Ob krajevnem prazniku KS E. Kardelj
9. junij — leta 1939, leta 1989
Leto 1939 je bilo leto velikih dogodkov: januarja je izšlo Speransovo — E. Kardelja delo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, marca se je v Bohinjski BLstrici konstituiraJ novi CK KPJ s Titom na čelu, Ijub-Ijanski šludentje pa so tedaj ustanovili Narodno akademski blok in po-zvali slovensko javnost k združevanju v narodnoobrambne namene, ju-nija je Tito imel v Tacnu jugoslovansko posvetovanje vodilnega kadra KPJ o notranjih odnosih v partiji, avgusta je državna konferenca mla-dinske komunistične organizacije SKOJ pozvala mladino vseh slojev in narodnosti za ubrambo neodvisnosli Jugoslavije pred fašistično grožnjo, septembra so v Celju razne stranke kovale Zvezo delovnega Ijudstva Slo-venije. Rudarji so stavkali. Posebno sodišče za zaščito države je sodilo, režim pa zapiral napredno misleče, simpalizerje KPJ in tiste, ki so pisali protifašistična gesla. Španija je zakrvavela v fašizmu, nemški in italijan-ski pa je že stegoval kremplje po (uji zemlji.
Titovo jugoslovansko posvetovanje v hiši M. Novaka v Tacnu o sta-nju v partiji in sindikalih je bilo usmerjeno v krepitev naprednih tokov in odpravljanje slabosti v nckaterih delih Partije. S tega in leden dni po-zneje podobnega posvetovanja slovenskega političnega aktiva na Vrheh v revirjih, kjer je bil tudi Tito, je zavel veter naprednega iskanja uslre-znih metod dela. Kako pomembno je bilo to, se je izkazalo že ob razpa-du monarhije in z začelkom NOB.
Čeprav gre za časovno razliko pol stoletja, se nam ponuja razmišlja-nje o nekaterih problemih — o vprašanju enotnosti in o razumevanju posebnosti v raznih delih države, o polrebnem združevanju moči pred usodnimi evropskimi dogodki in iskanju novih usmeritcv za združen na-stop vseh demokratičnih sil. Režim stare Jugoslavije je z vsakim svoji udarcem po naprednem toku samo poglobljal prepad svoje usode — in v njem kmalu utonil.
V Jugoslaviji so sedanji politični tokovi zelo zmedeni in v Zvezi ko-munistov, v njenem vodstvu, se prepočasi krepijo naprednc vizionarske sile, ki bi družbi pomagale do razvoja. Podpreti moramo vse demokra-tične in napredne sile v državi! Zabredli smo v močvirje inflacije in go-spodarskega zastoja, a ko bi najbolj potrebovali, da se skupaj primemo in potegnemo iz blata, nam nekateri čez hrbte delovnih Ijudi in narodov vsiljujejo preživete metode in odnose. Delovni Ijudje lega ne moremo razumeti in nc sprejeli! Naš skupen boj bi moral biti usmerjen v osvaja-nje novc tehnologije in v skladno graditev, v bogatenje demokratičnih oblik življenja in medsebojnega razumevanja. Ker ne živimo vsi enako, živimo pa skupno, dajmo narodom in republikam možnosl, da izkori-stijo svoje prednosti in združujejo (isle (okove, zaradi kalerih bomo bo-galejši in imeli zares trdno, socialislično, na enakopravnosti ulemeljeno zvezno skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
Ali niso prav vsi jugoslovanski narodi in narodnosti brez izjeme zain-teresirani za napredek in sožitje v spoštovanju in sodelovanju? Ali nismo vsi zainteresirani, da nas leta 1992 ne bo združena Evropa odrinila za odcr razvojnega dogajanja? Mar nismo vsi za to, da bodo sposobni po-legnOi voz napredka in da ga drugi ne bodo zavirali? Ali ni logično, da bo narod, ki živi na stičišču s srednjo Evropo in mu je že po naravi dana naloga, da je posrednik znanja in vsakršnih tokov za vso državo, to na-logo opravljal v sodelovanju in razumevanju z vsemi dragimi? Bo moral slovenski popotnik na poti po svoji državi voziti s seboj rezervo bencina, ker mu ga v bratski republiki že zadnjič niso hoteli natočiti? Mar ne želi-mo biti skupnost brez izrednih stanj in kakršnihkoli osamitev?
Zato je 9. junij zgodovinski opomin.
A. A. L.
Varstvo okolja — vsakdanja naloga
Krajevna skupnost ima prostorske odgovomosti in obenem zahtevne na-loge pri usklajevanju vsega, kar omogoča urejeno življenje krajanov in kompletnost vsake soseske. Sodobna preskrba pa se začenja s čistim zrakom in zdravo vodo, z varnim prometom, urejeno trgovino, s posebno skrbjo za otroke, z mirom v stanovanjskem okolju in zaščito pri delu. Vrste pogojev si ne more zagotavljati posameznik niti vsaka soseska zase, toda kadar se urejajo zadeve v mestu ali naši občini, tega ni mogoče brez sodelovanja kra-jevne skupnosti. In ta naša skupnost smo mi: če je ne podpremo, je ni. To je prvo spoznanje. Drugo spoznanje pa nam ponuja analiza vseh nezgod in nesreč: največ se jih dogodi zaradi malomarnosti in neznanja. Naš čas pa je tak, da nam na vsakem koraku ponuja tehnična sredstva in kemikalije, ki lahko človeku pomagajo, so pa tudi nevarne in škodljive. Na koncu je vse pbvezano s talno vodo, z istim zrakom in tudi odmevom.
Tu se začenja varstvo okolja. Smeti in drugi odpadki se morajo odstra-njevati samo na določen način in odlagati tja, kjer je to določeno in ureje-no. En sam liter sredstva za zaščito rastlin lahko v tleh in vodi naredi nepo pravljivo škodo in spravi v nevarnost mnogo ljudi! Tacen in Šmartno še ni-mata komplesno urejene kanalizacije, zato so greznice, če pride vanje škod-ljiva snov, oblika zastrupljanja okolja, ki se nam vrača z vodo in pridelki. Ob cestah z živahnim avtomobilskim prometom pa se na rastje vesedajo ne-vidni delci svinca (iz izpušnih plinov), ta pa je hud zastrupljevalec življenja. Žveplo, ki je v dimu, je sovražno življenju. Tudi v našem okolju to občutijo gozdovi; drevje na skalni strani Gramde kaže znake poškodb. Sicer pa želi-mo, da bi prišlo do očiščenja reke Save in prijetnih sprehajališč ob reki, do večjega reda tudi pri hoji na Šmarno goro, pri skrbi za vse živali, pri zago-tavljanju varnosti na cestah, pri oskrbi z vsem potrebnim. Tu lahko poma-gata krajevni svet in komisija za varstvo okolja, potrošniški svet, šola, turi-stično in vsa društva, saj jih je nekaj in vplivajo na kulturo življenja. Tudi vsak od nas naj dela razumno in ceni napotila znanosti.
Krajevna skupnost Edvard Kardelj (Šmartno-Tacen) praznuje
Za krajevni praznik smo sprejeli spominski dan na Tito vo posvetovanje z vodilnimi komunisti iz vse drfave, kije bilo v Novakovi hiši v Tacnu 9. juni-ja 1939. Partijaje takral analizirala svoje delo in odnose ter se pripravljala na res odločilne čase. Ta simbolična podlaga krajevnega praznikaje nekak-šno napotilo, da se vsako leto zamislimo nad razmerami v krajevni skupno-sti, pregledamo svoje dosežke in zamude ter podrobneje proučimo eno od področij naše dejavnosti. Tedaj je tudi čas, da podelimo priznanja.
Krajevna skupnost z dva tisoč prebivalci, vendar na zelo zanimivem križi-šču in stičišču ob Savl in pod Šmartno goro, ima vsako leto vsaj štiri po-membne prireditve. Ob spominu na tovariša Edvarda Kardelja so bila že tri leta zapored zanimiva posvetovanja — o krajevni samoupravi, o mladini in o ustavnih dopotnilih. Februarja poskrbi KUD Ivan Novak-Očka ob našem
kuliurnem prazniku, da ga res lepo počastimo. Ob spominskem dnevu na osvoboditev Ljubljane 9. maja 1945 je bila ie šest let zapored zelo uspela prireditev turističnega, kulturnega, gasilskega in planinskega društva 'Pla-ninska pesem na Šmarni gori'. Ob občinskem praznikupaprirejamo teden športnih in kulturnih prireditev. Letosje slavje na predvečer 9. junija; kul-lurni progrmn prirejajo učenci osnovne šole Stane Kosec iz Šmartna, šest najboijših med njimi pa dobi knjižna darila za spise o zgodovini oziroma preleklosti kraja. V tem tednu je tudi tek okoli Šmarne gore, letos pa še na goro. Ob dnevu vstajeje kolesarski maraton. Tudi Dan republike proslavi-mo; šola S. Kosca prireja ob kulturnem dnevu, ob krajevnem prazniku (le-tos 7. maja), ob prazniku mladosti in ob Dnevu republike svoje slovesnosti. Šola deluje za dve krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost pa ima svoj razvojni program, obrnjen v turistično smer. Smo zanimiv izletniški kraj, zato se tudi pripravljamo, da bi do leta 1991, ko bo svetovno kajakaško prvenstvo na Savi in 50-letnica vstaje, kraj zelo uredili, tudi s turistično poslovalnico, moderno trgovino in pošto in drugim. Živimo med Ljubljano in podeželjem, všeč nam je mir in lepo okolje, toda gledamo v prihodnost.
A.Lah