OBZORJA STROKE poročila	Glasnik S.E.D. .19/1 1999, stran 87
postaja VTV, ki je o pisanicah objavila prispevek. V zimskih mesecih prejšnjega leta smo prenovili depoje Belokranjskega muzeja. Tako je tudi etnološki, ki je zdaj v dveh prostorih, dobil novo podobo. Oh tem smo prenesli, očistili in postavili na nove police 922 etnoloških predmetov. Ob koncu akcije smo depoje Belokranjskega muzeja za en dan odprli javnosti.
Poleti je bila v Belokranjskem muzeju na enomesečni praksi študentka etnologije Anita Matkovič. Seznanila se je z različnim delom v muzeju. Najbolj se je posvetila urejanju predmetov čevljarske delavnice, ki smo jih pred tem pridobili od zasebnika. Tako je bilo evidentiranih in urejenih 587 predmetov, ki bi jih radi čimprej razstavili na stalni razstavi v Metliki. Vendar pa uresničitev te želje ni odvisna samo od nas. Obisk v Belokranjskem muzeju se je v letu 1998 spet povečal. Tako je naš muzej obiskalo 23918 ljudi. Mnogi so se posebej zanimali za etnološke predmete.
Ida Gnilšak
DELO V ČEBELARSKEM MUZE1U V LETU 1998
Glavno delo v preteklem letu je bila izdelava scenarija za multimedijo, ki ho predstavila čebelo in čebelarjenje na Slovenskem. Pomembna je tudi priprava okvirnega scenarija in idejnega načrta (z vključitvijo arhitekta) za novo postavitev stalne zbirke, /.a novo postavitev je bila predvidena razširitev »vsebine« muzeja s temami, ki do zdaj niso bile ali pa so hile premalo predstavljene (pomembni čebelarji, čebelarsko slovstvo, obrti, povezane s čebelarstvom), zalo je bil poudarek na proučevanju tovrstnega gradiva.
Muzej je nadaljeval z utečeno prakso predstavljanja gradiva tudi izven svoje stalne postavitve. Potujoča razstava, ki jo sestavlja 114 panjskih končnic, barvna slika čebelnjaka s kranjiči in 8 večjih fotografij tipičnih slovenskih čebelnjakov, jc gostovala doma (Pokrajinski muzej Kočevje, Liznjekova hiša v Kranjski Gori, kjer bo gostovala še v začetku 1999) in v tujini (na povahilo sveta za kulturo občine Bressanone/Brixen v Italiji).
K boljšemu poznavanju muzeja sodijo manjše priložnostne razstave, dopolnjene s kratkimi teksti (Iz zgodovine čebelarstva v Portorožu v času mednarodnega simpozija Apimondie) in predstavitve v medijih (Oddaja o panjskih končnicah v Čebelarskem muzeju na TV Slovenija I. predstavitev muzeja na Radiu Kranj).
Občasne razstave, ki jih prireja muzej, so dopolnilo stalni razstavi. V letu 1998 je bilo na občasni razstavi predstavljeno oblikovanje v vosku oblikovalke Marjete Pikelj iz Ljubljane.
Ena od nalog muzeja je dopolnjevanje muzejskega fonda. Muzej je dobil sredstva za odkup 14 panjskih končnic. Med odkupljenimi so večinoma končnice z motivi, ki v zbirki doslej niso bili zastopani. Ob 18. maju, mednarodnem dnevu muzejev, je Čebelarski muzej v Radovljici dvema skupinama (6. razred) domače osnovne šole omogočil srečanje s čebelarjem v čebelnjaku. Dobra ura razlage jc vsaki skupini predstavila čebeljo družino in čebeiarjeva opravila. Srečanja s čebelarjem in s čebelami zagotovo obogatijo vedenje o čebelarstvu, ga popestrijo in seveda odlično dopolnjujejo delo muzeja. Žal priložnosti niso izkoristili tudi odrasli, za katere je bil organiziran obisk čebelnjaka v popoldanskem času.
Razveseljivo jc, da se je v preteklem letu število obiskovalcev povečalo. Vodniško delo (vodstva po muzeju, učne ure z delovnimi listi in
delavnice slikanja panjskih končnic za predšolske otroke in učence nižjih razredov) je večinoma opravljala absolventka zgodovine in sociologije Katja Praprotnik,
Tatjana Dolžan Eržen
POROČILO 0 DELU ETNOLOŠKEGA KUSTODIATA GORENJSKEGA MUZEJA
V	LETU 1998
Prav na kratko sc lahko pobaham s tistim, kar smo v prejšnjem letu uspeli narediti. Vsa prizadevanja so bila usmerjena v zaključevanje že začetega in v načrtovanje bližnje prihodnosti.
Poleg redne inventarizacije, ki je obsegla prek 200 novih številk, in fotografiranja vseh inventariziranih predmetov, smo tudi urejali diateko, dokumentirali fotografije na kartonih za fototeko in urejali arhiv pisnega gradiva v arhivske škatle. Tako smo čistili zalogo iz preteklih let. Pomembno delo pri urejanju arhiva je opravljal inž. Lojze Zavrl, sicer slušatelj Univerze za 111. življenjsko obdobje v Kranju, ki seje lotil štirih škatel gradiva, prinesenega v muzej okrog 1 1982 iz zapušeine zdravnika dr. Volbanka iz Kranjske Gore. l/kazalo se je. da kar tri škatle vsebujejo korespondenco Volbankovega prijatelja sodnika Hregarja izpred druge svetovne vojne, največ z različnih front prve svetovne vojne. Skušali smo najti potomce učiteljske družine Bregar (starša in trije sinovi), ki je v prvih dveh desetletjih bivala v Sp. Šiški, a brez uspeha. G. Zavrl je delal redno enkrat na teden po tri ure skozi vse leto - za dvojno lastno zadovoljstvo: ker tako pomaga pri delu. ki sicer še dolgo ne bi bilo opravljeno, ter iz veselja do tovrstnega dela. Takšne prostovoljne pomoči bi si pri svojem muzejskem delu želela še veliko. Nadalje je bilo nekaj ur posvečenih svetovanju pri nastajanju različnih raziskovalnih nalog učencev osnovne šole, gimnazije ter študentov etnologije. Redno pa se dogaja, da končni izdelek prinesejo v muzej samo na ponovne in ponovne prošnje in tako žal ni mogoee oceniti uspešnosti tovrstnega svetovanja. Nekaj malega je bilo tudi sodelovanja z delavci drugih muzejev (SEM, Loški muzej v Škofji Loki. Krajinski park Trebče), premalo, kajti takšni stiki so vedno dobro poživilo in velika vzpodbuda. Redno vsak teden smo se dobivali tudi člani študijskega krožka Odkrijmo našo deželo v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje. Za člane krožka sem pripravila vee predavanj z diapozitivi - Planšarsko stavbarstvo in življenje na Gorenjskem. Keramično posodje v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja. Notranja oprema gorenjskih hiš itd.
V	jeseni, ko obiramo sadove, jc dozorelo tudi uredniško delo pri Jezerski kroniki Andreja Kamičarja, ki je izšla kot osma knjiga zbirke Gorenjski kraji in ljudje v močno prenovljeni podobi. Kot sedma knjiga je izšlo Kmečko stavbarstvo kolegov Anke Novak in Ceneta Avguština v velikosti A4, kot zhirka fotografij s krajšim spremnim besedilom Jezerska kronika uvaja novo obliko monografij, kjer obsežnejše besedilo spremljajo fotografije, format smo zmanjšali na 18 X 25 cm in dodali barvno naslovnico in trde platnice. Takšno zasnovo predvidevamo tudi za vse naslednje knjige v tej zbirki.
Jezerska kronika prinaša razmeroma avtorski zapis ustnih izročil o zgodovini Jezerskega na meji med Koroško in Kranjsko, Andrej Karničar, roj. 1923 na Jezerskem, dolgoletni oskrbnik Češke koče, jih
Glasnik S.E.D. 39/1 1999, stran 88 ocene knjig OBZORJA 
STROKE
jc zbral, zapisal in p rt skrbel tudi prek slo fotografij o življenju nekdaj pri Jezeru, kot so Jezerskemu rekli še pred pol stoletja. Kronika ohranja spomin na nastanek in razvoj prav vseh domačij, tudi tislih nedavno zgrajenih, ler tudi stavb skupnega pomena, razgrinja izročila o starih poteh prek Jezerskega na vse štiri strani neha, o nekdanjem jezeru, kmečki delovni koledar v 19. slol.. različne gospodarske panoge, tudi ovčereja, šege, društva itd. Knjigo smo predstavili na Jezerskem 4. oklobra. tj, poldrugi mesec po avtorjevi smrti in tako zaključili dobrih deset let avtorjevega dela in štiri leta pripravljanja knjige za tisk. V načrtovanje bližnje prihodnosti pa je sodilo pripravljanje razstave ob prelomu tisočletja - Gorenjska v 20. stoletju - skupaj s kolegico, kustosinjo za novejšo zgodovino Nado Holynski. Delo od jeseni dalje nada^uje samo kolegica zaradi moje odsotnosti ■ porodniškega dopusta.
Ivica Križ
POROČILO 0 DELU ETNOLOŠKEGA ODDELKA DOLENJSKEGA MUZEJA V LETU 1998
v zimskih mesecih smo iz tovarne Keramika prevzeli gradivo nekdanje tovarne keramičnih izdelkov Klemenčič v Novem mestu in de! gradiva, med katerim so prevladovali modeli iz že povojne proizvodnje luvarne Keramika. Gradivo jc bilo shranjeno na podstrešju, zato smo ga morali Pred transportom očistiti. Delo smo potem nadaljevali še v muzeju. Pri čiščenju in sortiranju pisnega in tiskanega gradiva in dela predmetov jc Pomagala tudi študentka etnologije Katja Macan. Tovarno smo pred podrtjem tudi fotografsko dokumentirali, ter opravili tehnični izris peči za žganje keramike. Risarsko smo dokumentirali tudi s'aro, že opuščeno lončarsko peč Leopolda Kržana v Šentjerneju Junija sem sodelovala kot mentorica skupini dijakov na taboru UNKSCA, ki gaje pripravila Gimnazija Novo mesto. Konec februarja smo zaprli razstavo Novomeška amaterska fotografija, fc' jo je etnološki oddelek pripravil junija 1997, leta. Na začetku februarja smo zamenjali malo priložnostno razstavo Jaslice v Ropasovi hiši, namesto nje pa razstavili moški in ženski nakit, del kmečke noše na
Dolenjskem.
Perutnina Ptuj je izbrala del našega lončenega gradiva za objavo v letnem poročilu (motiv petelina), z njihovimi predstavniki smo obiskali tudi izdelovalce - lončarje na terenu.
V Ropasovi hiši, kjer v prvem nadstropju stoji stalna etnološka razstava, smo začeli s čiščenjem in urejanjem spodnjih prostorov, da bi za javnost v jesen; lahko odprli levi de! pritličja.
Delo s strankami je obsegalo pripravo in svetovanje literature ler likovnega gradiva (zlasti študentom, dijakom in poslovnim
naročnikom).
v drugem polletju jc interno delo slonelo na pregledovanju in Opisovanju pridobljenega pisnega gradiva tovarne Keramika iz Novega "testa in preučevanju medičarske in svečarske obrti na Dolenjskem. Na terenu pu Smo začeli iskati originalne izdelke predvojne Keramike Semenčic in Tovarne keramičnih peči Appe iz Kandije, Nekaj Predmetov smo ccio pridobili (pečnice), nekaj pa le evidentirali. ; adaljevalt smo tudi z raziskavo lončarstva v samem Novem mestu po arhivskih virih (za konec iS., začetek 19. stoletja).