RUY BLAS
Victor Hugo
slovensko ljudsko gledališče celje

O MOČI IN SMRTI IZ LJUBEZNI
Arnold Hauser pravi o romantični drami, razpeti med klasicizem in larpurlartizem, med drugim tole: »»Posameznim slojem občinstva pa se zdi romantika še vedno preveč divja in samovoljna (...) Po ’bolestnih’ pretiravanjih in pregretem vzdušju želi občinstvo spet dihati čist zrak. Spet hoče imeti opravka z uravnovešenimi, umirjenimi, zglednimi značaji, z normalnimi, vsakomur razumljivimi čustvi in strastmi, s svetovnim nazorom ravnotežja, miru in srednje mere.« Romantični drami sledi »vrsta zanesljivih, a nepomembnih dobaviteljev iger za državna in mestna gledališča. Ljudje hočejo imeti svojo zabavo in mir. . .«
RUY BLAS je romantična tragedija, Ruy Blas je romantični junak - je torej neuravnovešen, nemiren, skrajnosten značaj, nenormalno, nerazumljivo čustvuje, njegov svetovni nazor je nazor —spopada-irr-sktajnostLRrfekJatstvo-njggcima usoda ja-y-i&kxanam-iu-moralno čistem spoju intime in politike. Pa vendar njegovo dejanje ni nič bolj blazno od Prešernove misli: »Poet tvojonov Slovencem venec vije / ran mojih bo spomin in tvoje hvale« - kajti Ruy Blas kraljici na vprašanje, od kod mu sploh vedenje o vseh lopovstvih oblastnikov, od kod mu pogum, da jim vrže v obraz: »Vi pa, gospodje, dvajset let ste pirovali in nikdar šteli, kar ste narodu jemali! (...) Vsak hotel bi soseda svojega požreti, na breg nasedlo ladjo za svoj plen imeti. . .« - odgovori s preprosto resnico: »Ker ljubim vas!«
Izvir vedenja in moči je ljubezen, ki pa ostaja le možnost, dokler se ne uresniči in potrdi v političnem dejanju. Šele potem je te ljubezni tudi vreden, šele zaradi političnega dejanja je ljubljen. Seveda je Victor Hugo vedel, da vodi ta čeprav naivna pa vendarle prelepa pot le v zaroto in smrt. In ko vstopi smrt v preddverje, vstopi z njo vprašanje odločitve - nikakor ne bo mogoče obdržati obojega: političnega vpliVa in ljubezni. Z odpovedjo ljubezni bi morda ohranil delec političnega vpliva, lahko bi pristal na dejanskost in vendarle naredil »kaj dobrega« - a Ruy Blas je norec in ve, da bi na tej srednji poti kakor Samson izgubil vso moč, da srednja pot ni nič, da je izdaja obojega. Zato je odločitev lahka: s svojim življenjem zavaruje ljubezen.
Ta ljubezen se je zato izmuznila vsem zasledovalcem, vsem morilcem, tatovom in lopovom, mota se med nami, ta ljubezen je doslednost, je vedenje, je tista čistost in moč, ki zapeljuje junake in jih vedno znova vodi v takšno ali drugačno smrt, da jim potem pravimo - kakšna ironija! — pozitivni junaki.
Ta kruta nagajivka je tudi med nami - ne le s to uprizoritvijo, ampak že od nekdaj in vedno bo. Gledališče se ji le priklanja. Priklanja se zavezujočemu osebnemu izrekanju. Da moti »svetovni nazor ravnotežja, miru in srednje mere.« Da da prav norcem in prenapetežem.	Goran Schmidt
Victor Hugo
RUY BLAS
Prevod SLAVKO KUMER - Režija ANDREJ HIENG -Dramaturgija GORAN SCHMIDT - Scena ZLATKO KAUZLARIČ-ATAČ - Kostumi ALENKA BARTL - Lek-torstvo METKA ČUK
Osebe
RUY BLAS
DON SALLUSTE DE BAZAN DON CESAR DE BAZAN DON GURITAN MARKIZ DEL BASTO in GROF DE CAMPOREAL MARKIZ DE SANTA-CRUZ, DON MANUEL ARIAS GROF ALBA in MARKIZ DE PRIEGO MONTEZGO DON ANTONIO UBILLA
A \ / A r—•• 9— /"S K I A
V L_0 i
LAKAJ
PAŽ
KRALJICA
VOJVODINJA ALBUOUERŠKA CASILDA
PRVA DVORNA DAMA DRUGA DVORNA DAMA VODJA STRAŽE STRAŽARJI
PETER BOŠTJANČIČ JANEZ BERMEŽ BORUT ALUJEVIČ JOŽE PRISTOV
IGOR SANCIN
MIRO PODJED
ZVONE AGREŽ MATJAŽ ARSENJUK BRUNO BARANOVIČ
r>	m M ■ I—* % # f— \ a
DWUUIVlin v tztlAvD
DRAGO KASTELIC IZTOK VALIČ ANICA KUMER JANA ŠMID MILADA KALEZIČ NADA BOŽIČ ZVEZDANA MLAKAR FRANC MIRNIK PAVLE MUROVEC EMIL PANIČ MILAN OREHOV
iulturna skupnost občine Celje je ob letošnjem dnevu kulturnega iraznika slovenskega naroda podelila nagradi in priznanji Pristovu za življenjsko delo na področju gledališke jjavnosti in Anici Kumrovi za pomembne umetniške dosežke uprizoritvah zadnjih dveh let.
-E PRISTOV je prišel v Celje iz kranjskega Prešernovega gle-ališča 1958. leta. V tem času, ki ga je v celoti posvetil vztraj-iu, predanemu gledališkemu delu, je igralsko in človeško :orel v osebnost, ki je danes nepogrešljivi del celote celjskega isambla. Z izjemno zavzetostjo se je vključil v proces profesio-izacije in bogatil repertoar celjske gledališke hiše z vrsto mar-intnih vlog od Willyja Lomana v Smrti trgovskega potnika, preko upana v Matičku do razbojnika v Rašomonu in ateja v Odprite 'rata, Oskar prihaja. Žanrsko je oblikoval raznorodne like, vendar e zdi, da mu najbolj ležijo ljudsko obarvani liki pokončnih, neu-lonljivih mož. Možatost, moškost, simpatično trmoglava zažrtost o prav tipične odlike Jožeta Pristova, pri tem pa presenetljivo itje v njegovem iskanju v smeri modernega, grotesknega in nazadnje salonskega. V vseh teh ključnih podobah gledališkega ponazarjanja je čutiti metjejsko brezhibnost, izjemno discipliniranost in premišljeno ekonomiko, ki teži k izpovednosti, tudi v artistično dognanih likih groteske, ki jim ne manjka ironije in tumorja.




m
p.T'
Premiera v petek, 20. aprila 1984 ob 19.30
Vodja predstave Sava Subotič - Šepetalka Ernestina Popovič - Ton Stanko Jošt -Luč Rudi Posinek - Tehnično vodstvo Peter Šprajc - Frizerska dela Vera Pristov -Krojaška dela pod vodstvom Jožice Hrenove in Adija Založnika - Slikarska dela Adoif Aškerc - Rekviziter Vlado Lužar Odrski mojster Vili Korošec
Gledališki list SLG Celje, sezona 1983/84, štev. 6 Predstavnik upravnik Slavko Pezdir - Urednik Janez Žmavc - Naklada 1000 izvodov - Cena 10 dinarjev -Tisk Tone Tomšič - RT - Oblikovanje R. Jenko
V gledališkem foyerju pregled sezone 1983/84 v slikah
NICA KUMER je v zadnjih dveh letih ustvarila nekaj izjemnih skih likov, s katerimi zagotavlja svojo nenehno rast, v slokem kulturnem prostoru pa potrjuje svojo nadarjenost in liko delovno prizadevnost. Ustavili se bomo le ob štirih kreaci-h, s katerimi lahko orišemo njen široki igralski diapazon in ki so volj tipične za njen dosedanji razvoj. Tu ima vsekakor svoje esto Constanza v Amadeusu, kjer je s prikupno igrivostjo znala avnotežiti svojo pot od naivnega dekleta do zgrožene in v stiski eizkušene žene, razpete od pekla do neba. Enake kvalitete, zvojne možnosti, le da v popolnoma drugačnem žanru izpove-tje Anica Kumer v Schnitzlerjevem Rajanju. V Emanueli, do aja izigrani ljubezni škofa Hrena je ustvarila pretresljivo suge-iven lik ženske, ki se metuijasto lahkotno ujame v mreže inkvi-:ije in konča kot tragična podoba obtožujoče osveščenosti. >vsem drugačna in mnogotera je spet v Vajah v slogu, kjer je v ikratnih komedijantskih bravurah pokazala, da ni le igralka 'tišanih komornih situacij, pač pa tudi očarljiva posredovalka mično-parodičnih vsebin. Naredila je pravo parado užitnega imaštva.
'  '.'.v;.--- '1 i , •' i.' l'. •A JtOjč3	V..‘A vvFV* -	'• '
‘tošnjo nagrado Prešernovega sklada je prejela tudi naša sode-ka kostumografka MARIJA VIDAU. Ob priznanju za njene unske kostumske rešitve je bila omenjena tudi njena kos-ska oprema naše uprizoritve Evnuha.
Vsem trem nagrajencem iskreno čestitamo in ilimo še veliko plodnega dela!
8[|0O 90S!|ep3|6 6>jspnf|
O>fSU0AO|S
slovensko
ljudsko gledališče celje vabi v novo sezono 1983/84
Svetovna klasika, romantika, tragedija, komedija, satira, groteska, noviteta ,..
Za vsakogar vse!
Gledališče - kraj odprte konfrontacije, kjer se lomijo kopja, kjer zgodovina spregovori o našem času,
kjer naš čas piše zgodovino .. . Zvestoba gledališču - zvestoba živi, odprti besedi, resnici, človečnosti...
Denis Poniž ŠKOF TOMAŽ HREN
Zgodovinska osebnost iz naše protireformacije na gledališkem odru. Verska gibanja, čas nasilja, žrtvovanja.
Rojstvo in požig slovenske knjige.
Zarja omike in nacionalne biti ter zaton za več kot dve stoletji. Krstna izvedba v režiji Francija Križaja.
Norman Hunter - Aleksander Zorn PROFESOR MODRINJAK
Čudaški, čudodelni, raztreseni, prisrčno zmedeni, a prav zato, zaradi obilice teh značilnosti, tudi občutljivi in ponosni: profesor Modrinjak!
Izumljati! izumljati! izmišljevati si najbolj nenavadne reči! biti edinstven! biti pesnik!
Igro, prirejeno po otrokom priljubljeni povesti, bo zrežiral Zvone Šedlbauer.
Raymond Queneau - Aleksander Zorn VAJE V SLOGU /AVDICIJA/
99 prizorov enega samega dogodka, vsakič z drugimi očmi. Prirejeno za oder kot avdicija za 4 igralce, ki se skušajo vživeti v različne vloge.
Izredno zabavno, duhovito, porogljivo. V koprodukciji s Cankarjevim domom.
Režija Jurij Souček.
Publij Terencij EVNUH
Publius Terentius Afer, poleg Plauta največji rimski komediograf, na Slovenskem prvič na odru!
Prikazuje življenie v starem Rimu,
komedijo zmešnjav z lepimi sužnjami, priležnicami, vojaki, meščani. Duhovit, sočen dialog, iznajdljive situacije.
Režija Mario Uršič.
Tone Partljič MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK
Gostovanje mariborske Drame za vse naše abonente! Priljubljeni avtor je postavil dogajanje v povojni čas na Štajersko!
Človeško toplo, prizadeto napisano delo, ki mu avtor tudi v tragičnih situacijah vedno najde humorno rešitev.
Režija Matija Logar.
Victor Hugo RUY BLAS
Romantična tragedija o služabniku, lakaju, ki razkrinka korumpirano vlado in plača to predrznost z življenjem. Ljubezenska melodrama, polna poezije.
Režija Dino Radojevič.
Vaclav Havel OBVESTILO
Duhovito norčevanje iz birokratskega svetovnega nazora. Nepriroden način mišljenja, priložnost za karieriste, grog za pametne. Aktualna politična satira v režiji Francija Križaja.
- i
VPISOVANJE ABONENTOV
!
Dosedanje abonente prosimo, da se vpišejo od 1. do 15.| septembra; nove abonente vabimo k vpisu od 16. do 24. septembra. Gledališka blagajna je odprta dnevno (razen ob nedeljah) od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure (tel. 063-25 357). ABONMAJI Premiera, Sobota, Torek, Sreda, Četrtek, Žalec, Laško, mladinski, šolski. 20 do 50 od-
, \	j
stotkov popusta. Plačevanje v obrokih. Stalni sedež v dvorani. Predstava ob izbranih dnevih. Začetek sezone 30. septembra 1983!
Uprava SLG Celje	R.. v fe-o TISk ®