Tržaške vesti. —t— »Izgubljeni« tržaški profesorji, učitelji in učiteljice. Enako' kakor tržaške inestne uradnike, kliče cesarski komisar v Trstu tudi občinske profesorje, učitelje in učiteljice, ki so se »izgubili«, naj se dne 9. avgusta ob 10. dopoldne predstavijo v uradu občinskega predstojnika, sicer bodo odpuščeni iz službe. Ti profesorji so: Julij Baschiera, dr. Alojzij Grandi, Alojzij Granello, Marij Migliorini, Marij Pico:tti, Artenij Ramponi, Henrik Rossmann, Marij Sablich, Gino Saraval; srednješolski učitelji: Angel Scock pok. Andreja, Marija Anaclerio, Adela Lonschar, Valerija Neppi; učitelji: Anton Bergamas, Bruno Brunetti, Josip Calligaris, Humbert Gaspardis, Marij Pasqralis, Ivan Pinamonti, Albin Schmidt, Josip Sommadossi, Periklej Vordoni, Ernest Zweck, in učiteljice: Amelija Boschian, Regina Coen, Ines Incotrera, Lidija Luzzatto, Nina Luzzatto, Klotilda Marina in Olga Petronio. — Kam so se neki »izgubili« in — ali pridejo nazaj v Trst?! i —t— Počitniški šolski tečaji. Pričakuje definitivnih ministerialnih odredb glede počitniških tečajev, je c. kr. namestništvo provizorično odredilo, da učiteljsko osobie šolsko mladino tukajšnjih ljudskih in raeščanskih šol, in sicer tako deško kakor dekliško, ob dopoldanskih urah primerno zaposli in nadzira. Kako naj se to zgodi, imajo sedaj urediti šolska vodstva po svojem lastnem preudarku. — Družinskim poglavarjemi se toplo priporoča, da vplivajo z vsemi sredstvi na svoje otroke, da bodo pridno in redno obiskovali omenjene tečaje. —t— Šolska refekcija. Šolska refekcija v občinski režiji (ulica Madonna del Mare 13), ki je urejena za prehrano 250 bolnih in konvalescentnih otrok, izbranih od šolske zdravniške sekcije po raznih občinskih šolah, je sprejela tekom tekočega šolskega leta v raznih turnusih 670 učencev. Število obiskov tekom 185 dni, odkar obstoja refekcija, znaša 45.483. Stroški za živila so znašali za vsako posamezno porcijo povprečno 26 vinarjev s splošnimi stroški pa 33 vinarjev. — Reči se mora, da je ta inštitucija ob sedanjih razmerah pravi blagodat, ker ne nadomestuje samo pomanjkljive domače prehrane, temveč prehranjuje tudi znatno število otrok, ki se nahajajo v najžalostnejših zdravstvenih razmerah. Četudi se je morala mera diete z ozirom na aprovizacij- ske težkoče skrčiti, so se mesne porcije razdeljevale trikrat na teden. Gledalo se je na to, da je bila hrana raznovrstna in redilna ter je odgovarjala zahtevam racionalne prehrane. — Refekcija je bila otvorjena 4. novembra 1914 ter se je zaključila 15. julija 1915. Ker so se šole zopet otvorile za počitniške tečaje, je tudi refekcija z 19. julijem zopet vzpostavljena — Ker je mnogo družin odšlo iz Trsta, in ter se je zdravstveno stanje mnogih otrok, ki so bili prehranjevani od šolske refekcije, izboljšalo, bodo sedaj lahko sprejeti tudi učenci, ki dosedaj niso mogli priti na vrsto. —t— V spomin junaške smrti umrlega tovariša Rada Merška daruje učiteljstvo C. M. šol 32 K moški podružnici C. M. D. v Trstu. —t— Pofetna šola v smislu zabavišča in nadzorstva otrok se je začela na vseh občinskih šolah, tako v mestu kot v okolici, v ponedeljek, 19. pret. m. ob 8. zjutraj. —t— Iz Sv. Ivana. Otroška prireditev z dne 11. pret. mes. v Sv. Ivanskem »Narodnem domu« je uspela nadvse pričakovanje. Dvorana je bila nabito polna, tako kot še nikoli. Videli smo vse svetoivanske rodoljubkinje in rodoljube, a tudi nekatere mestne. Iz tega je razvidno, kako naše ljudstvo rado vidi svoje malčke, ki proizvajajo razne točke. Res, vsakomur je solza silila v oči, ko je mala Melica pozdravIjala »tudi one, ki so daleč od nas, daleč, da branijo našo domovino!« V duhu smo jih pozdravljali tudi mi in jim želeli, da se slavni vrnejo zopet v svojo domovino. Ves vzpored se je vršil v občno zadovoljnost. Za tem so bili otroci obdarovani letos z vojnim kruhom, namazanirrr s povidlom in malinovcem. Skromno je bilo topogoščenje, a ravno tako hvaležno sprejeta kot druga leta. Pozabiti pa ne smemo' tudi naših štirih ml.adih igralcev, ki so tako lepo igrali razne jfodbene točke, da jim je občinstvo živahno ploskalo. Le tako naprej, naš slovenski naraščaj! —t— Govor tržaškega namestnika. Tržaški namestnik baron Fries-Skene ie sprejel odbor tržaških meščanov, ki ga je prosil, naj bi se prekrstil trg Piazza Grande v Cesarja Franca Jožefa I. trg. V svojem odgovoru je naglašal med drugim namestnik: »Skupnosti Trsta z avstrijsko državo ne bo nikdar več omajeval noben zunanji, a tudi noben notranji sovražnik. Na zunaj nas ščiti naš oster meč, brezprimerna vztrajna hrabrost naših junaških čet. Počenjanje tistih pa, ki so poizkušali v notranjosti širiti strup nezvestobe, se mora za vednoi končati. Skrbeti hočem za to, da bodo vbodoče v Trstu le Avstrijci in da ostane Trst vedno dobro avstrijski«. —t— Slovenska narodna društva v Trstu in okoiici. Pod predsedništvom tovariša Germka se je vršil v nedeljo, 18. pret. mes., v dvorani tržaškega: »Narodnega doma« sestanek, na katerega so bili izozemši Opčin in Sv. Križa povabljeni zastopniki vseh slovenskih narodnih društev v mestu in okolici. Povabilu sklicateljev so se z malimi izjemami odzvala vsa naša društva, ki jih je sedaj po poročilu dr. Agneletta 72 in jih sedaj deluje še 43, večinoma gospodarska, konsumna, strokovna in pogrebna društva in CirilMetodove podružnice, ostalih 29 pa je bilo zaradi izrednih razmer primoranih, da so ustavila svoje delovanje. Po poročilu in dovršeni debati o društvih je bila na predlog tovariša Engelmana izvoljena eksekutiva 7 članov in 3 namestnikov (dr. Josip Agneletto, Anton Brandner, Pavla Hočevarjeva, Ferdo Kleinmayer, Franc Kravos, Josip Šorn, Anton Vouk, Josip Macarol, Svetko Martelanc in Drago Širok), ki jej je bila poverjena naslednja naloga: 1. Pregledati notranje stanje posameznih društev. 2. Društvom, ki nisO' ustavila svojega delovanja, pomagati z delom in nasveti. 3. Pri onih društvih, ki ne morejo nadaljevati svojega delovanja, urediti njih vsaj najpotrebnejše notranje zadeve 4. Nadzirati delovanje delujočih društev. —t— Imenovanje v armadi. Za poročnika v evidenci domobranstva je imenovan državni poslanec dr. Otokar Rybar. Bil je že svo'j čas rezervni poročnik, dokler ni potekla doba vojaške obveznosti; sedaj je bil dr. Rybaf zopet potrjen k vojakom in je zaradi tega novič imenovan za poročnika. — Našemu uredniku je pisal dr. Rybaf: »Tukaj na koroški meji, visoko v gorak imamo precej težko službo. Neprestano dežuje, mraz je pa tak, kakor pri nas v Trstu komaj meseca novembra... Vendar se drži moštvo nasploh dobro in pridno, tako da je bil naš oddelek, ki obstoji skoro iz samih Slovencev, že nekolikokrat pohvaljen«. —t— Umrl je v Trstu Jernej Navak, vpokojeni šolski sluga na c. kr. državni gimnaz'7 ;'il je zaveden slovenski mož. —t— Skrbne matere so darovale ubogim dečkom OMD. šole na Acquedottu K kron. slkrena hvala! —t— DekHški CM. šoli na Acquedottu je podarila gospa I. Mohorčičeva izredno lepo in bogato zbirko prirodoslovnih učil, za kar ji izreka najiskrenejšo zahvalo šolsko vodstvo. —t— Razpis štipendije. Z začetkom šolskega leta 1915./1916. se odda štipendija iz ustanove Alberta Byka v znesku 600 K na leto, namenejna tržaškernu dijaku, ubožnemu in vrednemu podpore, ki obiskuje vseučilišče ali tehniko. Prošnje, opremljene z dokazili o starosti, gospodarskem stanju rodovine in napredku v zadnjih dveh poluletjih študij, je treba do 30. dne avgusta t. !. vložiti v vložnem uradu mestnega magistrata. —t— Trst. Znani nemški publicist vseučiliški asistent dr. W. Schmidt piše v »Berliner Tageblattu« članek s tem naslovom. Pisatelj pravi: »Trst je po svoji sestavi vrlo zanimivo mesto. Naravnost se dajo ločiti tri zone, ostro ločene ena od druge: nemška, italijanska in slovenska. Tujec, ki pride v to veliko tnesto s parnikotn ali z enega obeh kolodvorov, stopi v nemško zono. Tu so najdegantnejše stavbe, trgovine in svet. Iz tega dela pride v čisto nasproten del, v italijanski Trst umazanih ulic in šele zunaj mesta na drugi strani se začenja slovenski del.« Obširno razpravljajoč o nemškem in italijanskem delu, pravi nadalje: »Tako tedaj živi v Trstu približno stotisoč Italijanov in še enkrat in pol toliko Slovencev. Pravzaprav ne spadajo v mesto. Predstavljajo tretjo zono Trsta, v katero prideš, če se ospneš v najbližje vasi, ki so se nanizale na strmih obronkih in golem kamenju Krasa. Tukaj zmanjka vsaka sled italijanščine in italijanščino zapaziš le na uradnih rzglasih in reklamnih tablah. Tako je to v vsem istrskem Primorju. Samo v pristaniških mestih je svet italijanski,a notranjost dežele, zaledje je ostalo popolnoma neitalijansko. Italijansko prebivalstvo, ki staiuje na obali, pa doli notri v Dalmacijo je — pravijo — benečanskega izvora. V Istri in Dalmaciji je samo obrežna črta italijanska in še to samo v večjih mestih. Na kopnem takoj začenja slovanski jezik z zvočnimi soglasniki, ki mehki Trieste pretvarjajo v trdi Trst. Nočem tukaj gGVoriti o Slovencih, o onem ponositem človeku, ki s trdim delom koplje boren kruh iz neplodnega Krasa in ki ima še manjše zahteve nego Italijani in zaradi tega vedno boljše napreduje in tukaj kakor drugje ogroža nemško stvar. V mirnem času smo s skrbjo gledali to polahno napredovanje slovanskega elementa, danes pa, ko stojijo vsi narodi Avstrije zvesto drug ob drugem1 v boju proti vsakemu sovražniku, se nam ta nevarnost ne vidi več tako velika, ker smo videli, da ena narodna vez more tudi narode več jezikov vezati in zediniti v veliko nepremagljiva edinstvo.« —t— Ivan Martelanc t- V Barkovljah je umrl v visoki starosti starejšina zndane narodne rodovine Martelančeve, stavbenik Ivan Martelanc. Umrli je bil med prvoboritelji tržaških Slovencev, zvest narodni delavec iz Nabergojeve dobe, več let mestni svetoivalec in deželni poslanec ter odbornik politiškega društva »Edinost«. Blag spomin premenitemu možu, ki je bil tudi prijatelj šoli! —t— Poziv v pokoju se nahajajočemu in v Trstu stanujočemu učiteljskemu osobju ljudskih in meščanskih šoi. V smislu odloka c. kr. ministrstva za uk in bogočastje od 28. julija 1915, št. 2346-K. M. M., more za prihodnje šolsko leto tudi za pouk na javnih ljudskih in meščanskih šolah v slučaju potrebe prihajati v poštev vpokojeno učiteljsko osobje ljudskih in meščanskih šol, ako so po svoji telesni in duševni kreposti in po svoji pedagoškodidaktični sposobnosti še sposobni, da se sprejmejo provizorično v službo. — Pozivljajo se torej v pokoju se nahajajoče in v Trstu bivajoče učiteljske osebe, da se prostovoljno zglase za provizorično supletorično uporabo na javnih ljudskih in meščanskih šolah za prihodnje šolsko leto 1915./16. Zglase naj se pri c. kr. namestništvenem svetniku, ali pa, ako žele bitf nameščeni na državnih ljudskih šolah, prf c. kr. namestništvu ter naj pri tej priliki navedejo potrebne podatke o svojih personalijah (rojstno leto, stroko, datum vpokojitve, število službenih let, zadnje službeno mesto, stalno bivališče). V prijavah se navedejo lahko tudi eventualno želje glede pomožne uporabe, zlasti kar se tiče zavoda in odmere pouka. —t— Razglas natečaja. Začetkom II. tečaja šolskega leta 1914./15. se podeli ena štipendija iz ustanove škofa dr. Jurija Dobrile letnih 224 kron. K uživanju so poklicani dijaki iz sorodstva ustanovnika, in sicer najprej najbližji, potem bolj oddaljeni. V slučaju, da ne bo takih pro- silcev, se odda lahko štipendij tudi drugemu dijaku iz Istre, v katerem slučaju imajo prednost sinovi ubogih kmetiških dru-žin slovanske narodnosti. Sicer pa veljajo glede podeljenja tega štipendija obstoječi zakoni in naredbe. Pravica do uživanja prične s prvim gimnazijskim razredom in traja do konca študij. Pravico podeljenja ima c. kr. namestništvo v Trstu. Prosilci za štipendij morajo vložiti svoje prošnje najkasneje do 30. avgusta 1915 pri c. kr. namestništvu v Trstu in priložiti krstni list, ubožni list, izpričevalo o cepljenju koz, izpričevali dveh zadnjih semestrov, zakonito potrdilo eventualnega sorodstva z ustanovnikom in sploh vseh gori imenovanih zahtev. —t— Na prošnje staršev sta odbora podružnic C. M. D. pri Sv. Jakobu in pri Sv. M. Magdaleni otvorila oba otroška vrtca za čas od 1. do 31. avgusta.