lahko dosegli še na Gorjušah in na Krvavcu, si ci, ki so na prvenstvu /Slove- ustrezajoč porcelanast ali stek- večje uspehe. Zamisel o usta- je društvo zagotovilo vodniški nije dosegli peto mesto. len lonček, ki ga lahko dobro novitvi enotuega društva je že kader za (vse panoge svojega To je v grobih obrisih delo zapremo. Pasto uporabljamo dobila konkretnejše oblike. Formiral se je iniciativni odbor, ki je že pripravil osnutek pravilnika bodočega društva, ki naj bi, vključil krog plavalce, smučarje, kcglja-če, igralce namiznega tenisa, nogometaše in košarkarje. Ti so bili doslej najbolj .aktivni ter imajo tudi neko osnovo za nadaljnje delo. Seveda so bili v Kranju tudi drug) športniki. udejstvovanja. Ob proslavi 35-letnice obstoja društva je imelo društvo svoj r svoT delo- ^avni nast°P z razvitjem prapora. Nastop je gledalo preko 2000 ljudi, nastopilo pa je 150 domačih in 50 tujih članov. Poleg domačinov so sodelovala tudi društva: Narodni dom, Šentvid, Domžale dn Vič. telesno-vzgojnega društva Par- kot vsako drugo, kupljeno v tr-tizan iz Medvod. J. C. govini. Dvoje lepih športnih bluz z dolgimi rokavi. Prva je iz barvnega, druga pa iz črtastega pralnega blaga. Kranjski namiznoleniški igralci so se vrnili Avstrija — Trije dnevi v dunajski velesejmski palači — Uspeh malega Terana in dva dvoboja Prater in Štefanovo cerkev. Ostali dve postaji v Avstriji sta bili v Linzu in v Gmundnu. Nastop v Linzu je bil naš prvi Na Dunaju, na mednarodnem dvoboj na turneji. Rezultat 8:8 prvenstvu Avstrije, smo prvikrat videli Cehoslovake in Mad- je realen in smo z njim lahko zadovoljni, kajti naša ekipa je V soboto so se vrnili s triindvajsetdnevne turneje po Zahodni Evropi namiznoteniški igralci kranjskega Projektorja. Na svoji turneji je Projektor nastopil v štirih državah: Av- Razen tega se je društvo u-njih delo pa je zamrlo zarudi deležilo okrajnega zleta v Kam-neurejenih razmer v klubih, niku, mnogoboja in republiške- ali pa so odšli v druga društva ga zleta v Ljubljani, okrajnega striji, Nemčiji, Saarski pokrajini in v Luksemburgu. Kranjčani oz. klube. Da bo delo teh po- smučar tekmovanja v Šentvi- so igrali na Dunaju, v Linzu, Gmundnu, Saarbriicknu, Be- v ## ■ • j ■ •■ ckingenu, Volkingenu, Luksemburgu, Trieru, Morbachu ln Končan je jesenski del Gorenjskega Viernheimu. Vsega skupaj so odigrali 10 dvobojev, od tega so nnnnma^nAiva »»v«*nc 4 w» osemkrat zmagali, dvakrat pa so igrali neodločeno. Posamezni nogometnega prvenstva rezultati srečanj so sledeči: v Linzu proti SK VOEST 8:8, Jesenski del nogometnega pr- v prvem delu tekmovanja od- v Gmundnu 5:4, v Saarbruckenu proti mestni reprezentanci venstva Gorenjske 1954-55 je dali samo eno točko in bodo 5:2, proti 1. FC Saarbriicken pa 7:3, v Beckingenu 6:6, v Vol- končan. Pri članih je s tremi majhno prednost ene točke sku- kingenu 7:1, v Luksemburgu 8:2, v Trieru 8:0, v Morbachu tačkami zanesljivo v vodstvu šah obdržati tudi v spomladan- 7:3 in v Viernheimu 8:2. »Mladost« iz Kranja, ki je od- $kem delu tekmovanja. žare, velike mojstre bele žogi- nastopila brez Hlebša, namesto ce. Moram reči, da nas niso katerega je igral Teran, ki pa razočarali. Posebno Andreadis še ni kos vsem zahtevam med- je pravi profesor namiznega tet- narodnega dvoboja, nisa. Mislim, da je večji igra- Del naše ekipe, oba mladin- lec Bergman, ne po trenutni ca in vodja, so se v Linzu po~ formi, temveč po znanju dn ob- slovili in vrnili domov. Ostali vladanju reketa in žoge. pa sjmo odpotovali naprej v Zanimivo in skoraj neverje- Gmunden, ki je zelo podoben tno, toda res. Naš Teran je do- našemu Bledu. To je mestece bil na Dunaju isto darilo kot z 10.000 prebivalci ob Traum veliki Dolinar ali recimo mad- jezeru. Seveda je bil ob item žarska igralka Kerekeš. Janez letnem času, začetku novembra, je dosegel velik uspeh. Izmed enako prazen in otožen kot naš ločila vse tekme v svojo korist. Zadnji na lestvici pa so nogometaši z Jesenic, ki se^ že dlje časa v nobenem tekmovanju ne morejo ločiti s tem, za njih žie skoraj tradicionalnim mestom. f Tudi pri mladincih so zasluženo, brez poraza, na prvem mestu v jesenskem delu tekmovanja mladinci »Mladost; iz I. m o š t v o : Mladost 7 7 0 0 27:10 14 Tržič 7 S 1 1 29:11 11 Bled 7 4 2 1 18:10 10 Ločan 7 4 0 3 31:15 8 Hrušica 7 2 1 4 9:26 5 Svoboda 7 2 0 5 11:30 4 Prešeren 7 1 0 i 21:34 2 Jesenice 7 1 0 6 10:20 2 Korotan B izven konkurence 8 9 0 9 32:30 10 Po vseh že skoraj tradicional- je vse skupaj iod Kranja do Du- 32 mladincev je zasedel drugo Bled, kajti zanj je sezona In nih nevšečnostih zaradi tujih naja minilo precej normalno, mesto. Tudi naš drugi mladinec življenje le v poletju, viz smo končno v petek 29. ok- Poleg nas iz Kranja so na Du- Česen ni razočaral. Dospel je v Gmundnu smo preživeli tri tobra odpotovali proti Dunaju, naj potovali tudi ostali jugo- do četrt finala, torej med pr- dni, ki so bili za nas lep odmor Tritedenska turneja kranjskega slovanski namiznoteniški igral- vih osem. Za prvi nastop v ino- po naporih prvega tedna naše- »pingiča« — tako namreč po ci, kot Dolinar, Harangozo, Vo- zemstvu je to kar dovolj. ga potovanja. Dvoboj smo odlo- grinc, Nikoličeva in še drugi, Pet dni, kolikor smo bili na čili v svojo korist s desnim re- vsega skupaj nas je bilo okoli Dunaju, smo tri dni prebili v zultatom 5:4, čeprav smo imeli domače nazivamo namiznoteni ško umetnost — se je torej pri čela. Ce ne omenjam velike po- 20. Kar lepa četa, tako da smo turnirski dvorani, ostala dva zmago v žeou že 2 igri prej v tovalne mrzlice dveh naših naj mlajših, Terana in Česna se že lahko menili o organiza- dneva pa smo si ogledali najbolj srečanju Ahačič — Heruber, ki ki ciji kranjske »torcide« tudi na znane dunajske zanimivosti, kot pa ga je naš Mile nesrečno iz-ie, Dunaju, če bo potrebno. Živalski vrt in Sch6nbrunn, gubil. (Nadaljevanje prih.) Gf,49 GORFTNUSKV ia tiste, Id Udiia, da teta dekteta uimaia DAR RREWIC ©IIBIILIIIEI " Mislim, da je bil Mark Tvvain tisli, ki je dejal, da povprečen Američan raje vidi MarilVn Monroe v evinem kostumu, kakor pa legendarnega generala Granta v popolni paradni uniformi. Povedal je veliko resnico! Do kakšnih nesmislov pa se je v današnjem času povzpela ta resnica, pa nam opisuje nek ameriški novinar, ki jc obiskal Oregou z nalogo, da opiše tamkajšnje življenje. Največjo težavo pri tem poslu pa mu je naredila ilustracija, s katero bi moral svoj članek opremiti. Slika bi morala biti taka, da bi »privabila« bralce. »OBRNITE SE NA našega fotografa, ki vam bo lahko postregel s slikami privlačnih mladih deklet z lepimi nogami«, mi je dejal kolega, ko sem ga poprosil za nasvet, ki naj bi mi pomagal iz zagate. V mislih sem preletel svoj rokopis in ugotovil, da je moj članek prav tako dolgočasen, kot vsi njemu podobni. Pisal sem namreč o državni upravi, stavbarstvu in podobnem. Kam naj vrinem sliko z lepimi dekleti, s še lepšimi nogami? Ce ne bi bilo fotografa, bi moj članek ostal brez ilustracije. Tako pa mi je ta mož pomagal iz zadrege. Dejal ml je, da sem gotovo v svojem članku pozabil omeniti različne »potankosti«. Mislil je pri te»m na lepa dekleta, ki živijo v tem mestu. To je bila čudovita rešitev! Tega vzorca sem se poslej vedno držal. Naj vam povem, kako sem »vtaknil« sliko lepih deklet v članek o državni upravi: »Oregon ima umetnostno šolo in take šole seveda potrebujejo modele. Ko je tak model (seveda lepo dekle!) požiral in počival, je študiral knjigo o ore-gonski mestni upravi, ki pa nima nič skupnega z njegovimi belimi rameni in prsmi. Zena je prinesla domov novo Vrsto margarine in ovoj je predstavljal lepo mlado dekluo v kopalni obleki. Tedaj sem se Za kratek čas CARINA 1 mm domislil, da je bila moja žena nekoč plavalni prvak. Hitro mi je šinila v glavo misel, da mi bo žena pozirala ob kopališču v svoji novi kopalni obleki. Ker je moja žena vedno istih misli kot jaz, je bila zadeva kmalu urejena. Tudi za odstavek o stavbarstvu v Oregonu sem torej imel ilustracijo, ki pa, moram priznati, ni bila nič slabša od modela pri »državni upravi«. Članek je bil napisan in lepo dekoriran. Kaj še hočete več! Poleg vsega tega pa je prišla v časopise tudi moja žena (bralci seveda tega niso vedeli), ki mi je zato še danes hvaležna, ker je pristna ženska. NEKATERI SKEPTIKI so mnenja, da časopisi pretiravajo, ko za vsako ceno tisče v list slike lepih deklet. Po ubojem mnenju takega pretiravanja sploh ni. Takoj vam bom svojo trditev dokazal. Neko dekle si je priborilo državno smučarsko prvenstvo. Popolnoma jasno je, da mora (biti fotografirana v kopalni obieki, da lahko pokaže svoje lepe noge, ki so ji priborile šampionat. Pa vzemimo drug dokaz. Neko dekle je fotografirano v kopalni obleki, pa ni smučarski prvak. S športom se sploh ne ukvarja. Prav zaradi tega mora biti fotografirana v kopalni obleki, da lahko dokaže, da ima lepe noge kljub temu, da se ne ukvarja s športom. Mislim, da ti dokazi zadostujejo. Seveda pa človek naleti marsikdaj na težave, teh nikakor nočem zanikati. Nekaj takega se mi je pripetilo, ko sem pisal o lepotah in koristih ribolova. S fotografom sVa se dokaj dolgo mudila, kako naj članek ilustriram, pa sva ugotovila, du se ribe lahko love v kopalni obleki! In končno, ko sem inekoč pisal o trgovini z Aljasko, kjer je termometer kazal —63 stopinj in so se na prostem gibali le vzprežni psi, sem seveda tudi ta spis ilustriral % dekleti v kopalnih oblekah. 'Demonstrirale so namreč špartansko vzgojo ameriških žena kot kruto svarilo vsem, ki bi skušali podcenjevati vlogo 77 milijonov žensk pod ameriško zastavo. Res ne razumem, zakaj potem še vedno nekateri ljudje take stvari napadajo. Ali so sovražniki nežnega spola? Odkrili so podzemeljsko jamo stavo desetine tisoč let V skalah so našli odtise neandertalskega človeka Dva mlada italijanska razi- človeških stopal. Ti pripadajo gleda so to odtisi stopal moža skovalca iz Toirana, An- človeku kamene dobe. Stokov- in dečka ali žene. Na skalna- drea Nervi in Aldo Ferio, njaki smatrajo, da so stari 50 tih stenah jame so našli tudi sta te dni odkrila v okolici me- do 70 iti s o č let. odtise rok. sta veliko podzemeljsko jamo, Do danes še nikjer niso na- Iz vseh teh odtisov so lahko v kateri je bil zadnji pred šli tako starih odtisov. Stopi- dognali, da je bil nekdaj tu njima neandertalski človek. nje vodijo do mesta, kjer so na- neandertalski človek. Strokov- Jama je dolga okoli 5 kilo- šli ostanke medveda, in pripa- njaki trdijo, da je bil visok metrov in jo krasijo bogati kap- dajo dvem osebam. Kot iz- malo več kot 160 centimetrov. niki — stalagmiti in stalaktiti, ki jih je gradila voda skozi tisoče let. Del jame je bil poznan že prej in je služil prebivalcem Toirana med vojno za zaklonišče pred letalskimi napadi. Po vojni pa ni nihče več zahajal v jamo. Njegovo veselje je trajalo le y južnem VValesu na Angle,- malo casa. Drugi gostilničar je ™ škem je bila v malem me- opazil izpremembo. Tudi on je stecu gostilna »Pri volu«, zna- Poleg stalagmitov in stalak- na povsod po svoji izvrstni po- titov so našli v pečini kosti prazgodovinskih živali med njimi celo okostje jamskega medveda. Posebno zanimanje teh dveh mladih raziskovalcev je povzročilo petindvajset odtisov strežbi. Vsako leto je zahajal tja stari vojvoda L a ne a otre. Gostilničarju se je ..delo to seveda zelo imenitno. Nasproti »Volu« je bil drugi gostilničar, ki od same nevoščljivo?ti ni vedel kaj naj počne. POPRAVEK Iz hvaležnosti prosi prvi gostilničar vojvodo, če sme prekrstiti svojo gostilno in jo imenovati »pri vojvodu Lancastre«. — Brez skrbi, steklenice so Prazne! Cenjene reševalce nagradne križanke v 48. številki našega lista ob Dnevu republike prosimo, da pri reševanju upoštevajo popravek, ki se glasi: 4. navpično: vžigalna vrvica (in ne okov, spona, kot je bilo objav- vanega, s slika "OJVOde: Ijeno v besedilu križanke). vojvodu Lancastre* zamenjal naslov. Nov napis je bil »Pri volu«. Vsi tujci, ki so prišli v mestece in so slišali o dobri postrežbi »pri volu«, so jo sedaj mahnili k sosedu in »vojvoda Lancastre« je ostal brez prometa. Kaj storiti, je noč in dan premišljeval prejšnji »vol«. Vojvode ni hotel žaliti, starega naslova pa sedaj ni mogel uporabiti, ker ga je imel sosed. Pa mu šine naenkrat dobra misel v glavo. Pokliče slikarja \n mu nekaj naroči. Drugi dan so Ta mu rade voije privoli. Ves videli tujci in domačini nad vesel sname gostilničar star na- vrati gostilne sliko vojvode, pod slov in obesi novega, lepo bar- njo pa te-le besede: Pri »Pri vojvodu Lancastre, to je stari in pristni originalni vol.« UMETNE OTOKE GRADIJO Do konca prihodnjega leta bo imela Amerika celo vrsto novih otokov, ki so danes na karti samo označena. Otoki bodo zgrajeni na kopnem, in potem jih bodo postavili vzodlž morske obale. Nekateri bodo celo 100 do 125 milj proč od obale. Otoki bodo služili kot radarske in meteorološke postojanke in prostor za pristajanje helikopterjev. ČASI SE IZPREMINJAJO V Oak Ridge v Tennesiju, je fotograf posnel pričujočo sliko, ki kaže velik napredek nuklearne fizike. Elektronske naprave, ki so služile med drugo svetovno vojno za proizvodnjo urana U-235 za atomske bombe, ki so jih nato vrgli Amerikanci na Hiroshimo in Nagasaki, so odvlekli kos za kosom na odprto polje. -Sedaj se okoli njih igrajo otroci. Z napravo, ki je bila se pred dobrimi desetimi leti največja tajnost, ravnajo sedaj kot s popolnoma nepomembnimi stvarmi. BOLHE IZUMIRAJO Direktor muzeja za prirodno zgodovino na Dunaju, dr. Hans Stroucham, je imel predavanje v Linzu, ki je izzvalo veliko senzacijo. Trdil je, da bo bolh, ki neprijetno napadajo človeka, kmalu zmanjkalo. Po mišljenju tega prirodoslovca razsaja med bolhami nalezljiva bolezen, ki se je raširila po celem svetu in da so v mnogih deželah že opazili, da bolh že skoraj ni več. Celo v Jugovzhodni Evropi in na Bližnjem Vzhodu, kjer jih je bilo največ, je število bolh mnogo manjše. POLARNE RIBE IMAJO BELO KRI Norveški biolog Stranden je pred kratkim ujel nekaj rib v polarnih predelih iz skupine »ledenih rib« in nato študiral njihove lastnosti. Dognal je, da imajo belo kri. Dolgo so mislili, da ribe, ki žive okoli Južnega Pola, nimajo krvi. V resnici pa le nima njihova kri rdečega pigmenta in hemoglobina, ki se veze v prirodi s kisikom. Norveški znanstvenik pa ni mogel priti do zaključka, kako da ribe kljub nezadostnim količinam kisika vseeno žive. BRODOLOMI V SVETU Po statističnih podatkih britanskega Doida v letu 1953 se je v vseh morjih sveta potopilo 232 ladij, katerih vsaka je imela več kot 1000 ton. Skupna tonaža potopljenih ladih pa je 303.459 ton. Razlogi brodolomov so v 87 primerih nevihte, v 33 požari, v 32 prometne nesreče, v 45 okvare, v enajstih primerih pa so vzroki neznani. PRVI POTNIŠKI AVION PRELETEL SEVERNI TEČAJ Pred nekaj dnevi je bila odprta redna letalska linija, ki bo vezala Kopenhagen z Los Angelosom. To je danes najkrajša pot med Severno Evropo in obalo Tihega oceana. Potniki so prvič v zgodovini letalstva leteli čez Severni tečaj in imeli priliko opazovati nenavadne predele. Prvo letalo je preleteli razdaljo med Kopenhagenom in Los (Angelesom v 23 urah in 56 minutah. KOLIKO POJEMO V ENI URI V eni sami uri pojemo in popijemo na svetu 49 milijonov skodeh • kave ali čaja